PETICIJA AAG: odločen NE o načrtih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu


PETICIJA PROTI PLINSKIM TERMINALOM. POSLALI JO BOMO NA EU KOMISIJO Z ZAHTEVO, DA KOMISIJA POD VODSTVOM g.JANEZA POTOČNIKA ODBLOKIRA NAŠE PRITOŽBE V ZVEZI Z PLINSKIMI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU!

AAG nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zaradi velikega negativnega vpliva, ki bi ga le-ti povzročili na Severnem Jadranu in s tem onesnaževali vode vseh treh obmejnih držav (Italija, Slovenija in Hrvaška).
Plinski terminali bi močno vplivali na morsko okolje (ohladitev in onesnaževanje vode) in bi povzročili nerešljive varnostne težave (tveganje nesreč in/ali atentatov tudi na tankerje ter s tem uhajanje plina in možnost požara), kar bi pomenilo, da bi zaradi tega morali militarizirati celotni Tržaški zaliv, kar bi povzročilo veliko ekonomsko škodo (turizem, ribištvo, navtika). V Tržaškem zalivu se že sedaj nahaja najpomembnejši naftni terminal Sredozemlja (ki je doživel razdiralni atentat leta 1972), zato ne moremo dovoliti, da se že obstoječim tveganjem dodaja še nova tveganja.Zaradi določenih že obstoječih industrij v bližini (železarna, kisikarna, naftni terminal, idr.) je lahko ob nesrečah izredno velik domino efekt (Seveso direktiva).

Jadransko morje ne sme postati evropski energetski pol na račun okolja in pravic lokalnih Prebivalcev!

prepoved2032

AAG says NO
to gas terminal
in the Gulf of Trieste and surroundings
AAG is against the building of gas terminals in the Gulf of Trieste for reasons that it will bring large negative impact on the environment of the northern Adriatic Sea and it will bring detrimental effects to all three bordering countries (Croatia, Italy and Slovenia).
A gas terminal would bring damage to the sea habitat due to the cooling down and pollution of the sea waters and devastation to its fauna.
Safety, is a serious issue: risks of on-shore accidents and/or terrorist attacks as well as a threat to the approching (oil tankers, domino effect- fire explosions) would require the mandatory militarization of the whole area of the Gulf of Trieste. Consequently bringing a large economical damage to sea industry, fisheries , sea navigation and tourism.
The Gulf of Trieste is already under heavy threat due to one of the most important mediterranean oil terminals that occupy the city industrial area. The attack to the oil terminal of the year 1972 was devastating; for this reason AAG cannot allow the creation of additional hazardous risks to the environment and to its population.
The Adriatic Sea cannot and it should not become an European’s energetic region!! Environmental, health and their safekeeping are also local civil safety rights as well as of all inhabitants residing in the Gulf of Trieste and neighbouring countries.

 

PODPIŠITE PETICIJO – PRITISNITE NA GORNJO POVEZAVO
 
NAJNOVEJŠE:
GAS NATURAL BO TOŽIL ALPE ADRIA GREEN ZARADI BLATENJA NJIHOVEGA IMENA NA NOVINARSKI KONFERENCI ALPE ADRIA GREEN. IZJAVILI SMO DA JE GAS NATURAL SODELOVAL PRI UMAZANIH POSLIH V GVATEMALI. TA PODATEK SMO DOBILI PREKO SPLETA IN JE JAVNO DOSTOPEN VSEM!!!LETAK BACOLANA 2O10_0002
Letak, ki smo delili na novinarski konferenci  po končani Barcolani 2010

 

Odmevi8. avgust 2011

 
Sodelujeta člana predsedstva AAG Roberto Giurastante in Franci Malečkar
Lanskoletni protest proti plinskim terminalom je bil v sklopu svetovne akcije 10/10/10
http://www.350.org/en/alpe-adria-green-101010

 

ALPE ADRIA GREEN JE PARTNERSKA ORGANIZACIJA SVETOVNE ORGANIZACIJE image

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Borut Tavčar, gospodarstvo
ned, 14.08, 21:04

Terminalska bomba

imageSlovenska politika je v dobršni meri zgrešena (Reuters)


K temu prispeva tudi politika, ki je terminalu v Sloveniji zaprla pot in je prepričana, da brez naše privolitve tudi Italija ne bo mogla nič graditi. To je bilo začasno uspešno, srednjeročno pa gotovo ne bo. Evropska unija z izkušnjo ustavitve dobav ruskega plina izpred nekaj zim podpira terminale, po vrhu so postali primer dobre prakse za zaprta morja, kakršno je tudi Tržaški zaliv. V desetih letih bo moral utekočinjeni zemeljski plin poganjati večino ladij v občutljivih morskih območjih Evropske unije. To evropska komisija vidi kot ukrep varovanja okolja!
Slovenska politika je tako, čeprav v glavnem določena z učinkovitimi akcijami okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, v dobršni meri zgrešena. Okoljevarstveniki imajo seveda pravico, država pa dolžnost protestirati zaradi kršenja evropskih direktiv in mednarodnih konvencij. To Slovenija počne zelo nežno, zato se zdi, da se Italija na njeno mnenje po francosko požvižga. Ampak kljub vsem protestom bo terminal v Žavljah ali celo na morju zgrajen, če Slovenija ne bo mogla dokazati, da ima škodljive čezmejne vplive, kar je povsem mogoče.
Edina možnost trajne ustavitve projekta je slovensko nasprotovanje, prestavljeno na italijansko stran. Skratka, upor večine Tržačanov. V vseh drugih primerih bo terminal zgrajen, tudi zato, ker Italija in Trst vesta, da investitorji v tako velike projekte ne čakajo pred vrati v vrsti.
Verjetno bi bilo bistveno bolje, če bi Italiji postavili visoke okoljevarstvene standarde z lastnim terminalom, ne pa nasprotovali vsemu kar malo počez. Lahko bi se pogovarjali o konkretnih tehničnih rešitvah in natančnih podatkih. Kakšne imamo zdaj? Jih kaj mešamo s podatki o prečrpavališču utekočinjenega naftnega plina v Kopru, ki je bistveno bolj nevarno?
V Kopru bi tako postavili terminal, ki za utekočinjanje plina ne bi uporabljal morske vode, temveč bi hlad potreboval za daljinsko hlajenje ali podporo visokim tehnologijam, ki potrebujejo zelo nizke temperature, ali pa, nekoč, za utekočinjanje ogljikovega dioksida iz termoelektrarn. Ne nazadnje bi Primorska dobila tudi elektrarno za podporo vseh nestabilnih virov električne energije, država pa konkurenco dobaviteljev in dobavnih poti zemeljskega plina.
Preprečiti bi kazalo le novo razkopavanje in poglabljanje dna pristanišča v Kopru, čeprav bi Italijani pri nasprotovanju takemu terminalu lahko uporabili le argumente proti lastnima terminaloma na morju in v Žavljah. Z razkopavanjem dna Tržaškega zaliva pa tudi s plovbo ladij s preglobokim urezom se dvigajo usedline, polne živega srebra. To se že zdaj dogaja, zato so tudi slovenske školjke pogosto neužitne. Usedline onesnažijo bližnje območje, sicer pa se premikajo s tokovi morske vode. Vsi morjeplovci vedo, da gredo tokovi po hrvaški in naši strani gor, po italijanski pa dol. Tako je urejen tudi pomorski promet. Razkopavanje za plinovod s sredine Tržaškega zaliva ali za Žavlje bi zato bolj kot našo onesnažilo italijansko obalo.
Državni prostorski načrt za Luko Koper je menda najboljši okoljski načrt za pristanišče na svetu, saj bo to prepredeno s sončnimi elektrarnami, zelenim rastjem namesto nekaterih streh in podobnim. Kljub temu dopušča prečrpavanje naftnega plina in nafte, prekladanje premoga, ne pa tudi priklopa za ladje z utekočinjenim zemeljskim plinom. Utekočinjeni naftni plin je v preteklosti povzročil številne eksplozije, naftne madeže poznamo tudi z našega koščka morja, premogov prah pa se tudi hitro vžge, če ga ne zalivajo. A nas to nič ne skrbi, ker lahko šele utekočinjeni zemeljski plin sproži verižno reakcijo in zravna Koper. Res? Zakaj potem v Baltiku prepovedujejo pogon ladij na nafto in zapovedujejo pogon na utekočinjeni zemeljski plin, za katerega gradijo tudi terminale? Kakšno konkurenčno prednost bo imela Luka Koper, če bodo ladje po letu 2020 morale točile gorivo v Trstu ali Reki?
Tega razmisleka ni niti v Nacionalnem energetskem programu. Utekočinjeni zemeljski plin ni možnost, kar bo še bolj očitno, ko bo evropska komisija pogon na zemeljski plin zahtevala še za tovornjake in avtobuse. A to še zdaleč ni edina vnebovpijoča pomanjkljivost energetskega programa. Podobno je z odločitvijo, da po letu 2050 ne bomo več kurili premoga. Samo Slovenija si v Evropski uniji, ki je bila ustanovljena kot zveza premoga in jekla, lahko izmisli kaj takega. Ob tem, da so štirinajst lokacij za vetrnice izbrali okoljevarstveniki, ne energetiki, kar pa ne bi bila težava, če bi bil na trinajstih veter.