POLJANJSKA OBVOZNICA–GORENJSKI GLAS


O obvoznici še kar vroče

Nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green o domnevno spornih postopkih, povezanih z gradnjo poljanske obvoznice na Suhi.

Škofja Loka – Alpe Adria Green, ki se je v zvezi z gradnjo poljanske obvoznice postavila na stran civilnih pobudnikov, je prejšnji teden priredila novinarsko konferenco v Ljubljani z namenom, da bi bila zapisana njihova stališča in ne stališča tistih, ki imajo v rokah škarje in platno in ki zavračajo dialog in konstruktivno kritiko. Sklicatelji pa niso kritični le do nosilcev odločanja na politični in strokovni ravni, ampak tudi do (predvsem lokalnih) medijev. Sicer pa v izjavi za javnost znova ponavljajo argumente, zakaj bi bilo dobro, da poljansko obvoznico skozi vas Suha namesto po načrtovanem krožišču zgradijo na stebrih: ohranitev kmetijskih površin in dostop do njih, ohranitev Španove domačije kot kulturno zgodovinske vrednote, s krožiščem se bo promet skozi Suho občutno povečal, večja bo poplavna ogroženost. Trdijo tudi, da ne drži, da se obvoznica gradi dosledno po občinskem lokacijskem načrtu in da se ta ne da nič spremeniti, ker bodo sicer izgubili evropska sredstva. Projektna dokumentacija se je po njihovih besedah za krožišče na Suhi že večkrat spremenila, dela na Suhi naj bi se izvajala brez javnega razpisa oziroma je bila pogodba zanja sklenjena z SCT, ki ga ni več, in bi moral investitor po njihovo izvesti nov razpis. Uradnim osebam, vpletenim v projekt, očitajo nezakonito ravnanje, pridobljeno gradbeno dovoljenje pa naj bi bilo plod nezakonitega početja.

Gradnja na drugi in tretji etapi poljanske obvoznice je zaradi težav izvajalca Primorja upočasnjena. Predor je izkopan v dolžini 328 metrov, to je približno polovica. Zaradi upočasnjene izvedbe je zaostanek, glede na načrtovano, približno za dva meseca. Za napoved, ali to pomeni zamudo tudi pri končnem roku, je še prezgodaj, saj je glede na predvideni rok dokončanja del še možno to zamudo nadoknaditi, nam pojasnjujejo na direkciji.

Sredi avgusta, ko so se začela gradbena dela na poljanski obvoznici, je skupina krajanov zahtevala, naj izvajalec pokaže gradbeno dovoljenje. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste so nam povedali, da z gradbenim dovoljenjem razpolagajo že od 1. aprila letos. Vložene so bile pritožbe, o katerih je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ odločilo 3. avgusta. »Zakon o graditvi objektov določa, da lahko investitor začne gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja oziroma mu ni treba čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Če ministrstvo pritrdi odločitvi upravne enote, lahko investitor prične gradnjo, ko se mu takšna odločba vroči. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč določa, da odločba organa prve stopnje postane izvršljiva, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne. Odločba organa druge stopnje, torej Ministrstva za okolje in prostor, pa je bila Direkciji RS za ceste že vročena. Za kontrolo, ali ima investitor vso potrebno dokumentacijo, so pristojne inšpekcijske službe in se investitor ni dolžan izkazovati pred posamezniki,« so nam odgovorili na direkciji, kjer sicer pravijo, da dela na gradbišču poljanske obvoznice potekajo nemoteno.

Nov zaplet na poljanski obvoznici

V članku z naslovom Nov zaplet na poljanski obvoznici, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 19. avgusta 2011, je citirana tudi izjava župana g. Ješeta: "Trasa in način izvedbe skozi vas sta bila v preteklosti večkrat predmet spora med nekaterimi lastniki zemljišč in investitorjem, Direkcijo Republike Slovenije za ceste."

Direkcija Republike za ceste z nobenim ni v sporu, temveč vodi vse z zakonom določene postopke za pridobivanje zemljišč. Prav tako je bil pri izbiri trase voden dolgotrajen dialog, ni je Direkcija RS za ceste izbrala samovoljno. Traso je potrdila občina oziroma takratni izvršni svet občine Škofja Loka. Vsak projekt je kompromis med vrsto dejavnikov, kot so teren, po katerem naj bi novogradnja potekala, zahteve po varovanju okolja, potrebe prebivalcev po čim krajših potovalnih časih in zahteve gospodarstva po čim boljši dostopnosti do logističnih in drugih središč … Postopki umeščanja v prostor so predpisani in umeščanje poljanske obvoznice Škofje Loke v prostor je bilo izvedeno v skladu s predpisanimi postopki.

Projekt obvoznice Škofje Loke je eden z najdaljšo zgodovino, saj so se prvi pogovori in poskusi izgraditi obvoznico, s katero bi se pred vplivi tranzitnega prometa zaščitilo staro mestno jedro, začeli pred več kot tridesetimi leti. V obdobju od leta 1979 do leta 1980 je bilo v okviru prometne študije obdelanih 11 variant vodenja cestne povezave s Poljansko in Selško dolino. Od 11 vrednotenih variant se je na podlagi analize značilnosti prostora, analize poselitve, prometne študije in ankete za nadaljnje vrednotenje izbralo pet variant trase obvoznice. Za vseh pet variant se je zaradi zahtevnosti izdelal idejni projekt. Vrednotenje variant je bilo opravljeno na podlagi metodologije in kriterijev, ki jih je potrdila Skupščina občine Škofja Loka. Na osnovi strokovnega predloga z vidika prometno tehničnih, ekonomskih in nekaterih okoljevarstvenih kriterijev je bila na 38. seji izvršnega sveta občine Škofja Loka z dne 11. junija 1991 potrjena varianta, imenovana »modra varianta«. Na podlagi opravljene javne razgrnitve programskih zasnov so se v obdobju od 1991-1992 izdelale še optimizacije tras ceste. V letu 1992 je bila podana sklepna ocena, da je najprimernejša modra varianta na osnovi naslednjih kriterijev: vpliv na kmetijska zemljišča ter vpliv na vodne razmere, krajino in biotop. S samimi odkupi objektov in zemljišč je Direkcija RS za ceste začela v letu 2005. Ponudbe za odkupe in odškodnine so bile pripravljene za vse prizadete lastnike po enotni metodologiji in v okviru maksimalnih možnih tržnih cen. Zemljišča so bila pridobljena od več kot sto lastnikov in občina Škofja Loka je v dokumentu številka 032-1/2006 z dne 24. junija 2008, ki ga je pripravila za občinski svet, sama zapisala: "Odkupi so potekali brez večjih problemov, kar dokazuje dejstvo, da je trenutno v teku le še en postopek pridobitve zemljišča, od skupno več kot 100 lastnikov." To priča o tem, da vzrok težavam pri komunikaciji ni na strani Direkcije RS za ceste.

Sandra Kržan,

Direkcija Republike Slovenije za ceste