ZAKAJ NISO OBRAVANE PRITOŽBE AAG V EU


 

 

Če tako delajo vsi na EU potem ni čudno, zakaj so blokirali pritožbo AAG zaradi plinskih terminalov. DELATI BI BILO TREBA!!!

 

http://dotsub.com/media/01ad2718-073c-474a-ac40-c7a72e199d55/e/m

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

Ekološka patrulja na Debeli Vrh


24.09.2011 se je začel kot prelep sončen dan. Pot Eko patrulje nas je vodila skozi Staro fužino mimo cestninarja do planine Blato. Cesta do tja služi svojemu namenu in je urejena. Kljub kar visoki cestnini, se veliko planincev odloči peljati z avtom do planine Blato, kjer parkirajo avto ob cesti, kar predstavlja veliko obremenitev in zastoj prometa in zato tudi nemalo slabe volje.

No pa vendar: pot nas je vodila do planine Laz, kjer so nas najprej pozdravile koze. Odmevala sta tudi zvok kladiv in žage kis sta naznanjala pripravo na zimo. Rastlinstvo je bilo odeto še vedno v poletne barve, vendar je bilo že v pričakovanju spremembe. Pot nas je vodila proti prelazu in po brezpotju smo se povzpeli preko plazišča na vrh Debelega vrha. Tam smo bili nagrajeni s prelepimi razgledi, soncem in pod nami megleno preprogo. Opazili smo tudi kamnite strice, ki nakazujejo pravo pot planincu. Tik pod vrhom nas je pozdravil varuh slovenskih vrhov – kozorog, za katerega so planinci vedeli povedat, da ga na tem vrhu velikokrat vidijo. Iz spoštovanja do kozoroga smo vrh hitro zapustili in se odpravili v megleno dolino. Sledili smo poti, ki jo vestno nakazujejo kamniti strici in varno prišli nazaj na planino Laz. Pot na Debel vrh sicer ni markirana.

Eko patruljisti smo ostali brez pripomb, polni lepih vtisov in zadovoljni, ker smo se nagledali tudi lepih planink. Preveč parkiranih avtomobilov in borba za nekaj prostora pa nas je potegnila nazaj v realnost.

DSC01098DSC01101DSC01102DSC01104DSC01106DSC01107DSC01110DSC01111

EKO PATRULJA AAG – Pri bioplinarni “PIRNIČE” znova gradijo


Ekološka patrulja ALPE ADRIA GREEN je 19.09,2011 izvedla v zg.Pirničah ekološko patruljo in ugotovila, da v Bioplinarni Organica – Petač, še naprej gradijo, zato smo podali prijavo inšpekcijskim službam, ter pristojnim ministerstvom.

sreda, 21. september 2011 | Avtor: Maja Bertoncelj

Pri bioplinarni znova gradijo

Ogorčeni okoliški prebivalci Bioplinarne Organica Petač v Zg. Pirničah predvidevajo, da gre za gradnjo hleva. Skupaj z organizacijo Alpe Adria Green so podali prijavo inšpekcijskim službam.

Investitor pri bioplinarni v Zg. Pirničah znova gradi, krajani so skupaj z organizacijo Alpe Adria Green podali prijavo na inšpekcijske službe, na odgovor pa še čakajo.

Zg. Pirniče – O bioplinarni Organica Petač v Zg. Pirničah je bilo že veliko napisanega, problematika pa še zdaleč nima epiloga. Gradbena inšpektorica je že v začetku leta izdala odločbo, da mora investitor v roku osmih mesecev odstraniti, kot je ugotovila, nelegalno gradnjo, in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Investitor, gre za podjetje Bioštrom, katerega lastnik je Miha Petač, se je na odločbo pritožil, pri bioplinarni pa znova gradi.

Krajani predvidevajo, da gre za gradnjo načrtovanega hleva. Gradbeno dovoljenje iz leta 2007 je bilo namreč pridobljeno za selitev kmetije, za gradnjo stanovanjske hiše, hleva, naprave za bioplin in pripadajočih naprav. Miha Petač je že spomladi dejal, da je do sprememb pri bioplinarni prišlo zaradi tehnološkega razvoja v zadnjih letih in da je bila bioplinarna zato posodobljena, nikakor pa povečana. Gradbena inšpektorica je ugotovila drugače, s trditvami investitorja pa se ne strinjajo niti okoliški prebivalci. Slednji pravijo, da ne dobijo nobenih informacij niti pojasnil o sedanji gradnji. Miha Petača smo poklicali tudi mi, a nam odgovora ni posredoval. Je pa njegov pravni zastopnik, odvetnik Franci Matoz, za enega izmed medijev pojasnil, da gradnja poteka po črki zakona. Krajani so skupaj z organizacijo Alpe Adria Green že podali prijavo na inšpekcijske službe. Zaradi preteklih izkušenj in ugotovitev se namreč bojijo, da gradnja ni v skladu z gradbenim dovoljenjem.

»Kot najbližji sosed ugotavljam, da kljub očitnim nepravilnostim pri gradnji državni organi ne ukrepajo. Prijava je bila podana na gradbeni inšpektorat, z njihovimi aktivnostmi pa nismo seznanjeni. Ker se izteka rok za rušenje, ki ga je določila gradbena inšpekcija, in ker investitor kljub vsemu gradi, se bojim, da bo prevladal interes kapitala nad pravnimi regulativami,« je ogorčen Franci Lavrinc. Na stran krajanov se je postavila tudi organizacija Alpe Adria Green. Predsednik Vojko Bernard pojasnjuje: »Bioplinarna je grajena zunaj norm. Gradbeno dovoljenje je investitor pridobil za nekaj drugega, kot je tam zgradil. Obrnili smo se na pristojne službe, vendar do danes konkretnih odgovorov nismo dobili. Objekt bi moral porušiti, je pa začel znova graditi.« Kot je dejal, bodo še naprej zahtevali rušenje bioplinarne: »Ne sodi v vas. Kot slišimo, investitor zatrjuje, da gradijo po zakonodaji, mi se s tem ne strinjamo. Čakamo odgovor glavne inšpektorice za okolje in prostor in ministra za okolje in prostor.«

image

FOTO: AAG

Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik

Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne

Krajani so nemočni poklicali na pomoč policijo, nad inšpekcijskimi službami, pristojnimi za zdravje in za okolje, so že povsem obupali

Slovenijapetek, 23.09.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana – Krajanom Pirnič počasi prekipeva. Iz objektov okoli bioplinarne Petač, ki jo je lastnik Miha Petač zgradil le streljaj od najbližjih hiš, se širi neznosen smrad, čeprav naprava dobro leto po odprtju še vedno ne obratuje.

»Ne gre spregledati, da je bioplin gorljiva snov, katere prisotnost vedno pomeni določeno tveganje, ki se v poseljenih območjih izredno poveča,« opozarjajo strokovnjaki. Bioplinarne – tudi Petačeva na naši fotografiji – pa v Sloveniji kljub temu rastejo celo sredi vasi. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

“Ne vem več, kako naj temu rečem. Očitno se je ta človek odločil, da nas ne bo ubil le živčno, ampak nas bo tudi zastrupil. Te dni so odkrili silos s silažno koruzo, ki jo potiskajo sem in tja. Tega ni več mogoče prenašati. Ko se pripeljemo z avtom pred hišo, zbežimo vanjo, saj ne moremo dihati. Na pomoč smo že večkrat poklicali zdravstveno, okoljsko inšpekcijo, policijo…, a se prav nič ne premakne. Vselej le poslušamo, češ da ni zakonodaje, ki bi urejala področje smradu. Bojim se, da se inšpekcijske službe ne bodo zganile, dokler ne bo eden od krajanov vzel konca,” je pesimističen Franci Lavrinc, najbližji sosed Petačeve bioplinarne. Silos, že od lani napolnjen s koruzno silažo, s katere se širi smrad, je le pet metrov od parcele Lavrinčevih in zgolj deset metrov od njihove dnevne sobe. V kakšni nevarnosti živijo, pove že podatek, da so na ograji okoli bioplinarne izobešene opozorilne table, da je na razdalji desetih metrov nevarnost eksplozije.

Bioplinarno Petač so uradno odprli junija lani, a še vedno ne obratuje, saj je gradbena inšpekcija ugotovila, da jo je investitor zgradil drugače, kot mu dovoljuje gradbeno dovoljenje. Namesto kmetije, hleva in majhne bioplinarne za predelavo živalskih odpadkov iz tega hleva je namreč zrasla zgolj velikanska bioplinarna, ki naj bi elektriko proizvajala predvsem iz koruzne silaže. Zato je gradbeni inšpektor že januarja letos izrekel ukrep odstranitve objektov bioplinarne, rok za rušenje bo potekel v kratkem, Petač pa se je prek odvetnika Francija Matoza na ta sklep pritožil.

Kdaj natančno je dan za rušenje, nam na inšpektoratu za okolje in prostor niso hoteli razkriti. Nasploh so z informacijami zelo skopi, na različna vprašanja novinarjev pošiljajo vedno iste (le prekopirane) odgovore, neučinkovita je očitno tudi gradbena inšpekcija. Že skoraj mesec dni namreč vedo, da ob bioplinarni Petač znova gradijo, a inšpektor še vedno ugotavlja dejansko stanje. Od tega tedna pa bi se morala v to zadevo nujno vključiti tudi zdravstvena inšpekcija, saj se Pirničani bojijo, da so v smradu, ki se širi zaradi razpadajoče koruzne silaže, nevarni plini.

Zakaj tak smrad, smo poskušali izvedeti pri Petačevih. Pojasnili so nam, da odgovarjajo le na pisna vprašanja, poslana po elektronski pošti. Poslali smo jih, a odgovora do oddaje članka nismo dobili. So pa obupani Pirničani, ki zaradi bližine bioplinarne ne morejo normalno živeti niti pri zaprtih oknih, v sredo poklicali policijo. Na Policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da so si njihovi možje v sredo zvečer ogledali kraj dogodka in ugotovili, “da neprijeten vonj izhaja iz poslovnega objekta v okolici Medvod”. O smradu so obvestili inšpekcijske službe, z ugotovitvami pa bodo seznanili tudi pristojno tožilstvo.

Stroka svari tudi pred smradom iz bioplinarn

Na oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehniške fakultete so pred štirimi leti opravili prostorsko presojo lokacije za bioplinarno v Motvarjevcih na Goričkem, katere ugotovitve v veliki meri veljajo tudi za bioplinarno v Pirničah. Avtorji te študije so opozorili, da pri takem objektu izstopa predvsem smrad, kar bi moral biti po njihovem najpomembnejši vidik presoje sprejemljivosti takšne naložbe v nekem okolju, sploh če je to sredi vasi. A pristojnim institucijam, ki dajejo soglasja za gradnjo bioplinarn, za to očitno ni mar. “Smrad, posebno tak, ki nastaja ob razpadu organskih odpadkov, povzročajo že manjše količine onesnažil. Težko ga je preprečiti, če izhaja v okolje. Težko ga je tudi zadržati znotraj zaprtih sistemov, kaj šele takrat, ko so sistemi odprti,” so med drugim zapisali avtorji omenjene študije. In hkrati posvarili, da ne gre spregledati, da je bioplin gorljiva snov, katere prisotnost vedno pomeni določeno tveganje, ki je v poseljenih območjih še bistveno večje kot sicer.

image

Foto AAG

 

za:
srecko.valic@gov.si,
jana.miklavcic@gov.si,
dunja.sever@gov.si

Kp
“roko.zarnic” <Roko.zarnic@gov.si>,
dorijan.marusic@gov.si

datum
23. september 2011 22:51

zadeva
Pirniče

poslano od
gmail.com

skrij podrobnosti 22:51 (Pred 10 min)

Spoštovani!

Ljudje iz Pirnič nam pišejo in telefonirajo o neznosnem smradu v tej vasi, ki je posledica “ponovne gradnje” zbiralnika gnoja poleg BIOELEKTRARNE Pirniče, za katero je že izdan sklep inšpektorata za okolje o rušenju le te. Ljudje tožijo o glavobolih, želodčnih težavah in vse večjemu številu podgan ter muh na tem področju. Ker so pogane in insekti možen povzročitelj za infekcijske bolezni vas v imenu krajanov prosim, da zaustavite to brezglavo početje g.Petača, da bi usposobil za delovanje BIOELEKTRARNO, ki ne sodi v sredino vasi, poleg tega pa, kot je bilo že ugotovljeno ni narejena skladno z gradbenim dovoljenjem.

V kolikor bo prišlo do epidemije na tem področju bomo odgovorne, ki niso ukrepali tožili!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/09/23/pri-bioplinarni-pirnice-znova-gradijo/

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Izpostave: VEČNA POT 2, 1000 LJUBLJANA, GMS: 051 311 450

Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com Blog: https://alpeadriagreen.wordpress.com/ Facebook:http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629
Pomislite na okolje, preden natisnete,
… pa ne pozabite pred odhodom iz pisarne izklopiti računalnik, saj za njegovo celoletno delovanje porabimo kar 500 kg premoga oziroma 800 litrov nafte!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

Diploma za Dokumentarni TV serijal "Zelena patrola na delu


 

Pokrajinski sekretarijat za urbanizam, graditeljstvo i zaštitu životne sredine svečano je uručio nagrade i priznanja za konkurs "Moje zeleno delo" koje je raspisao povodom obeležavanja Dana planete Zemlje, za najbolje akcije ili dela koja doprinose zaštiti, unapređenju stanja životne sredine i održivom razvoju AP Vojvodine, u petak, 03.06.2011. godine, Nagrade je uručila pokrajinska sekretarka za urbanizam, graditeljstvo i zaštitu životne sredine Dušanka Sremački.

AAG – Vojvođanska zelena inicijativa je na ovaj konkurs prijavila projekte koje je realizovala u 2010 godini: Dokumentarni TV serijal "Zelena patrola na delu", Spomenik ljudskom nemaru, Festival "Mladi, zdravo da ste!", Kampanju "Gde god nađeš zgodno mesto TI DRVO POSADI" i Nagradni konkurs "Plakatom na zagađivača". Za projekat Dokumentarni TV serijal "Zelena patrola na delu", AAG – Vojvođanska zelena inicijativa je dobila diplomu na konkursu "Moje zeleno delo" 2011.

diploma

Primorski dnevnik – Gas Natural prijavil na tožilstvo AAG


image_thumb[9]

Ovadili so dva člana AAG iz Slovenije in dva iz Italije

Ena izmed spletnih strani, na kateri so objavljena dejanja GAS NATURAL v GVATEMALI

ORIGINALNA STRAN:

http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http%3A%2F%2Fsnylorlautnermexicanfaat.blogspot.com%2F2011%2F03%2Fmckenzie-exercises-questions.html&anno=2

GOOGLE PREVOD TE STRANI V SLOVENŠČINO:

McKenzie Vaje vprašanja

20M Veš kdo krivci. Stud! Salvador GabarroSalvador Gabarro Serra Guin rojen leta 1935 Sant Freixenet. Ima doktorat iz industrijski inženiring iz politehnični univerzi v Kataloniji . Po enem letu v parfumeriji Parera SA po doktoriral, se je pridružil Company Rock Radio, SA, ki se po prehodu skozi različne položaje je bil imenovan za generalnega direktorja proizvodnje leta 1969 in manager leta 1974 . Novembra 2000 , Ki imajo dopolnil 65 let, upokojeni vodja pisarne odhodu. Član upravnega odbora Natural Gas od julija 2003 , Je bil imenovan predsednik v oktobru 2004 .

ima trenutno prvi podpredsednik La Caixa, poleg tega pa direktor Indra Sistemas in regent predsednik Gas Natural Group, sad zveze Gas Natural in Union Fenosa lani, potem ko Natural Gas (v lasti La Caixa in Repsol) in poskušal pred pristankom v energetskem sektorju, da postane prvi Iberdrola in Endesa po neuspešno.
Fenosa Gas Natural je multinacionalno energije (plin in električna energija) vodilne plinsko družbo Španiji in Latinski Ameriki tudi četrti največji na svetu glede na prostornino plina prevažajo,in eden od glavnih akterjev v nevarnih tovarnah kombiniranega ciklov na svetu.Gospod Gabarro ni samo uspešen poslovnež, njegov vpliv na najvišjih položajih v angleščini politike je nesporen. Znani so še kritika transnacionalne skozi njegov predsednik in CEO Rafael Villaseca, surovo proizvodnjo obnovljivih virov energije v Španiji, in zavrnitev odprtih in zloglasne družbe, za postopno opuščanje proizvodnje energije s pomočjo fosilnih goriv in vlagati v R & R postopoma iz zelene energije. Poleg tega, da svojo zahtevo, da vladi Španije, pred kratkim srečal, za električni račun go up “okoli 20%” v letu 2010.V letu 2010, najslabši in najbolj dramatične letih v naši državi sistemske krize kapitalizma Fenosa Gas Natural brez sramu porabila več kot 730 milijonov evrov razdeli dobiček svojim delničarjem, 10,1% več kot leta 2009.

Kaj gospod Salvador Gabarro je dejal, ko je napovedal, ne vzneseno koristi, 2010 in 2009, so bili ducat anti-socialne unije Fenosa aktivistov v zadnjih dveh letih umorjenih v Gvatemali v svojem boju proti zlorabam angleškem nadnacionalnih in nacionalizacijo naravnih virov njihovi državi.

“Ugovor je z upravljanjem unije Fenosa in boj za nacionalizacijo elektroenergetskega sektorja, ki se je začela z njeno privatizacijo leta 1999, ko je dosegel konec leta 2009 velikost odprtega spopada. Že novembra 2004, gvatemalskega Ustavno sodišče je ugotovil, da Unija Fenosa, preko svoje hčerinske DEOCSA je bil nepravilno stroški, ki jih nezakonito davek, in bi se morali vrniti približno 200 milijonov uporabnikov. Nekaj ​​ni nikoli storil.
8. julij 2009, pismo 30 organizacij, socialnih gibanj, sindikatov in političnih strank v angleškem države v zvezi s pridobitvijo unije Fenosa z Gas Natural, odpove običajna praksa v podjetju v Gvatemali. Med nepravilnosti, navedene v poleg kršitev mnenja Računskega sodišča, dokumente z besedilom “nezakonito dajatev na račune (…), uniji Fenosa povračilnimi ukrepi proti prebivalstva pri čemer pa se moč skupnosti, ki so protest visoke provizije in slabe storitve.” Samo prvih petih mesecih leta 2009, gvatemalskega National Energy prejela 90.358 pritožb proti družbi. “Elektrika tarife za končne potrošnike začel eksponentno povečala, in storitev je še naprej slabšajo. Številna poročila so uporabniki predložili pred stroški nesorazmerni izpadov električne energije brez predhodnega obvestila in zlorabo oblasti svojih uradnikov na zahteve podeželskega prebivalstva,
Ko Salvador Gabarro je prejel leta 2010, izvršni Award leta v Kataloniji, morda ne popravijo v pritožbah proti unije preganjanje Gas Fenosa v Kolumbiji, Nikaragva in drugih državah Latinske Amerike v zadnjih letih, natančneje gospodarski rasti Gas Natural Group .

“Ne le sproščeno, sklenjene pogodbe, zmanjšana in poslabšala delovne pogoje za delavce, vendar je poskušal blokirati in odpravo zveze z električno energijo, ki so branili pravice delavcev,” je dejal.
Izpostavil je tudi, da je razpoka dokument, ki kaže na zveze kot del kolumbijske gverile. “Socialni in sindikalnih vodij je spregovoril tudi o grožnjah, preganjanjem s paravojaškimi skupinami. No, smo našli število smrti, saj je privatizacija električne energije, z voditelji,” je dodal.

Po Gonzalez, položaja, v kolumbijsko podjetje Gas Natural Group je zelo podobna tisti, Gvatemale in Nikaragve, čeprav so v Kolumbiji dodani stroški, ki jih avtohtonih in Afro-potomce.
Zanimivo je, da v svet direktorjev večnacionalnih energije, ekonomske in politične elite so hrbtni strani, ne le, da so predstavniki Repsol in La Caixa, tudi PSOE nekaj starih znancev, nekdanji župan Barcelone in član kongresa, Narcis Serra , in nekdanji predsednik vlade Španije Felipe González, zadolžen za slednji zaračuna 120.000e približno eno leto.

niso vzorniki. Ali so modeli za boj. Proti akumulacije kapitala, za porazdelitev bogastva.

vedo, kdo krivci. Stud!

Viri: Gabarro

obtožbe zoper subvencije za zeleno energijo.

Natural Gas http://es.wikipedia.org/wiki/Gas_Natural Wikipedia

Salvador Gabarro intervju v El Pais

Fenosa distribuira dividende Gas Natural.

Aktivisti v nasprotju z uniji Fenosa ubitih v Gvatemali
http://www.diagonalperiodico.net/Ocho-activistas-opuestos-a-Union.html
http://calentamientoglobalclima.org/2010/02/18/asesinato-de-un-activista- anti-sindikat-zemeljski plin-Fenosa en Gvatemala /
Fenosa Gas: Oznaka, ki jih resno podjetje nepravilnosti plina, ki naj bi nadomestilo za http://www.omal.info/www/article.php3
Greenway? id_article = 3414

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

(O)ČISTIMO OBMOČJE DRAGONJE


Mednarodni dan čiščenja obal- odpadki v morje ne padejo iz neba vendar iz rok ljudi!

Vabimo vas, da se nam v soboto 17.9.2011 pridružite pri čistilni akciji na slovenski obali in na širšem območju reke Dragonje.

Dodatne informacije in prijave (prijave zbiramo do petka):

040898472 ali obiščite ecovitae.org

ekohumanitatis@gmail.com (čiščenje območja Dragonje)


Zbirna mesta čistilne akcije (ob 9h):
Plaža mladinsko zdravilišče Debeli Rtič, Plaža Krka Strunjan, Tartinijev trg Piran

Marezige (pri spomeniku padlim borcem);

Več o akciji v priponki…

Zavod Eko-Humanitatis

www.eko-humanitatis.org

ekohumanitatis@gmail.com

V okviru projekta »Dragonja-bogastvo narave« bomo v soboto 17. septembra 2011 izvedli čistilno akcijo na širšem območju reke Dragonje.

Kljub temu, da je bilo lani v okviru akcije »Očistimo Slovenijo« očiščenih veliko število divjih odlagališč na tem območju, se le ta še vedno pojavljajo oz. »nastajajo na novo«.

Vse, ki bi radi sodelovali pri (o)čiščenju območja Dragonje prosimo, da udeležbo do petka zvečer potrdite na naš e-naslov.

Zbirno mesto čistilne akcije:

Marezige (pri spomeniku padlim borcem) ob 09:00 uri.

Glede na število udeleženih prostovoljcev si bomo razdelili območje in odlagališča ter potrebno opremo (vrečke, rokavice…).

Ob zaključku akcije čaka vse udeležence brezplačna »bio« pogostitev z prigrizki in pijačo iz ekološke pridelave.

Prijave in dodatne informacije:

ekohumanitatis@gmail.com

041376561

clip_image002clip_image004

 
  clip_image006

 

Cista obala 2011_plakat_SLO_A3

Packi kopalci na tla z ogorki

B. Š., Koper

sob, 17.09.2011, 20:09

Danes je bil mednarodni dan čiščenja obal. Udeleženci v akciji čiščenja obale so pobrali 4700 ogorkov.

foto: Boris Šuligoj/Delo

Kopalci, ki se kopajo na obali strunjanskega krajinskega parka (predvsem ob rtu Strunjan), so packoni. Samo na nekaj sto metrov dolgem koščku obale od kopališča Krkinega hotela Talaso Strunjan do rta pred Mesečevim zalivom so udeleženci v akciji čiščenja obale pobrali tri tisoč odvrženih cigaretnih ogorkov, na vseh drugih predelih pa še 1700, skupaj torej 4700 ogorkov.

Danes je bil namreč mednarodni dan čiščenja obal, ki ga po vsem svetu vodi nevladna organizacija Ocean Conservancy iz Washingtona. V Sloveniji je koordinacijo prevzelo društvo Eco Vitae, ki je na današnjo akcijo (tretje leto zapovrstjo) privabilo 35 prostovoljcev. Razdelili so se v pet skupin in očistili obalo od Jernejevega kanala (v krajinskem parku Sečoveljske soline) do Seče, od Pirana do Fiese, od Fiese do Pacuga, od Strunjana do rtov Strunjan in Mesečev zaliv. Skupaj so očistili približno šest kilometrov morske obale.

Prvič so najdene odpadke tudi natančno popisali. Zato natančno vedo, koliko ogorkov so kje našli. Drugi najpogosteje odvrženi odpadki so različni izdelki iz plastike. Danes so jih pobrali več kakor tisoč kosov: embalažo za hrano in pijačo (od plastenk do lončkov za jogurte in napitke), veliko je bilo tudi delčkov mrežic, v katerih gojijo školjke, in stiropora. Eco Vitae ima na treh delih slovenske obale (pri Piranu, v Mesečevem zalivu in na Debelem rtiču) več mest, v skupni dolžini 1,35 kilometra, na katerih redno izvajajo nadzor odvrženih (ali naplavljenih) odpadkov.

Erika Jež, predsednica društva, je pojasnila, da je pri čistilni akciji sodelovalo še več drugih društev in organizacij. Služba za varovanje obalnega morja pa je prevzela skrb za odvoz napolnjenih vreč za odpadke.

Iz Nedela

PRAŠIČJI POSEL


PRAŠIČJI POSLI SE IZVAJAJO V VELIKO DRŽAVAH, ZATO MORAMO UKREPATI! SLOVENSKI PODNAPISI!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

POLJANJSKA OBVOZNICA–GORENJSKI GLAS


O obvoznici še kar vroče

Nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green o domnevno spornih postopkih, povezanih z gradnjo poljanske obvoznice na Suhi.

Škofja Loka – Alpe Adria Green, ki se je v zvezi z gradnjo poljanske obvoznice postavila na stran civilnih pobudnikov, je prejšnji teden priredila novinarsko konferenco v Ljubljani z namenom, da bi bila zapisana njihova stališča in ne stališča tistih, ki imajo v rokah škarje in platno in ki zavračajo dialog in konstruktivno kritiko. Sklicatelji pa niso kritični le do nosilcev odločanja na politični in strokovni ravni, ampak tudi do (predvsem lokalnih) medijev. Sicer pa v izjavi za javnost znova ponavljajo argumente, zakaj bi bilo dobro, da poljansko obvoznico skozi vas Suha namesto po načrtovanem krožišču zgradijo na stebrih: ohranitev kmetijskih površin in dostop do njih, ohranitev Španove domačije kot kulturno zgodovinske vrednote, s krožiščem se bo promet skozi Suho občutno povečal, večja bo poplavna ogroženost. Trdijo tudi, da ne drži, da se obvoznica gradi dosledno po občinskem lokacijskem načrtu in da se ta ne da nič spremeniti, ker bodo sicer izgubili evropska sredstva. Projektna dokumentacija se je po njihovih besedah za krožišče na Suhi že večkrat spremenila, dela na Suhi naj bi se izvajala brez javnega razpisa oziroma je bila pogodba zanja sklenjena z SCT, ki ga ni več, in bi moral investitor po njihovo izvesti nov razpis. Uradnim osebam, vpletenim v projekt, očitajo nezakonito ravnanje, pridobljeno gradbeno dovoljenje pa naj bi bilo plod nezakonitega početja.

Gradnja na drugi in tretji etapi poljanske obvoznice je zaradi težav izvajalca Primorja upočasnjena. Predor je izkopan v dolžini 328 metrov, to je približno polovica. Zaradi upočasnjene izvedbe je zaostanek, glede na načrtovano, približno za dva meseca. Za napoved, ali to pomeni zamudo tudi pri končnem roku, je še prezgodaj, saj je glede na predvideni rok dokončanja del še možno to zamudo nadoknaditi, nam pojasnjujejo na direkciji.

Sredi avgusta, ko so se začela gradbena dela na poljanski obvoznici, je skupina krajanov zahtevala, naj izvajalec pokaže gradbeno dovoljenje. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste so nam povedali, da z gradbenim dovoljenjem razpolagajo že od 1. aprila letos. Vložene so bile pritožbe, o katerih je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ odločilo 3. avgusta. »Zakon o graditvi objektov določa, da lahko investitor začne gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja oziroma mu ni treba čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Če ministrstvo pritrdi odločitvi upravne enote, lahko investitor prične gradnjo, ko se mu takšna odločba vroči. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč določa, da odločba organa prve stopnje postane izvršljiva, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne. Odločba organa druge stopnje, torej Ministrstva za okolje in prostor, pa je bila Direkciji RS za ceste že vročena. Za kontrolo, ali ima investitor vso potrebno dokumentacijo, so pristojne inšpekcijske službe in se investitor ni dolžan izkazovati pred posamezniki,« so nam odgovorili na direkciji, kjer sicer pravijo, da dela na gradbišču poljanske obvoznice potekajo nemoteno.

Nov zaplet na poljanski obvoznici

V članku z naslovom Nov zaplet na poljanski obvoznici, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 19. avgusta 2011, je citirana tudi izjava župana g. Ješeta: "Trasa in način izvedbe skozi vas sta bila v preteklosti večkrat predmet spora med nekaterimi lastniki zemljišč in investitorjem, Direkcijo Republike Slovenije za ceste."

Direkcija Republike za ceste z nobenim ni v sporu, temveč vodi vse z zakonom določene postopke za pridobivanje zemljišč. Prav tako je bil pri izbiri trase voden dolgotrajen dialog, ni je Direkcija RS za ceste izbrala samovoljno. Traso je potrdila občina oziroma takratni izvršni svet občine Škofja Loka. Vsak projekt je kompromis med vrsto dejavnikov, kot so teren, po katerem naj bi novogradnja potekala, zahteve po varovanju okolja, potrebe prebivalcev po čim krajših potovalnih časih in zahteve gospodarstva po čim boljši dostopnosti do logističnih in drugih središč … Postopki umeščanja v prostor so predpisani in umeščanje poljanske obvoznice Škofje Loke v prostor je bilo izvedeno v skladu s predpisanimi postopki.

Projekt obvoznice Škofje Loke je eden z najdaljšo zgodovino, saj so se prvi pogovori in poskusi izgraditi obvoznico, s katero bi se pred vplivi tranzitnega prometa zaščitilo staro mestno jedro, začeli pred več kot tridesetimi leti. V obdobju od leta 1979 do leta 1980 je bilo v okviru prometne študije obdelanih 11 variant vodenja cestne povezave s Poljansko in Selško dolino. Od 11 vrednotenih variant se je na podlagi analize značilnosti prostora, analize poselitve, prometne študije in ankete za nadaljnje vrednotenje izbralo pet variant trase obvoznice. Za vseh pet variant se je zaradi zahtevnosti izdelal idejni projekt. Vrednotenje variant je bilo opravljeno na podlagi metodologije in kriterijev, ki jih je potrdila Skupščina občine Škofja Loka. Na osnovi strokovnega predloga z vidika prometno tehničnih, ekonomskih in nekaterih okoljevarstvenih kriterijev je bila na 38. seji izvršnega sveta občine Škofja Loka z dne 11. junija 1991 potrjena varianta, imenovana »modra varianta«. Na podlagi opravljene javne razgrnitve programskih zasnov so se v obdobju od 1991-1992 izdelale še optimizacije tras ceste. V letu 1992 je bila podana sklepna ocena, da je najprimernejša modra varianta na osnovi naslednjih kriterijev: vpliv na kmetijska zemljišča ter vpliv na vodne razmere, krajino in biotop. S samimi odkupi objektov in zemljišč je Direkcija RS za ceste začela v letu 2005. Ponudbe za odkupe in odškodnine so bile pripravljene za vse prizadete lastnike po enotni metodologiji in v okviru maksimalnih možnih tržnih cen. Zemljišča so bila pridobljena od več kot sto lastnikov in občina Škofja Loka je v dokumentu številka 032-1/2006 z dne 24. junija 2008, ki ga je pripravila za občinski svet, sama zapisala: "Odkupi so potekali brez večjih problemov, kar dokazuje dejstvo, da je trenutno v teku le še en postopek pridobitve zemljišča, od skupno več kot 100 lastnikov." To priča o tem, da vzrok težavam pri komunikaciji ni na strani Direkcije RS za ceste.

Sandra Kržan,

Direkcija Republike Slovenije za ceste

Odprto pismo ministru za okolje in prostor o BIOPLINARNI v ILIRSKI BISTRICI


clip_image002

Ilirska Bistrica, 08.09. 2011

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Dunajska cesta 48

p. p. 653

1000 LJUBLJANA

Zadeva: Odprto pismo ministru za okolje in prostor o

BIOPLINARNI v ILIRSKI BISTRICI

Spoštovani!

Občani Ilirske Bistrice že nekaj časa zaznavamo hud smrad po gnilobnem, predvsem v naselju Trnovo, kjer se nahaja obrat bioplinarna, last Bio Futura d.o.o.. Ker občani o postavitvi takega obrata v našem naselju nismo bili obveščeni pred dobrim letom in smo zanj izvedeli šele, ko je začel obratovati, smo vseskozi v dvomih kako deluje, čemu mora biti v našem naselju in kaj imamo od njega. Konkretnih odgovorov na naša vprašanja nismo dobili ne s strani občine niti s strani nosilca dejavnosti. Vizija naj bi bila pridobivanje bioplina in električne energije. Vendar v Bistrici nimamo plinovoda, niti toplovoda in o pretoku električne energije v omrežje se tudi nič ne ve. Edino kar je, je neznosen smrad, bližnji občani ne morejo prezračevati stanovanj, gibanje na prostem v takem smrdečem okolju pa tudi ni prijetno. Ker smo izvedeli, da je to ena večjih bioplinarn v Sloveniji, se je pričelo porajati še več dvomov o obratu v katerega ne potujejo domači odpadki in od katerega nimamo prav nobene koristi razen smradu. Ker uradnih informacij ni bilo mogoče pridobiti, je več posameznikov na lastno pest pričelo zbirati podatke, kaj se skriva za stenami tega obrata. Vsekakor je to obrat za predelavo organskih odpadkov, rastlinskih in živalskih. Slednje najbolj razburja občane, kajti predelava klavničnih odpadkov je zelo zapletena zadeva. Ker nismo obveščeni od kje prihajajo ti odpadki (naših ni med njimi), kakšni odpadki sploh so to in kolikšna je njihova količina, je zaskrbljenost še večja. Cisterne privažajo odpadke in cisterne odvažajo gnojevko. Dan za dnem. Govori se o letni kapaciteti predelave 35.000 ton odpadkov. Ker se je izvedelo, da v obratu ne deluje dehidrator, je namesto dehidriranega pregnitega blata količina redke gnojevke mnogo večja. Kam z njo, kaj je v njej in kaj povzroča gnilobne emisije v zrak, ki ga dihamo? A so v gnojevki ali pa celo v zraku patološki mikroorganizmi, ali so formaldehidi ali celo kakšni drugi zastrupljevalci? Na to nimamo odgovora. Vsa zadeva je že od vsega začetka zavita v skrivnost, ni bil razgrnjen nikakršen okoljski plan, ni bilo obveščeno prebivalstvo, ni nobenih konkretnih podatkov, kaj sploh proizvaja bioplinarna, razen zaznavnega smrada.

Glede na zgoraj opisano problematiko se občani obračamo na Ministrstvo za okolje in prostor, na g. ministra Žarnića, da nam odgovori na naslednja vprašanja:

  1. Kdo daje ali kdo je dal soglasje za graditev takšnega obrata?
  2. Ali se je preverila primernost umestitve v naselje, na področje tik ob reki Reki (možnost izlivov), na ozemlje, ki je na potresnem območju (glavna sestavina bioplina je metan, ki je eksploziven)?
  3. Kako inšpekcija MOP nadzira tak obrat, kako pogosto in kakšne analize opravlja (mikrobiološki, težke kovine, pesticidi, paraziti…)? Ali se nadzoruje sestava pregnitega blata, zemlje kamor se odlaga in kvaliteta voda kamor lahko pronicajo sestavine blata?
  4. Ali vaši inšpektorji sploh kdaj preverijo vhodno surovino (ali je slovenskega porekla ali pa že kar EU), ali preverjajo evidence z dejanskim stanjem ali je vse to prepuščeno kar nosilcu dejavnosti?
  5. Ali sploh veste za obstoj bioplinarne v Ilirski Bistrici?

Vaše odgovore pričakujemo v najkrajšem času (do 14 dni), v nasprotnem primeru bomo zaradi neznosne situacije občani primorani sami ukrepati – MIRNE DEMONSTRACIJE pred obratom in povabilo medijem, da nam pomagajo odkriti »skrivnost« obrata, ki ga nismo želeli, ki ne nudi delovnih mest v naši obubožani občini, ki nam ne daje niti energije, ne tolplotne, ne električne, edino zasmrajuje nam že tako zastrupljeno ozračje (Lesonit in Globovnik) ter razliva okoli gnoj, ki ga nihče ne potrebuje v tolikšnih količinah. Če se vaše inštitucije ne bodo odzvale, se lahko povabimo tudi pred Parlament.

V vednost:

– Župan občine Ilirska Bistrica, g. Emil Rojc

– Zavod za zdravstveno varstvo Koper

– Bio Futura d.o.o.

Poslano:

– ministru za okolje in prostor, g. Rok Žarnič

– medijem

– AAG

upravni odbor skupine Nove ideje

za razvoj območja Ilirske Bistrice

Kontakt: Gorazd Brne, Egon Zevnik

GSM: 041 343 690, 031 653 861

e-pošta: gorazd.brne.scpo@gmail.com

egon.zevnik@gmail.com

Bioplinarna “PETAČ”–PIRNIČE


ODGOVOR NA NOVINARSKO VPRAŠANJE

Ljubljana, 6. september 2011

Spoštovani,

v elektronskih dopisih 5. in 6. septembra 2011 zastavljate naslednja vprašanja:

»Kar nekaj časa že spremljamo "dopisovanje" med sosedi Bioplinarne Organica Petač, katere investitor je podjetje Bioštom, organizacijo Aple Adria Green, novinarji različnih medijev in vašo službo, zato bi rada preverila nekaj podatkov:

– ali je bil, glede na prijavo s strani sosedov, organizacije Alpe Adria Green in glede na novinarsko poizvedovanje, že opravljen ogled gradbišča, saj naj bi podjetje Bioštom začelo z gradnjo hleva – kot menijo prej omenjeni začeta gradnja (fotografije) ne more biti gradnja hleva po obstoječem veljavnem gradbenem dovoljenju, ker ta objekt na tem mestu ni predviden, zato izražajo bojazen, da gre ponovno za neusklajeno gradnjo kot v primeru bioplinarne?

– glede na odgovor občinskega inšpektorja Matija Šaleharja, ki ga je posredoval enemu izmed sosedov, naj bi vaša gradbena inšpekcija že opravila pregled in ugotovila, da je gradnja vendarle usklajena. Prosim za potrditev ali je gradbeni inšpektor dejansko opravil pregled, kdaj in ali je dejansko ugotovil usklajenost gradnje? Ali gre za gradnjo hleva ali kakšnega drugega objekta?

Hkrati se še vedno strinjamo, da lahko investitor gradi hlev kot mu ga dovoljuje in določa pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar se nam še vedno zastavlja vprašanje, ali je to sploh mogoče brez rušitve nekaterih objektov bioplinarne oziroma ali je za postavitev hleva sploh dovolj prostora brez spremembe gradbenega dovoljenja – torej ponovitve postopka? Ni povsem jasno, kako lahko pride do uskladitve, saj je zgrajena bioplinarna z močjo enega megavata, kar pomeni, da gre za industrijski objekt na območju, ki v občinskih prostorskih aktih ni opredeljen kot industrijska cona?

Če MOP zavrne tudi pritožbo podjetja Bioštom na odločbo gradbene inšpekcije iz meseca januarja, da je potrebno objekte Bioplinarne podreti v roku osmih mesecev in vzpostaviti prvotno stanje – kaj to pomeni za trenutno "usklajevanje dejanskega stanja z veljavnim gradbenim dovoljenjem"? Oziroma, kakšna je možnost, da gradbena inšpekcija kljub zavrnitvi pritožbe MOP vendarle odstopi od zahteve po rušitvi objekta?Ali obstaja dejanska razlaga, zakaj MOP še vedno ni odločil o tej pritožbi?

K svojim včerajšnjim vprašanjem dodajam še prošnjo, da komentirate odgovor, ki sem ga prejela s strani ministrstva za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je prejelo pritožbo družbe Bioštrom d.o.o. zoper odločbo gradbenega inšpektorja dne 1. 3. 2011, dopolnitev pritožbe pa 22. 7. 2011. O zadevi še ni odločeno, ker glede na število pritožb zoper odločbe gradbene inšpekcije, ki jih dnevno prejema ministrstvo, še ni na vrsti za reševanje.

Ne glede na navedeno, nekaj mesečna zamuda pri odločanju v pritožbenem postopku, ne vpliva na samo izvršitev inšpekcijske odločbe. Pri inšpekcijskih odločbah namreč pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

pirniče2

ODGOVOR:

Glede zgoraj omenjene gradnje smo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor prejeli že več prijav.

V postopku gradbene inšpekcije je bilo ugotovljeno, da ima investitor gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijskih objektov, vključno z napravo za bioplin. Vendar je investitor je objekte zgradil drugače, kot mu to dovoljuje gradbeno dovoljenje, tako je gradbeni inšpektor izrekel ukrep – odstranitev objektov bioplinarne. Investitor se je zoper inšpekcijsko odločbo pritožil, o pritožbi še ni odločeno. Inšpekcijski postopek še ni zaključen.

Gradbeni inšpektor bo nadaljeval postopek v skladu s predpisi, vnaprej poteka postopka in ukrepov ni mogoče napovedovati. Prav tako ni mogoče objavljati posameznih datumov in drugih podrobnosti v inšpekcijskem postopku.

Investitor ima sicer pravico graditi objekte, ki so navedeni v gradbenem dovoljenju. Gradbeni inšpektor glede gradbenih del, ki jih investitor izvaja na lokaciji obravnavanih objektov, še ugotavlja dejansko stanje.

Glede vašega zadnjega vprašanja pa sporočamo le, da navedbe, ki jih je poslal MOP, držijo.

Lep pozdrav,

Služba za odnose z javnostjo

Inšpektorat RS za okolje in prostor

pirniče1pirniče

Novice

Gradi hlev, da bi smel imeti večjo bioplinarno?

 

ČASTNIK DELO


Marjana Hanc, Kranj
tor, 06.09, 09:09


Medvode – Pirničani so popolnoma iz sebe. Njihov sosed, Miha Petač, namreč ob svoji preveliki bioplinarni, ki bi jo moral po odredbi inšpekcije delno porušiti, gradi hlev.

Sosedje trdijo, da to počne na povsem drugi lokaciji, kot je določena v gradbenem dovoljenju, približno 100 metrov stran. Črno gradnjo so sosedje že 23. avgusta prijavili inšpekcijskim službam, a se doslej ni zgodilo še nič. »Bo šlo spet za politiko izvršenih dejstev v smislu: objekt je postavljen in ker gre za veliko naložbo, ga pač ne moremo porušiti, dokumente pa bomo že uredili naknadno, če bo treba? Zakaj potem sploh potrebujemo zakone in predpise?« sprašujejo ogorčeni Pirničani, nezadovoljni s slabim odzivnim časom gradbene inšpekcije.

Odvetnik Franci Matoz, pravni zastopnik Mihe Petača, je za Delo pojasnil, da ima njegova stranka pravnomočno gradbeno dovoljenje in da zdaj dela do pikice tako, kot je dovoljeno. Imel bo visoke stroške, a očitno tako mora biti, je dejal.

Na vprašanje, katero gradbeno dovoljenje ima v mislih, je Matoz odgovoril, da so bili pomisleki sosedov in Alpe Adria Green zavrnjeni. Glede predimenzioniranosti bioplinarne z močjo enega megavata, za katero zdaj ne more dobiti uporabnega dovoljenja, pa je Matoz dejal, da je Petač spremenil načrte, ker se mu je s posameznimi kmeti uspelo dogovoriti za odkup poljščin in gnojevke in ker je dobil zagotovilo, da bo to pozneje že urejeno. Prvotno je namreč nameraval zgraditi bioplinarno z močjo 30 kilovatov, saj bi v njej predeloval le gnojevko iz lastnega hleva.

Vendar je Petač za spremembo gradbenega dovoljenja na upravni enoti v Šiški zaprosil šele 30. julija lani, ko je Keter Organica že zgradil in je bila 6,5 milijonov evrov vredna bioplinarna tudi slovesno odprta. UE je njegovo vlogo zavrnila, poleg tega pa je gradbena inšpekcija 21. januarja letos Petačevemu podjetju Bioštrom naložila, da mora v osmih mesecih odstraniti nelegalno zgrajene objekte na svoje stroške in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.

V občini Medvode so aprila na zaprosilo UE pojasnili, da je mogoče na dveh Bioštromovih parcelah, ki merita 29.000 kvadratnih metrov, zgraditi le takšne objekte za proizvodnjo plina, ki so tehnološko vezani na hlev.

Nezadovoljni sosedje, ki že od sredine julija zaskrbljeno spremljajo vse premike ob bioplinarni, so skupaj z Alpe Adria Green inšpekcijo pozvali, naj ukrepa skladno z odločbo, ki jo je izdala, Petača pa so 23. avgusta prijavili zaradi gradnje hleva, saj po njihovem hlev ne more biti razlog za legalizacijo črne gradnje.

Helena Lovše Vrhovec iz službe za odnose z javnostjo na Inšpektoratu za okolje in prostor je na vprašanje Dela, kako so se odzvali na prijavo, odgovorila, da ima investitor gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijskih objektov. »Investitor je objekte zgradil drugače, kot mu dovoljuje gradbeno dovoljenje, zato je gradbeni inšpektor izrekel ukrep. Investitor se je zoper inšpekcijsko odločbo pritožil, o pritožbi pa še ni odločeno. Inšpekcijski postopek še ni zaključen. Gradbeni inšpektor bo nadaljeval postopek v skladu s predpisi, vnaprej poteka postopka in ukrepov ni mogoče napovedovati.«

pirniče3

TA OGOVOR PA SO NA SVOJO PRITOŽBO DOBILI SOSEDJE g.PETAČA

 

— Original Message —–

From: Tanja.Varljen@gov.si

To:xxxxxxxxx

Sent: Wednesday, September 14, 2011 9:51 AM

Subject: odgovor na prijave z 2.9. in 5.9.2011- TURINEK

Spoštovani,
v prilogi vam posredujemo odgovor v zvezi z vašimi prijavami glede gradbišča "BIOPLINARNE PETAČ".
Lep pozdrav,
Tanja Varljen
Gradbena inšpektorica
Inšpektorat RS za okolje in prostor
Dunajska 47
1000 Ljubljana
T: (01) 420 44 88
F: (01) 420 44 91
E: tanja.varljen@gov.si

 

clip_image002

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!