TckTckTck


clip_image001300+ Organizations:

TckTckTckSeptember 1, 2011

clip_image002

clip_image003

clip_image004

clip_image005

clip_image006

clip_image007

clip_image008

clip_image009

clip_image010

clip_image011

clip_image012

clip_image013

clip_image014

clip_image015

clip_image016

clip_image017

clip_image018

clip_image019

clip_image020

clip_image021

clip_image022

clip_image023

clip_image024

clip_image025

clip_image026

clip_image027

clip_image028

clip_image029

clip_image030

clip_image031

clip_image032

clip_image033

clip_image034

clip_image035

clip_image036

clip_image037

clip_image038

clip_image039

clip_image040

clip_image041

clip_image042

clip_image043

clip_image044

clip_image045

clip_image046

clip_image047

clip_image048

clip_image049

clip_image050

clip_image051

clip_image052

clip_image053

clip_image054

clip_image055

clip_image056

clip_image057

clip_image058

clip_image059

clip_image060

clip_image061

clip_image062

clip_image063

clip_image064

clip_image065

clip_image066

clip_image067

clip_image068

clip_image069

clip_image070

clip_image071

clip_image072

clip_image073

clip_image074

clip_image075

clip_image076

clip_image077

clip_image078

clip_image079

clip_image080

clip_image081

clip_image082

clip_image083

clip_image084

clip_image085

clip_image086

clip_image087

clip_image088

clip_image089

clip_image090

clip_image091

               

clip_image092

JEDRSKO TRŽAŠKO PRISTANIŠČE?


 

clip_image002

MEDNARODNO PRISTANIŠČE, KI JE POD NADZOROM ZDRUŽENIH NARODOV BO NADZOROVAL NATO?

Med številnimi bremeni, ki italijanska administracija nalaga Pristanišču Trst, je tudi ta, da je to opredeljeno kot "jedrsko pristanišče." Zaradi svoje strateške lege spada med tiste, v katerih lahko vojaške ladje na jedrski pogon in z jedrskim orožjem vstopijo ali plujejo (na sliki: zasidrana letalonosilka ZDA v pristanišču S.Bartolomeo) . V praksi je to NATO- va prisilna razlastitev suverenosti ozemlja (STO-TLT) pod pristojnostjo Združenih Narodov.

Ta prisiljeno vojaška usmeritev edinega prostega mednarodnega pristanišča na Jadranu, odlično predstavlja italijansko vizijo o tem, kaj mora biti Tržaško pristanišče: sekundarna luka, čigar strukture se lahko uporabi za najbolj strupene in nevarne tovore. Dejstvo je, da je Trst že glavni naftni terminal sredozemlja ( strateško pomemben za NATO) in da ga italijanska država hoče spremeniti v pristanišče-postanka goriv, z gradnjo dveh plinskih terminalov.
Je sploh mogoče, preko nezanemarljivih vidikov mednarodnega prava (kjer država, ki nima suverenosti nad ozemljem odloči o razvoju zemljišč tega), vskladiti tako nevarne dejavnosti v tako ozkem zalivu kot je Tržaški? Terminal olja, plinski terminal in plavajoče jedrske elektrarne, vse v omejenem loku dvajsetih kilometrov …noro! P.E.E. (Piano emergenza esterno-Zunanji načrt za silne primere) jedrskega pristanišča v Trstu, postavi varnostno razdaljo vojaških ladij v primeru nesreče:
5 km. za enote 60 MW moči
10 km. za enote do 130 MW moči
20 km. za enote do 450 MW moči
To le v projektu dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, kjer ni nihče upošteval jedrske nevarnosti. Kaj bi se zgodilo na primer, če bi ladja za prevoz plina trčila v vojno ladjo na jedrski pogon?

Kako ranljivo je varovanje Tržaškega zaliva naj za primer navedemo samo Barcolano 2011.Gorivo za policijske čolne so morali, zaradi pomanjkanja denarja, kupiti organizatorji Barcolane, da so ti lahko izpluli in varovali jadralce! V kolikor bodo zgrajeni plinski terminali je zelo vprašljiva varnost in sprašujemo se kdo bo za varovanje kupil Tržaškim policistom gorivo? Morda evropska komisija za okolje, ki tako trmasto vztraja, da bo za varnost poskrbljeno!!!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

ALPE ADRIA GREEN BO V MESECU DECEMBRU PRIČEL IZVAJATI MERITVE IMISIJ


V Alpe Adria Green pričenjamo meriti imisije, z novo prenosno merilno napravo.

image

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck:
http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/

ODBOR ZA PETICIJE PRI EU PARLAMENTU BO OBRAVNAVAL PETICIJO AAG–PLINSKI TERMINALI


Spoštovani,

Obveščamo vas, da je vaša peticija uvrščena v osnutek dnevnega reda seje Odbora za peticije, ki bo potekala 22.11.  v Bruslju. Obravnavali naj bi jo približno ob 10.30.

Postopke odbora lahko spremljate prek spleta na povezavi: http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/homeCom.do?language=EN&body=PETI.

V prilogi vam pošiljamo sporočilo Evropske komisije poslancem glede vaše peticije. Preden bodo na seji poslanci o njej razpravljali, bo Komisija v zvezi z njo ustno predstavila najnovejše informacije.

Any further correspondence should be addressed by e-mail to peti-secretariat@europarl.europa.eu, preferably in English.

Lep pozdrav

Sekretariat

Odbora za peticije

clip_image002
EVROPSKI PARLAMENT 2009 – 2014

<Commission>{PETI}Odbor za peticije</Commission>

<Date>{06/09/2011}6.9.2011</Date>

<TitreType>OBVESTILO POSLANCEM</TitreType>

Zadeva: <TITRE>Peticija 0483/2007, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Friends of the Earth, o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti o postopku presoje vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih obratih (direktiva Seveso),

Peticija <NPET>1147/2008</NPET>, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Greenaction Transnational, o morebitni gradnji uplinjevalnika v okolici Trsta (Italija),

Peticija <NPET>1472/2009</NPET>, ki jo je vložil Bernard Vojko (državljan Slovenije) v imenu organizacije Alpe Adria Green, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija).</TITRE>

1. Povzetek peticije 0483/2007

Predmet peticije je načrtovana izgradnja dveh uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, enega v industrijski coni na kopnem in drugega na plavajoči ploščadi, ki predstavljata nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev ter za okolje. Vlagatelj peticije še posebej obžaluje pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden brez ustreznega obveščanja prebivalcev, neizvedbo predhodne strateške ocene plinovodov, kršitev pravil o varnosti industrijskih obratov in obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost nesreč (Seveso), onesnaževanje morja vključno s čezmejnim onesnaževanjem, podcenjevanje geoloških tveganj in nevarnosti terorističnih napadov ter oviranje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija, ki je vključena v ta dva projekta, je domnevno ustrezno izvedla postopek presoje vplivov na okolje, njeno ministrstvo za okolje pa je izdalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

<TEXTE>Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje. </TEXTE>

Povzetek peticije 1472/2009

<TEXTE>Vlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji plinskega terminala v Miljskem zalivu, ki leži med Trstom in Slovenijo, in navaja, da je lokacija, na kateri se predvideva gradnja terminala in na kateri se že nahaja nevaren industrijski obrat, v neposredni bližini gosto poseljenega mejnega območja med Italijo in Slovenijo. Izpostavlja nasprotovanje slovenskih oblasti gradnji plinskega terminala in izraža številne pripombe na postopke, ki so jih italijanske oblasti uporabile pri načrtovanju. Pod vprašaj postavlja veljavnost presoje vplivov na okolje in trdi, da se oblasti niso posvetovale z lokalnim prebivalstvom, da so znanstvena poročila in dokazi netočni oziroma nepopolni, ter opozarja na morebitno izkrivljanje konkurence. Prav tako navaja, da načrt krši vrsto direktiv EU, in skladno s tem institucije poziva, naj izvedejo preiskavo.</TEXTE>

2. Dopustnost

0483/2007: Označena za dopustno 20. septembra 2007. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1147/2008: Označena za dopustno 5. februarja 2009. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1472/2009: Označena za dopustno 22. januarja 2010. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 202(6).

3. Odgovor Komisije, prejet 7. marca 2008.

Za 0483/2007.

Vlagatelj peticije se sklicuje na projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo. Trdi, da bi s tem italijanske oblasti kršile vrsto evropskih direktiv, in sicer spremenjeno Direktivo 85/337/EGS[1] („direktiva o presoji vplivov na okolje“), Direktivo 2001/42/ES[2] („direktiva o strateški okoljski presoji“) in spremenjeno Direktivo 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Še posebej se vlagatelj peticije sklicuje na odstonost energetskega načrta in njegove presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji ter trdi, da čezmejno posvetovanje ni bilo ustrezno izvedeno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. V prilogah k peticiji pošilja različne dokumente, povezane z uporabo direktive Seveso na območju Trsta.

Vlagatelj je peticijo neposredno poslal tudi Komisiji. Vlagatelju je bil 12. septembra 2007 poslan odgovor z oceno Komisije glede teh vprašanj.

Kar zadeva projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, je Komisija že zahtevala informacije o uporabi določb o čezmejnem posvetovanju iz direktive o presoji vplivov na okolje pri teh projektih s strani italijanskih oblasti. Te so potrdile, da je bilo čezmejno posvetovanje s Slovenijo sproženo v kontekstu postopkov presoje vplivov na okolje. Dokumenti, ki so jih italijanske oblasti pripravile v zvezi z nevarnostjo nesreč, povezanih s projektoma, so bili v okviru postopkov čezmejnega posvetovanja posredovani tudi slovenskim oblastem. Glede na dostopne informacije se zdi, da postopki izdaje dovoljenj za projekta še tečejo in da zato trenutno ni razloga za mnenje, da ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti ne bodo ustrezno upoštevane. Kar zadeva Direktivo 2001/42/ES, jo je treba uporabiti za določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, pred njihovim sprejetjem. Vendar v direktivi o strateški okoljski presoji ni predvidena obveznost držav članic, da sestavijo take načrte. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti kršitev zakonodaje Skupnosti.

Vendar pa priloge k peticiji vzbujajo pomisleke glede pravilne uporabe določb člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta, in sicer te določbe zahtevajo, da: „Države članice zagotovijo, da se informacije o varnostnih ukrepih in pravilnem obnašanju ob nesreči, redno in v najustreznejši obliki zagotovijo, ne da bi to posebej zahtevali, vsem osebam in vsem javnim ustanovam (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9.

Pojasnila o uporabi zgornjih določb direktive Seveso so bila zahtevana od italijanskih oblasti na seji o svežnjih za sprejem v Rimu dne 28. januarja 2008. Italijanske oblasti so obljubile, da bodo odgovor Komisiji poslale v roku enega meseca.

Komisija bo Odbor za peticije obvestila o rezultatu ocene informacij, ki jih trenutno pričakuje od italijanskih oblasti.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. aprila 2009

Za peticijo 0483/2007.

Italijanske oblasti so na zahtevo Komisije po informacijah odgovorile v pismu z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij iz pisma je Komisija 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1) spremenjene Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Za peticijo 1147/2008.

Peticija

Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.

Pripombe Komisije na peticijo

Komisija je v pismu z dne 3. novembra 2008 že odgovorila na iste navedbe vlagatelja peticije. Prav tako se je odzvala na pismo vlagatelja peticije z dne 12. novembra 2007 kot tudi na vprašanje za pisni odgovor P-2006/2700, naslovljeno na Parlament, o načrtovani gradnji navedenih obratov.

V okviru pričujoče peticije Komisija ponovno poudarja naslednje:

Prvič, postopek presoje vplivov na okolje, kakor ga določa Direktiva Sveta 85/337/EGS[3], z vsemi spremembami, še poteka. Postopek skladno s Konvencijo UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje zajema posvetovanje s Slovenijo. V okviru navedenega postopka naj bi se preučila nevarnost, ki jo tovrstni obrati predstavljajo za javno zdravje in morsko okolje Tržaškega zaliva.

Drugič, glede pisma ministrstva za kulturno dediščino in dejavnosti dežele Furlanije – Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje vlagatelj peticije, Komisija pojasnjuje, da to izraža mnenje oblasti v okviru potekajočega postopka presoje vplivov na okolje. Sklicevanje na Direktivo 2001/42/ES[4] o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje v omenjenem pismu je povezano z njeno uporabo v primeru morebitne prihodnje spremembe regulatornega načrta za pristanišče v Tržaškem zalivu. Vendar pa Komisija ni seznanjena s tem, da bi se italijanske oblasti odločile, da načrt spremenijo.

Zaključek

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija v tem trenutku ne zaznava kršitev okoljske zakonodaje EU.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. junija 2010,

na peticije 0483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[5] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih posredovale italijanske oblasti, se trenutno proučujejo. Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin na omenjeni lokaciji

in o vsakršnih nadaljnjih ukrepih, sprejetih v okviru obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

5. Odgovor Komisije, prejet dne 11. februarja 2011

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[6] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Po oceni odgovorov na uradni opomin, ki so jih poslale italijanske oblasti, je Komisija sklenila, da Italiji izda utemeljeno mnenje zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale na utemeljeno mnenje, so trenutno v postopku ocene.

Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu. To je posledica dejstva, da se člen 13(1) direktive Seveso uporablja samo za subjekte, ki že obratujejo, medtem ko predlagana uplinjevalnika za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu sploh še nimata soglasja za izvedbo in posledično tudi še nista bila zgrajena.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu, prav tako pa ga bo obveščala tudi o vseh nadaljnjih korakih, sprejetih v kontekstu obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev glede uporabe člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

6. (REV IV) Odgovor Komisije, prejet dne 6. septembra 2011

Za peticijo 0483/2007.

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija, ki še naprej spodbuja dvostranski proces med tema dvema državama članicama, je italijanske oblasti prosila za dodatna pojasnila.

V zvezi z uporabo člena 13(1) Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“)[7] na območju Trsta so italijanske oblasti odgovorile na utemeljeno mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010. V odgovorih so italijanske oblasti posredovale natančne informacije o več obratih na območju Trsta. Komisija te informacije še ocenjuje.


[1] Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES in 2003/35/ES.

[2] Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje.

[3] UL L 175, 5.7.1985; UL L 73, 14.3.1997; UL L 156, 25.6.2003.

[4] UL L 197, 21. 07. 01, str. 30.

[5] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[6] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[7] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck:
http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/

TRETJE IME NA ČRNI TABLI AAG V LETU 2011


Komisija za izbiro imena za črno listo pri mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green je izbrala ime tretjega četrtletja 2011 leta. Komisija je med predlaganimi izbrala skupino povezanih oseb, ki so vpletene v gradnjo Bioplinarne Petač v Zgornjih Pirničah. To skupino predstavljajo odgovorna oseba podjetja BIOŠTROM d.o.o. in odgovorne osebe podjetja KETER GROUP.

lisica pirniče1

 

Obrazložitev:

Investitor – podjetje BIOŠTROM d.o.o. je v sodelovanju s podjetjem KETER GROUP zgradilo bioplinarno na območju Zgornjih Pirnič pri Medvodah. Investitor je imel izdano dovoljenje za postavitev objektov – hiše, hleva in manjše bioplinarne za potrebe kmetije.

Investitor je skupaj s podjetjem KETER GROUP, ki je znano po gradnji bioplinarn, zgradil le bioplinarno, obravnavano kot zahteven industrijski objekt. S strani MOP je bila ta gradnja opredeljena kot nelegalna gradnja oziroma kot črna gradnja. Investitorju je bila izdana odločba za rušenje, kar pa se do danes ni zgodilo. Nasprotno! Investitor na območju bioplinarne kljub preteku roka za rušitev nelegalnih objektov nemoteno nadaljuje z obsežnimi gradbenim deli ter zavestno ignorira odločbe inšpekcij.

V tem zadnjem obdobju je prišlo zaradi teh del na območju bioplinarne do prekladanja oziroma premikanja velikih količin silaže oziroma biomase, zaradi česar se praktično po celotnem kraju širi neznosen smrad. Koncentracije tega so bile izmerjene s strani medvoške občine in pokazale so zaskrbljujoče rezultate. Na nekaterih mestih je bila količina smradu označena z enoto 30, kar pomeni, da tam praktično ni zraka.

Neprijet. vonj.Pirniče_0003Neprijet. vonj.Pirniče_0004

Investitorju je bilo v zadnjem obdobju izdanih več odločb, ki bi omilile smrad, vendar do sedaj ni ukrepal. Trenutno, zaradi vremenskih razmer, smrad ni toliko zaskrbljujoč, skrbi pa nas malomaren odnos investitorja do sokrajanov, ki tam živijo in so izpostavljeni negativnim vplivom. Za pojasnitev svojih, za nas nerazumljivih dejanj, nima posluha ne za sokrajane, ne za občinske uradnike kakor tudi ne za medije, ki redno poročajo o problemu v Zg. Pirničah.

Kot posmeh ekologiji v Sloveniji sta revija Podjetnik in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v Ljubljani podelili 19.10.2011 Marjanu Kolarju iz podjetja Keter Group iz Maribora priznanje za podjetniški vzor.

Dodatek:

Dejansko je evidentno, da g. PETAČ ni edina oseba, ki bi si zaslužila ta naziv.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck:
http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija


V odločbi, ki jo je izdal ARSO, se jasno vidi, da ima Harsco, ki predeluje žlindro na območju Acronija na Jesenicah, dovoljenje za predelavo samo za črno žlindro, ne pa za belo žlindro, kot je izjavil predstavnik podjetja za objavljeno v petek, 14.10.2011 v častniku dnevnik, za Gorenjski Glas 18.10.2011 pa v HARSCO  zatrjujejo, da predelujejo samo ČRNO žlindro – KAJ JE RESNICA BO POKAZAL INŠPEKCISKI NADZOR!!!

– oba članka – spodaj

oločba Harsco_0001

oločba Harsco_0002

oločba Harsco_0003

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija

Ameriško podjetje še nima okoljskega dovoljenja, predelavo žlindre naj bi začeli prihodnje leto, zdaj poteka predpredelava

Slovenijapetek, 14.10.2011 Tekst: Primož Knez

Jesenice – Ameriško podjetje Harsco že dva meseca znotraj kompleksa jeseniške železarne Acroni predpredeluje belo žlindro. "Večje kovinske kose s pomočjo sejanja žlindre izločamo in jih vračamo Acroniju v proizvodnjo. Gre za žlindro, ki nastaja sproti, pa tudi za odloženo žlindro s kupa ob Acroniju na pobočju reke Save," je razložil direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj.

Gromozanski kupi žlindre za Acronijem počasi, a vztrajno lezejo v Savo in jih je nujno treba predelati. Priprave so že začeli, čeprav ameriško podjetje Harsco še nima dovoljenja za postavitev obrata za predelavo žlindre. (Foto: Primož Knez)

Za to delo je Harsco že zaposlil dobrih deset ljudi, na mesec pa na tak način lahko obdelajo od nekaj deset do sto ton bele žlindre.

Bela žlindra je ostanek proizvodnje jekla, ki poleg mineralnih snovi vsebuje tudi majhne delce težkih kovin. Večina žlindre je sicer manj nevarna črna. Pri beli žlindri je problem, da se pri transportu ali predelavi dviga bel prah, ki se nalaga v zemlji, na vrtovih, okenskih policah…

Žlindre se prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa

Lanska raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala, da so jeseniška tla močno onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, kar je tudi posledica dolgoletnega železarstva in slabega ravnanja z žlindro, ki se je prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa. Desetletja so žlindro odlagali na industrijsko odlagališče PTO v Slovenskem Javorniku in na začasno odlagališče za Acronijem, ki zdaj počasi, a vztrajno leze v Savo.

Acroni se je lani le odločil, da bo rešil problem bele žlindre in podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Harsco, ki naj bi v Acroniju postavil obrat za mokro predelavo žlindre. Spomladi je Harsco načrte predstavil na občini in krajanom Slovenskega Javornika. Načrtovali so, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili junija, a ga še vedno niso. Tako se verjetno zamika tudi gradnja objekta, kjer bi v zaprtem prostoru žlindro ločevali na mineralni del, ki ga bodo prodali avstrijski betonarni, in kovinski del, ki bo šel nazaj v proizvodnjo. Ljudi pa predvsem skrbi, kaj bo, ko bodo kupe žlindre prekladali in vozili v predelovalnico.

Več kot očitno pa prav to zdaj že počnejo. "Predpredelava bele žlindre poteka že vse poletje, tako da se v proizvodni proces že vračajo kovinski produkti tega procesa, s strani podjetja Harsco pa smo obveščeni, da pridobivanje dokumentacije in dovoljenj poteka po načrtu," je sporočil direktor Acronija Slavko Kanalec. Andrej Begelj je dodal, da pričakuje dovoljenje v dveh mesecih.

"Prvič so nam vlogo zavrnili, saj smo jo morali dopolniti. Pripravljamo tudi gradbeno dovoljenje, prihodnje leto bi lahko začeli graditi, predelavo pa začeli leta 2012," je dodal Begelj. Po načrtu se bodo najprej lotili kupa žlindre za Acronijem, nato pa še starega kupa na Slovenskem Javorniku. "Pripravo na predelavo smo začeli zato, da ne bo čez nekaj let tega treba delati še enkrat. Prah se zaradi našega dela ne dviga, transportne poti močimo z vodo, vpliva na okolje ni," je zatrdil Andrej Begelj.

Žlindre ni mogoče predelovati brez vpliva na okolje in prebivalce

V postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja se je občina Jesenice prijavila za vlogo stranskega udeleženca v postopku, da bi lahko na tak način preverjala, ali načrti Harsca ne bodo še dodatno poslabšali okolja na Jesenicah.

Podobno so storili tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Predsednik AA Green Vojko Bernard je pojasnil, da s predvideno tehnologijo Harsco ne more predelati žlindre brez dodatnih vplivov na okolje in prebivalce.

Z Inšpektorata RS za okolje so na naše vprašanje, ali Harsco lahko predpredeluje žlindro brez ustreznih dovoljenj, odgovorili, da bodo naše vprašanje obravnavali kot novo prijavo in jo obravnavali v začetku prihodnjega leta.

Žlindro bi morali predelovati v popolnoma zaprtem sistemu

"Rešitev je edino popolnoma zaprt sistem, se pravi kupola čez kupe žlindre, kar pa je verjetno težko izvedljivo in drago. Dobro bi bilo, da nehajo saditi rožice in jasno povedo, s kakšno tehnologijo in na kakšen način bodo reševali ta naš jeseniški problem. Upam, da bo to jasno na javni razpravi pred izdajo okoljskega dovoljenja," je poudaril Vojko Bernard. O predpredelovanju žlindre znotraj Acronija ni vedel ničesar. "Presenečen sem nad vašo informacijo, prepričan sem, da tega ne bi smeli delati brez dovoljenja Agencije za okolje. Očitno bo treba zadevo preveriti in obvestiti pristojne službe," je napovedal Bernard.

DVE RAZLIČNI IZJAVI PREDSTAVNIKA HARSCA MINIRALI

GORENJSKI GLAS

torek, 18. oktober 2011 | Avtor: Urša Peternel

Harsco še ne predeluje bele žlindre

Direktor Harsco Minerali Andrej Begelj zagotavlja, da še ne predelujejo bele žlindre, saj za to še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Prevzeli pa so predelavo črne žlindre.

Kupi žlindre se kopičijo za Acronijem.

Jesenice – Letos spomladi je vznemirjenje med krajani Slovenskega Javornika povzročila novica, da je podjetje Acroni sklenilo pogodbo s podjetjem Harsco za začetek predelave bele žlindre, ki nastaja ob proizvodnji jekla. Žlindra se že desetletja dolgo kopiči na območju Javornika, ker naj bi bile njene sestavine (zlasti prah, ki se dviga) rakotvorne, pa že dolgo vzbuja strah med okoliškimi prebivalci. Zaradi zaskrbljenosti domačinov, da bodo s predelavo žlindre okolje le še bolj obremenili, sta Acroni in Harsco Minerali maja letos pripravila srečanje s krajani, na katerem so vodilni iz obeh podjetij zagotavljali, da bodo vsi postopki predelave bele žlindre potekali v skladu z zakoni, Harsco Minerali pa naj bi bil v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. A pred tedni so krajani začeli opažati, da je podjetje Harsco Minerali začelo predelovati žlindro, čeprav okoljevarstvenega dovoljenja še ni pridobilo. Kaj se dogaja na območju Acronija? Poklicali smo Andreja Beglja, direktorja Harsco Minerali, ki je povedal, da nikakor še ne predelujejo bele žlindre, saj za to še niso dobili okoljevarstvenega dovoljenja. Res pa je, da so 1. septembra začeli predelovati črno žlindro, za kar so dejavnost in opremo prevzeli od podjetja Ecologic, ki je to dejavnost opravljalo doslej. V proizvodnji jekla namreč nastajata bela in črna žlindra, črno že vrsto let predelujejo v surovino za gradnjo cest, bolj nevarno belo žlindro, ki vsebuje kovinske delce, pa so vse doslej odlagali. Harsco Minerali bo, ko bo dobil vsa potrebna dovoljenja, začel predelovati tudi belo žlindro. To so zdaj zgolj začeli ločevati od črne in iz nje izločati večje kose kovin, ki jih vrnejo v proizvodnjo. Gre torej za nekakšno predpripravo predelave bele žlindre, ti postopki pa nimajo nikakršnega vpliva na okolje, je zatrdil Begelj. Okoljevarstveno dovoljenje za začetek predelave bele žlindre pričakujejo v dveh mesecih, na tej osnovi bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje in nato po načrtih do poletja postavili obrat ter začeli proces predelave bele žlindre.

Interese krajanov v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja zastopa organizacija Alpe Adria Green in njen predsednik Vojko Bernard je prejšnji teden pozval inšpektorja za okolje in prostor, naj preveri, kaj se na lokaciji Acronija resnično predeluje in ali podjetje Harsco Minerali deluje skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo. Obenem je Bernard pozval Agencijo RS za okolje, naj pošlje kopijo odločbe o spremembi upravljavca za predelavo črne žlindre. »Na osnovi teh informacij želimo videti, kaj Harsco sploh lahko dela na tej lokaciji,« je povedal Bernard.

Že pred časom pa so nekateri jeseniški občinski svetniki tudi zahtevali, naj Občina Jesenice postane stranka v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Občina Jesenice je junija letos Agenciji RS za okolje res podala zahtevo za to, je povedala Valentina Gorišek z Občine Jesenice. »Po razpoložljivih podatkih je postopek še vedno v fazi ugotavljanja, ali Občina Jesenice izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa stranke udeleženke,« je povedala Goriškova.

POSLANO NA INPEKTORJA ZA OKOLJE IN PROSTOR V KRANJU – 17.10.2010

Spoštovani!

Iz odločbe ARSO ter članka v Dnevniku –14.10.2011, je točno razvidno, da  Harsco Minerali d.o.o., ki predeluje žlindro na območju ACRONI d.o.o. Jesenice, krši odločbo ARSO, zato vas prosimo za takojšnje ukrepanje!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Ministerstvo za okolje in prostor

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b

11o2 Ljubljana, pp 2608

Jesenice: 13.10.2011

Zadeva: Informacija javnega značaja

Na zgornji naslov se obračamo z prošnjo, da nam pošlje kopijo odločbe o spremembi upravljavca za predelavo črne žlindre na področju ACRONI- ja, ki ste ga izdali podjetju Harsco Minerali d.o.o., ki je informacija javnega značaja.

Za posredovano se Vam že vnaprej zahvaljujemo!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Poslano inšpektorju za okolje in prostor – Kranj

Spoštovani!

Podjetje Harsco Minerali d.o.o.,za predelavo žlindre na področju ACRONI- ja, je pred nekaj časa pričel z predelavo žlindre, brez okoljevarstvenega soglasja. V AAG ter okoliškim prebivalcem ni poznano, kaj se na tej lokaciji resnično predeluje, saj bi za objekt v katerem bi predelovali žlindro potrebovali tudi gradbeno dovoljenje. Prosimo Vas, če preverite, če delujejo skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck: http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/

Javni poziv k nujnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb


V ponedeljek, 17. oktober 2011 je mednarodna konferenca v Londonu zbrala vodilne zdravnike, znanstvenike in varnostne strokovnjake, da bi razpravljali o posledicah zdravje in varnosti zaradi podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so trenutno največja grožnja za javno zdravje, in tudi največja grožnja za prihodnost varnosti, in ta konferenca je nenavadno zavezništvo – med zdravniki in vojaški strokovnjaki -, ki vidijo, da je nujno treba ukrepati. Na srečanju bo poudarila sinergije, ki obstajajo med tema dvema interesnima področjema in nekatere rešitve, ki bi se lahko učinkoviteje izvajali z sprejetimi ukrepi na državni in mednarodni ravni

 

 

clip_image002

Javni poziv k nujnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb, ki je bil sprejet v Londonu 17.oktobra 2011.

JAVNI POZIV

Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo za zdravje in varnost ljudi po vsem svetu. Te pomenijo, da so vremenski pojavi bolj ekstremni ter da so dani vsi pogoji za večjo pogostost nalezljivih bolezni.

Dviganje morske gladine, poplave in suše povzročijo izgubo habitata; pomanjkanje vode in hrane, pa predstavljajo ogrožajo za preživetje. Ta dogajanja lahko sprožijo spor v državah in med državami. Humanitarne krize bodo dodatno breme s potrebo po reševanja in pomoči, povečale pa se bodo tudi migracije, ki jih bodo sprožile tako okoljske spremembe in konflikti, kar bo pripeljalo do resnih varnostnih vprašanj. Varnost ne bo vedno mogoče smiselno prilagoditi na te spremembe, in gospodarski stroški bodo ogromni. Kot v medicini, bi bila preventiva najboljša rešitev.
Ukrepi za boj proti podnebnim spremembam ne zmanjšujejo le tveganja na naše okolje in globalni stabilnosti, temveč ponuja tudi veliko zdravja skupne koristi. Spremembe pri proizvodnji električne energije pa bi izboljšale kakovost zraka. Nujno bodo potrebne spremembe življenjskega sloga – kot so povečanje telesne aktivnosti naprimer z hojo in kolesarjenjem. Te bi znižale možnost za bolezni srca in možgansko kap, debelost, diabetes, rak dojke, demence in depresijo. Ti ukrepi zaradi podnebnih sprememb bi ublažile negativne vplive na ljudi. Tako bi se znatno zmanjšala stopnja možnih smrti in invalidnosti, za stotine milijonov ljudi po vsem svetu.
Z temi ukrepi bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida v zrak, imeli pa bi veliko koristi, med drugim bi prihranili tudi denar: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30% do leta 2020 (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990), bi prihranili več kot 80000000000 € sredstev na leto stroškov za zdravstveno varstvo, posledično pa bi se povečala produktivnost zaradi bolj zdrave delovne sile.
Zato pozivamo vlade po vsem svetu, naj dajo prednost prizadevanjem za odpravo vzrokov ter vplivov podnebnih sprememb. Posebej pozivamo:
– Evropska unija se mora brezpogojno strinjati s ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov doma za 30% do leta 2020, in za pripravo nadaljnjih ciljev do 2050, ki bi spodbudili dekarbonizacijo gospodarstva.
– Razvite države, da sprejmejo bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov, povečati morajo podpore za razvoj nizkoogljične družbe in za dodatne naložbe v raziskave o vplivu podnebnih sprememb na zdravje in varnost.
– Države v razvoju za aktivno opredelitev ključnih načinov, na katere podnebne spremembe ogrožajo zdravje in demokratično upravljanje in tudi podjetja, bi morala prilagajati svoje dejavnosti, vključno s pomočjo podprte in nepodprte “NAMA”.

PODPISNIKI

Ime – Položaj
– Profesor Hugh Montgomery – profesor za intenzivno medicino Care na University College London in direktor UCL inštituta za zdravje ljudi in uspešnosti
– Dr Fiona Godlee – Editor-in-Chief, British Medical Journal
– Profesor Anthony Costello – UCL direktor inštituta za globalno zdravje
– Profesor Bill McGuire – profesor geofizike in podnebnih nevarnosti, Department of Earth Sciences, University College London
– Prof Sue Atkinson CBE – nekdanji regionalni direktor za varovanje zdravja za London, Co-stol podnebja in Svet za zdravje
– Profesor Adrian Lister M – Research Leader, Oddelek za Paleontologija, Natural History Museum
– Profesor Tim Lang – profesor Food Policy, City University London
– Robin Murray – mlajši. Gostujoči profesor na oddelku za mednarodni razvoj v Londonu -School of Economics
-Tom Spencer – podpredsednik Inštituta za okoljsko varnost
-Dr Robin Stott – Co-chair – podnebja in Svet za zdravje
– Prof Ian Gough – znanstvena sodelavka, LSE
– Dr Gunhild Stordalen, MD / PhD – član nadzornega sveta, evropska podnebna Foundacija
– Edward Canfor-Dumas – soustanovitelj in direktor inženiringa

– Alejandro Litovsky, – direktor, Earth varnostno pobudo
– Genon K. Jensen – izvršni direktor Alliance, zdravje in okolje – HEAL, v imenu skupine
– Simon Brown – generalni direktor, 2degrees network
– Angela Bryant – izvršni direktor, 10:10 Velika Britanija
– Paul Horsman – direktor za svetovno kampanjo za podnebne ukrepe
– Profesor P Nigel Leigh – profesor za nevrologijo, Brighton in Sussex Medical School,

– Trafford Centre za biomedicinske raziskave na Univerzi v Sussexu
– Simon Ross – izvršni direktor, Population Matters
– Richard Blewitt – CEO, HelpAge International
– Dr Johannes Meier – CEO evropska podnebna Fundacija
– Kumi Naidoo g. – Izvršni direktor Greenpeace International, v imenu Greepeace
– Prof Raul Benet – profesor za okolje in razvoj, Instituto Tecnológico de Estudios Superiores Monterrey ITESM
– Christopher Player – predsednik, International Federation of Medical združenje študentov
– Vojko Bernard – predsednik, Alpe Adria Green, v imenu skupine AAG
– Profesor Linda Keane, AIA, NCARB – profesor za arhitekturo in okoljski dizajn, School of Art Institute of Chicago
– Roopa Dhatt – podpredsednik International Federation of Medical združenje študentov
– Kenneth Nana Amoateng – Projektni in programski direktor Abibiman Foundation, Gana
– Sally Ranney – izvršni direktor, Rising Wolf, LLC
– Lucy Emerson-Bell – koordinator za proizvodnjo ameriške obnovljivo energijo Day (AREDAY), v organizacije

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck:
http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/

Več svetlobe! – Ali povedano drugače, naše popolno neznanje in norost!


Več svetlobe!

Ali povedano drugače, naše popolno neznanje in norost!

„Mehr Licht!“, so bile domnevno zadnje besede velikega pesnika Johanna Wolfganga von Goetheja na smrtni postelji. Ob obisku sejma svetil v Frankfurtu in vožnji nazaj v Slovenijo sem večkrat pomislil ali pomeni več svetlobe tudi več varnosti na cesti. V Sloveniji v zadnjih letih izdatno pretiravamo in osvetljujemo vse povprek brez vsakršnega znanja, preudarka ali izračuna po principu več (W) vatov in več luči se bo videlo bolje, kar pa seveda ni res. Parkirišče pred fakulteto za fiziko je na primer osvetljeno ponoči ob drugi uri, ko tam res ni nikogar s 500 luksi kar je kar 2500 krat več kot je naravna osvetlitev polne lune, ki vemo že dokaj dobro osvetli okolico, da se dobro znajdemo in varno hodimo.

V tehnologiji razsvetljave se dogajajo prelomni trenutki, saj poleg vseh halogenskih, neonskih, …svetil prihajajo na trg tudi nova svetila, kjer so LED diode vir svetlobe. Pojavila so se tudi prva OLED svetila. OLED je običajno, prosojna folija ali steklo med katere je nanešena organska snov, ki jo električna napetost vzbudi, da oddaja svetlobo. Prednost OLED svetil je v tem, da svetijo v večjih površinah, svetloba pa je mehka. OLED tehnologija je zelo primerna tudi za monitorje in pojavili so se že prvi televizijki ekrani na Japonskem tržišču debeline vsega 3mm in pri večjih formatih vsega 10mm.

Edina težava do sedaj je še trajnost svetila saj vzdržijo le nekje do 5000 ur. Številni proizvajalci poskušajo v času menjave tehnologij, čim hitreje prodreti na tržišče in pri tem nemalokrat zanemarijo tako kvaliteto kot osnovne parametre dobre, varne in učinkovite razsvetljave.

Ker že nekaj let spremljam varnost na naših avtocestah in pa predvsem varnost v predorih sem tokratno vožnjo iz Frankfurta v družbi strokovnjakov za cestno razsvetljavo smo skupaj na praktičnih primerih primerjali različne prakse v različnih državah. Primerjali smo kako so osvetljene avtoceste v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Osredotočili smo se predvsem na predore, avtocestne odcepe, postajališča, usmerjevalne znake in obcestne reklame.

Barvni spekter osvetlitve

Tudi sam sem kot arhitekt bil prepričan, da je v prometu najboljša čim bolj bela svetloba saj vsaj v grafiki, fotografiji, modi kjer je zaželena barvno korektna reprodukcija velja to pravilo. Človeško oko razpoznava barve najbolj pri beli svetlobi, saj bela svetloba vsebuje celoten spekter in omogoča odboj svetlobe z različno obarvanih površin v pravi barvi. Ceste so bile običajno osvetljene z natrijevimi nizko ali visoko tlačnimi žarnicami, ki so varčne, katerih svetloba je v ozkem rumenem spektru.

Fiziologija očesa

Človeško oko zaznava svetlobo v dveh načinih in sicer z dvojnimi receptorji s čepki in s paličicami. Tako imamo dnevni vid in pa nočni, ki je več stokrat do več tisočkrat bolj občutljiv. To je dobro znano dejstvo predvsem pilotom in mornarjem, kjer upoštevajo ostre standarde za nočni vid. Tudi osvetlitev instrumentov v pilotski kabini in na ladijskem mostu letalonosilke je zelo skrbno izbrana, običajno v prilagojeni, v manj moteči zeleni, ali rdeči brvi, ki ne moti nočnega vida. Žal pa znanja o nočnem vidu le stežka prehajajo na cestno področje, še posebej v državah, ki nimajo svojih letalonosilk.

Za razpoznavanje gibanja in cestno varnost je dovolj, če uporabljamo rumeno svetlobo. Prevelika barvitost in pa predvsem številčnost svetlobnih izvorov prispevajo k efektu »Las Vegas« Zato bi tudi nova LED svetila morala biti v rumenem spektru in bi s tem prispevala k cestni varnosti.Težava pa je v tem, da so LED viri svetlobe zelo učinkoviti v modrem spektru in ko to zasenčimo z rumenim filtrom dobimo manjši tok svetlobe.

clip_image002clip_image004

Primer kako barvni spekter, ki ga oddaja druga žarnica poveča privlačnost za insekte Obe sliki sta bili posneti na istem OMV bencinskem servisu v Ljubljani, vse žarnice ki so imele bolj moder spekter so bile na debelo obložene z pajčevino in insekti.

Osvetlitev predorov

Predori so običajno osvetljeni s svetili v rumenem barvnem spektru in to zelo različno glede na njihovo starost. Še vedno obstajajo predori, kjer je osvetlitev ne enakomerna in voznik vozi skozi serijo svetlejših in temnejših območji »prog«, kar mu povzroča stroboskopski efekt in zahtevajo stalno prilagajanje očesne zenice. To povzroča dodatno utrujenost in delčke sekunde, kjer vid voznika ni optimalno prilagojen. Zaslepitev je dejansko kemična sprememba, ki se dogaja na naših čutnicah.

V Avstriji so izumili po seriji požarov v predorih označevanje cestnega robnika. Ta svetila so zgolj ozko kotne LED diode prekrite s stekelcem in brez ustrezne optike, ki bi te dokaj močne točkovne izvore svetlobe razporedilo na večjo enakomerno površino. Svetila na zadnji strani vozili imajo pred virom svetlobe običajno še boljšo ali slabšo optiko, ki razprši ozko usmerjen vir svetlobe na večjo površino.

LED svetilna telesa porabijo malo energije in imajo dolgo življenjsko dobo. Namestili so LED bele diode na levem robniku rdeče pa na desnem robniku. Vse skupaj pa še nadgradili z dodatnimi LED prometnimi znaki, zelenimi LED označbami, ki označujejo pot za pobeg v paralelno cev. Tudi na vozilih pred voznikom je vedno več LED izvorov rdeče svetlobe.

clip_image006

Primer točkovnih več barvnih svetil v podoru po vzoru avstrijskih smernic, kakršne imamo tudi pri nas in ustvarjamo efektu »Las Vegas« kjer v bežišču očesa kjer je sovpadejo vse perspektivne linije zaradi številnih izvorov svetlobe ni več razpoznavno dogajanje in s tem se tudi zmanjša razdalja, ko je povprečen voznik sposoben razbrati nevarne dogodke, ki bojo zahtevajo njegovo reakcijo. Nikakor ne bi smeli biti označevalci robov beli in rdeči pa čeprav so to tako avstrijske in slovenske barve zastave. Ker je bistveno bolj pomembno, da voznik zazna pozicijske luči vozila pred seboj kot tudi njegove zavorne luči, ki so prav tako rdeče barve, kot robnik. Tako je italijansko označevanje robov ceste v rumeni oranžni barvi odsevniki ali svetili bistveno bolj varno in smiselno. V Italiji je zelo jasno razpoznati vožnjo voznika, ki bi slučajno vozil v nasprotno smer po avtocesti saj so to edine bele luči.

Če poznamo fiziologijo očesa in njegovo zaznavo vemo, da človeški možgani zelo dobro zaznavo točkovni svetlobni vir, tudi če je izven našega sorazmerno ozkega kota opazovanja. Ta zaznava se še poveča, če je svetla površina v gibanju in se nam približuje.

Človeško oko, uporablja zvijačo, da zmanjša količino podatkov, ki jih mora obdelati, za dobro zaznavanje okolice. Človek ne opazuje celotne površine slike hkrati, ampak se poslužuje racionalizacije. Človeško oko z sorazmerno ozkim kotom gledanja preleti sliko in (izstopajoče točke vire svetlobe) si v možganski skorji ustvari sliko gledane podobe. V kolikor v sliki nastopa veliko virov svetlobe, ki se zaradi našega gibanja skozi predor še hitro premikajo, si oko ustvari navidezno ponavljanje in ni sposobno obdelovati vsakega vira svetlobe posebej. Tako nastane neke vrste navidezen videnje, ki pa odstopa od stvarnega dogajanja v naši okolici. Tak način zaznavanja okolice pa je lahko odločujoč v kritičnem trenutku v predoru.

Enostavna primerjava, dva svetilnika eden pri vhodu v večje osvetljeno primorsko mesto kjer migotajo in utripajo številni viri svetlobe in le stežka razberemo svetilnik , da ne govorim o drugem plovilu, ki ga na takem ozadju sploh ne opazimo, ker nas motijo številni viri svetlobe v ozadju. Drug svetilnik pa se nahaja na samotnem otoku in je praktično edina luč, ki se periodično prižge in nam jasno kaže smer.

clip_image008

Običajno osvetljen nekoliko starejši italijanski predor Gran Sasso dolžine nad 10km s številnimi svetili na stropu.

clip_image010

Novejši ali obnovljeni italijanski predori, ki so osvetljeni po novem principu, kjer so svetila zastrta in praktično ne vidimo izvora svetlobe, predor pa je kljub temu zelo kvalitetno osvetljen, mnogo bolj varni in omogočajo varno vožnjo tudi starejši populaciji voznikov nad 40 let.

Podobno kot slabši računalniki ni sposoben slediti v realnem času premike 3D grafike, tudi človeški možgani ne morejo obdelovati preveč posamičnih točk hkrati, možganov ni mogoče nadgraditi in bili so ustvarjeni v milijonih let za gibanje s hitrostjo, kot jo je bil sposoben doseči človek z lasnim gibanjem. To hitrost smo v vozilih prehiteli za več desetkrat, možgani in naš organ zaznavanja – vid pa se v sto letih ni kaj bistveno izboljšal.

Če primerjam Slovenske predore z avstrijskimi pridemo do ugotovitev: V predoru Karavanke je osvetlitev bistveno boljša na avstrijski strani, predvsem zaradi boljše čistoče in nedavne obnove stenskih opleskov, kar se pri nas še ni zgodilo in bomo raje zamenjevali beton, kot da bi redno obnavljali zaščiten oplesk betona.

clip_image012

Naši novejši predori (Šentvid, Rebrnice) so bolj osvetljeni kot bi to bilo potrebno, saj bi po slovenski zakonodaji morali imeti vsi predori vgrajen na cestišču beton. Investitor DARS pa je po 25 letih gradnje Šentvida in slabih izkušnjah v Trojanah, da bi ustregel ministru pred volitvami, raje izbral asfalt. Asfalt je vsaj 2x temnejši še posebej pa v deževnih dneh in zato bi morali imeti inštalirano ustrezno več svetil v predoru, kot, če bi imeli betonsko cestišče. Pa ne samo svetil tudi dodatne ventilatorje zaradi večje požarne obremenitve. To so precejšnji dodatni stroški v času vgradnje, in pa tudi večji obratovalni stroški za porabljeno energijo, saj svetilke v predorih svetijo 24 ur.

Po štiridesetem letu nas prične zaradi staranja leče in steklovine v očesu in nečistoč v njej vedno bolj motiti bleščanje. Oko je prilagojeno gledanju približno enako osvetljenih površin. Svetila so tudi več stokrat bolj svetla kot pa ostali deli slike. Zato v sonce lahko pogledamo šele ko je tik nad morskim horizontom in mu meglice zastrejo večji del svetlobe. V cestni razsvetljavi so uporabljajo tudi svetila, ki imajo izbočeno steklo, Ker niso ta svetila visoko nad nami kot opoldansko sonce ampak le nekaj metrov nad cestiščem so v našem zornem kotu gledanja na cesto. Ta svetila svetijo namesto pod 45 stopinjami na cestišče tudi paralelno z cestiščem in jih zato vidimo v perspektivni projekciji kot številna manjša »sonca« v nizu. Svetloba, tako »prši« v vse smeri, ne pa tam kamor je namenjena na cestišče. Ta odvečna svetloba sveti v oko voznika in povzroča nadležno slepljenje in zmanjšuje voznikovo zenico in predvsem kontrast slike in s tem za nekajkrat zmanjša razdaljo, pri kateri lahko razpoznamo predmete ali črke. Kar pomeni, da je vidljivost v predoru ali cestišču, kjer so zasenčena svetila tudi nekajkrat boljša in je mogoče opaziti nevarnost na cestišču tudi nekaj razdalji prej samo zaradi ustrezne osvetlitve. Ki ni niti močnejša niti dražja, gre zgolj in samo za poznavanje fizike in ustrezne smernice, ki bi urejale izbor svetil v predorih in cestiščih, ki pa jih evropska skupnost za cestni promet še ne zmore.

Avtocestni odcepi

Običajno v tujini avtocestni odcepi niso osvetljeni, prav tako ne podvozi, in nadvozi, ki prečkajo avtoceste, kot je to praksa v zadnjem času pri nas. Človek bi mislil, da je zato pri nas manj smrtnih žrtev na cesti pa temu žal ni tako. Če osvetlimo avtocestni izvoz vidimo bolje zato tudi lažje pripeljemo v ta odsek z večjo hitrostjo, poleg tega pa se ta osvetljeni odsek nekje prične in konča. Te točke pa so tiste, kjer bo voznik trenutek zaslepljen ali zatemnjen, ko se mu bo prilagajalo oko in bo zato na teh mestih ne da bi kaj videl lahko povzročil nesrečo. Obnašamo se po predpisih, ki so jih sestavili lobiji, ki prodajajo svetila in elektriko in slepo verjamemo, da pomeni več luči tudi večjo varnost. Edino še v Belgiji so tako nesmiselno razsipni, kjer osvetljujejo vse avtoceste v celoti.

Podobno kot so pri nas osvetljene avtobusne postaje brez potrebe cele noči pa čeprav zadnji avtobus pripelje ob 22:00 in prvi odpelje ob 6:00. Prezapleten vozni red, da bi omogočal nastavitev prižiganja svetil glede na uro in ne glede na fotocelico.

Osvetlitev postajališč

Na vsej poti po Avstriji in Nemčiji smo videli veliko postajališč, ki običajno niso osvetljena in omogočajo počitek v mraku ali temi voznikom. Kot izjema verjetno najbolj osvetljenega postajališča v Avstriji, bije v oči in slepi postajališče na severnem portalu Turskega predora. Tam, kjer je nekoč stalo gostišče je sedaj baza graditeljev predora, zraven pa se nahaja obnovljen bencinski servis in parkirišče. Parkirišče je osvetljeno s LED svetilkami v belem oziroma celo modrem svetlobnem spektru, svetilke so nameščene pod kotom in njihovo bleščanje je mogoče zaznati na celotnem pobočju okoliških hribov v oddaljenosti več kot 1000m. Počivanje na tako močno osvetljenem postajališču naj si bo to za profesionalne voznike tovornjakov ali pa naključne turiste je zelo slabo, saj je ta svetloba nekaj sto krat močnejša od svetlobe polne lune za katero vemo vsi moti dobro spanje.

Poleg tega pa je njen barvni spekter zelo moteč saj se ob taki svetlobi ne tvori hormon melantonin in so ljudje, ki bi želeli počivati na takem parkirišč po počitku še vedno utrujeni in prikrajšani za hormon in antioksidant, ki uravnava človeški bioritem. Podobno kot bi leteli z letalom proti vzhodu in ne bi ujeli svojega ritma počitka (jet leg). clip_image014

LED svetila obrnjena pod 45 stopinj osvetljujejo celotno dolino.

clip_image016

Veličastno osvetljeno pobočje ob postajališču Taueren severni portal

 

Osvetlitev prometnih tabel

Imena krajev so v Nemčiji izpisana običajno na modri podlagi z belimi črkami in na foliji, ki je prevlečena z drobnimi kroglicami, ki zelo učinkovito odbijajo svetlobo vozila nazaj v smeri voznika in je vidljivost brez dodatnega osvetljevanja tabel izredno dobra table pa so osvetljene izredno enakomerno.

Na odcepu za Innsbruck in pred Münchnom je še nekaj velikih starejših tabel nad cesto, ki so aktivno osvetljena z neonskimi svetili v notranjosti table. Te table so bile v času naše vožnje neenakomerno osvetljene številna svetila so bila pregoreta, kar je zelo verjetno tudi posledica zime in izbora slabše primernih svetil za nižje temperature. Vsaka zamenjava svetil zahteva demontažo zaščitnega ohišja in zato tudi neljube zastoje in preusmerjanje prometa. In že preprost test štirih opazovalcev v vozilu je pokazal da so odsevne table čitljive s kar trikrat večje razdalje kot dodatno osvetljene, kjer je osvetlitev neenakomerna.

Hrvaška uporablja v Istri napisne table, ki jih sestavljajo aluminijasti profili, ki so temperaturno bolj prevodni in na takih tablah se ne pojavlja težava z usedanjem kondenza in posledično ne enakomerne odbojne površine.

Pri nas sta opazni dve veliki napaki napisnih obcestnih tabel.

Očitno uporabljamo za nosilno konstrukcijo steklo armirane poliestrske smole in kovinsko konstrukcijo, tako imajo ojačitve večjo toplotno vztrajnost kot ostali deli table. Zato se table ne enakomerno toplotno prevodne čemur je posledica ne enakomerno rošenje na odbojni površini table, kar bistveno poslabša odsevnost in vidnost v nočnem in jutranjem času, ko je vidljivost označevalnih table najbolj pomembna.

Druga pomanjkljivost pa je opaziti, da uporabljajo namesto enega kosa podložne lepilne folije več manjših kosov ali celo različne kvalitete folij in zaradi prekrivanja lepilne folije znaki delujejo, kot bi bili sestavljeni iz flik, ki so na robovih slabše vidni predeli, kar zopet zmanjšuje razpoznavnost in varnost na cesti. Odgovorni, ki so zadolženi za varnost na Slovenskih cestah in avtocestah pa kot, da nikoli ne pogledajo čez plot kako imajo to urejeno v drugih državah.

Reklamne table

V Avstriji na poti proti Salzburgu smo ob avtocesti opazili nekaj tabel, ki so izključno opozarjale na varno vožnjo. Ni bilo opaziti nobenih reklam za pico, lokalno gostilno, strešna ali fasadna okna, različno ožgane ritke ali krofe kar je običaj pri nas. Tudi velikih več deset metrskih osvetljenih panojev nismo opazili z izjemo v Ingolstadtu, kjer je bila zelo očitna primerjava med panojem s reklamo za pohištveno trgovino, recimo normalno osvetljeno in zelo presvetljeno – kričečo, za voznike na avtocesti motečo in nevarno reklamo lokalnega proizvajalca avtomobilov

clip_image018clip_image020

Primer normalno osvetljene obcestne reklame na fasadi in na desnem robu vsaj 5 krat bolj močno osvetljena reklama lokalnega podjetja avtomobilov, ki mu očitno ni mar varnost mimo vozečih šoferjev, ki jih njihova reklame ne samo pritegne pogled ampak tudi zaslepi.

Celo oddajnikov GMS telefonije ni bilo veliko opaziti vsakih nekaj sto metrov, ker jih očitno nameščajo nekoliko stran in morda v obronke gozda, da ne kazijo krajne, vse to kar je pri nas še velika neznanka.

Dejstvo je, da je mogoče z razsvetljavo veliko privarčevati saj na primer porabijo mesta kot so na primer Maribor po javno dostopnih podatkih njihovega proračuna na spletu 25€/prebivalca/leto za razsvetljavo ali povedano drugače več kot 120€/aktivnega prebivalca/leto, če odštejmo vse otroke in upokojence.

Če pa je ta razsvetljava ob tem da je zelo svetla še zelo blešči kot na primer severna ljubljanska obvoznica, ki je razsvetljena s svetili, ki več svetlobe razpršijo horizontalno v atmosfero, kot jo dejansko pride na osvetljevano cestišče in pri tem bleščijo voznikom in zmanjšujejo njihov varnost.

Res je vprašljivo, kdo in kako usposobljeni so tisti, ki vodijo te naše ustanove (DRSC, DDC,…), ki so odgovorne za varno osvetljevanje cest in porabo našega denarja. Morda bi veljalo naše ceste graditi tudi najbolje ne samo najdražje in ko se zgledujemo pri Avstriji in njenih smernicah za predore bi veljalo včasih poškiliti tudi v Italijo in na Hrvaško.

Andrej Čufer u.d.i.a. MBA

Inšpektor določil ukrepe na območju bioelektrarne


odgovor zd.inš.pirniče_0001

odgovor zd.inš.pirniče_0002

image

NOVICE / GORENJSKA

petek, 14. oktober 2011 | Avtor: M. B.

Inšpektor določil ukrepe na območju bioplinarne

Pirniče – Pisali smo o protestnem shodu krajanov Pirnič zaradi smradu, ki se je širil iz skladiščene silaže pri bioplinarni Organica Petač v Zg. Pirničah. 26. septembra je bioplinarno na podlagi prijave obiskal zdravstveni inšpektor in izvedel izredni nadzor. Pri inšpekcijskem pregledu je sodeloval tudi predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Znani so rezultati. Zdravstveni inšpektor je v torek, 11. oktobra, izdal upravno odločbo, s katero je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana določil ukrepe po Zakonu o nalezljivih boleznih. »Strokovno mnenje pravi, da mora zavezanec zaradi obstoja možnosti povečanega pojava mrčesa in glodavcev pri manipulaciji z biomaso v silosu upoštevati dobro higiensko prakso, tako da bo biomasa redno prekrita s folijo, razen manjšega aktivnega dela, kjer potekata dovoz in odjem biomase. Zavezanec mora na ograjenem območju bioplinarne najmanj dvakrat letno izvajati deratizacijo oziroma ob pojavu večjega števila glodavcev pogosteje, v primeru zaznavanja povečanega števila mrčesa pa mora izvesti tudi dezinsekcijo,« so sporočili iz Zdravstvenega inšpektorata RS.

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija


Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija

Ameriško podjetje še nima okoljskega dovoljenja, predelavo žlindre naj bi začeli prihodnje leto, zdaj poteka predpredelava

Slovenijapetek, 14.10.2011 Tekst: Primož Knez

Jesenice – Ameriško podjetje Harsco že dva meseca znotraj kompleksa jeseniške železarne Acroni predpredeluje belo žlindro. "Večje kovinske kose s pomočjo sejanja žlindre izločamo in jih vračamo Acroniju v proizvodnjo. Gre za žlindro, ki nastaja sproti, pa tudi za odloženo žlindro s kupa ob Acroniju na pobočju reke Save," je razložil direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj.

 

Gromozanski kupi žlindre za Acronijem počasi, a vztrajno lezejo v Savo in jih je nujno treba predelati. Priprave so že začeli, čeprav ameriško podjetje Harsco še nima dovoljenja za postavitev obrata za predelavo žlindre. (Foto: Primož Knez)

Za to delo je Harsco že zaposlil dobrih deset ljudi, na mesec pa na tak način lahko obdelajo od nekaj deset do sto ton bele žlindre.

Bela žlindra je ostanek proizvodnje jekla, ki poleg mineralnih snovi vsebuje tudi majhne delce težkih kovin. Večina žlindre je sicer manj nevarna črna. Pri beli žlindri je problem, da se pri transportu ali predelavi dviga bel prah, ki se nalaga v zemlji, na vrtovih, okenskih policah…

Žlindre se prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa

Lanska raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala, da so jeseniška tla močno onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, kar je tudi posledica dolgoletnega železarstva in slabega ravnanja z žlindro, ki se je prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa. Desetletja so žlindro odlagali na industrijsko odlagališče PTO v Slovenskem Javorniku in na začasno odlagališče za Acronijem, ki zdaj počasi, a vztrajno leze v Savo.

Acroni se je lani le odločil, da bo rešil problem bele žlindre in podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Harsco, ki naj bi v Acroniju postavil obrat za mokro predelavo žlindre. Spomladi je Harsco načrte predstavil na občini in krajanom Slovenskega Javornika. Načrtovali so, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili junija, a ga še vedno niso. Tako se verjetno zamika tudi gradnja objekta, kjer bi v zaprtem prostoru žlindro ločevali na mineralni del, ki ga bodo prodali avstrijski betonarni, in kovinski del, ki bo šel nazaj v proizvodnjo. Ljudi pa predvsem skrbi, kaj bo, ko bodo kupe žlindre prekladali in vozili v predelovalnico.

Več kot očitno pa prav to zdaj že počnejo. "Predpredelava bele žlindre poteka že vse poletje, tako da se v proizvodni proces že vračajo kovinski produkti tega procesa, s strani podjetja Harsco pa smo obveščeni, da pridobivanje dokumentacije in dovoljenj poteka po načrtu," je sporočil direktor Acronija Slavko Kanalec. Andrej Begelj je dodal, da pričakuje dovoljenje v dveh mesecih.

"Prvič so nam vlogo zavrnili, saj smo jo morali dopolniti. Pripravljamo tudi gradbeno dovoljenje, prihodnje leto bi lahko začeli graditi, predelavo pa začeli leta 2012," je dodal Begelj. Po načrtu se bodo najprej lotili kupa žlindre za Acronijem, nato pa še starega kupa na Slovenskem Javorniku. "Pripravo na predelavo smo začeli zato, da ne bo čez nekaj let tega treba delati še enkrat. Prah se zaradi našega dela ne dviga, transportne poti močimo z vodo, vpliva na okolje ni," je zatrdil Andrej Begelj.

Žlindre ni mogoče predelovati brez vpliva na okolje in prebivalce

V postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja se je občina Jesenice prijavila za vlogo stranskega udeleženca v postopku, da bi lahko na tak način preverjala, ali načrti Harsca ne bodo še dodatno poslabšali okolja na Jesenicah.

Podobno so storili tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Predsednik AA Green Vojko Bernard je pojasnil, da s predvideno tehnologijo Harsco ne more predelati žlindre brez dodatnih vplivov na okolje in prebivalce.

Z Inšpektorata RS za okolje so na naše vprašanje, ali Harsco lahko predpredeluje žlindro brez ustreznih dovoljenj, odgovorili, da bodo naše vprašanje obravnavali kot novo prijavo in jo obravnavali v začetku prihodnjega leta.

Žlindro bi morali predelovati v popolnoma zaprtem sistemu

"Rešitev je edino popolnoma zaprt sistem, se pravi kupola čez kupe žlindre, kar pa je verjetno težko izvedljivo in drago. Dobro bi bilo, da nehajo saditi rožice in jasno povedo, s kakšno tehnologijo in na kakšen način bodo reševali ta naš jeseniški problem. Upam, da bo to jasno na javni razpravi pred izdajo okoljskega dovoljenja," je poudaril Vojko Bernard. O predpredelovanju žlindre znotraj Acronija ni vedel ničesar. "Presenečen sem nad vašo informacijo, prepričan sem, da tega ne bi smeli delati brez dovoljenja Agencije za okolje. Očitno bo treba zadevo preveriti in obvestiti pristojne službe," je napovedal Bernard.

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Ministerstvo za okolje in prostor

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b

11o2 Ljubljana, pp 2608

Jesenice: 13.10.2011

Zadeva: Informacija javnega značaja

Na zgornji naslov se obračamo z prošnjo, da nam pošlje kopijo odločbe o spremembi upravljavca za predelavo črne žlindre na področju ACRONI- ja, ki ste ga izdali podjetju Harsco Minerali d.o.o., ki je informacija javnega značaja.

Za posredovano se Vam že vnaprej zahvaljujemo!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

Poslano inšpektorju za okolje in prostor – Kranj

Spoštovani!

Podjetje Harsco Minerali d.o.o.,za predelavo žlindre na področju ACRONI- ja, je pred nekaj časa pričel z predelavo žlindre, brez okoljevarstvenega soglasja. V AAG ter okoliškim prebivalcem ni poznano, kaj se na tej lokaciji resnično predeluje, saj bi za objekt v katerem bi predelovali žlindro potrebovali tudi gradbeno dovoljenje. Prosimo Vas, če preverite, če delujejo skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo!