Preprečimo izvedbo BARCOLANE 2011


off shore1

V kolikor se država ne bo odzvala, na naš poziv, da prepove izvedbo Barcolane 2011 v naših teritorijalnih vodah, kot protest proti izgradnji plinskih terminalov, bomo BARCOLANO 2011, ki bo 09.10.2011 blokirali sami.

Pri izvedbi te blokade, nam bo prišla prav svaka pomoč!

V kolikor ste pripravljeni sodelovati v tej akciji, nam sporočite na email:  alpeadriagreen@gmail.com.

Pridružite se skupini na FB:  PLINSKI TERMINALI – NE HVALA

SiOL.net|Slovenija|Znanost in okolje

10

ponedeljek 25.07.2011, 16:22

Bossman in Popovič obsojata pozitivno mnenje Italije za plinski terminal

Koper – Piranski župan Peter Bossman meni, da je pozitivno mnenje italijanskega ministrstva za okolje v zvezi z morskim terminalom in plinovodom nerazumno.

Bossman in Popovič obsojata pozitivno mnenje Italije za plinski terminal

Občina Piran obsoja odločitev italijanskega okoljskega ministrstva, ki je dalo pozitivno mnenje za gradnjo off-shore terminala in plinovoda Trst-Gradež-Vilež. "Na občini Piran bomo še naprej nasprotovali gradnji, saj je turizem naš glavni vir dohodka, zato se ne moremo in se ne bomo sprijaznili z gradnjo ekološke bombe pred našo obalo," je v sporočilu za javnost izpostavil Peter Bossman.

"Vlada naj naredi vse, kar je v njeni moči"

Ob tem je poudaril, da bodo vlado ponovno pozvali, da naredi vse, kar je v njeni moči in pristojnosti, da prepreči gradnjo, ostale občine v Tržaškem zalivu pa bodo pozvali, da ponovno skupaj izrazijo nasprotovanje.

Popovič: Občina bo storila vse, da terminalov ne bo

Koprski župan Boris Popovič pa je v sporočilu za javnost zapisal, da je politika Mestne občine Koper do plinskih terminalov jasna in pravi, da plinskega terminala ne bo niti v Koprskem in niti v Tržaškem zalivu.

Koprski župan Boris Popovič

Koprski župan Boris Popovič

"Mestna občina Koper zato niti slučajno ne namerava popustiti pri svojih zahtevah in bo tudi v prihodnje storila vse, kar je v njeni moči, da se gradnja plinskih terminalov tako na morju kot tudi ob obali prepreči," je poudaril Popovič.

"Terminalov ne podpira niti Furlanija-Julijska krajina"

Ob tem je izpostavil, da plinskih terminalov ne podpira niti Furlanija-Julijska krajina. "Sedaj je naš naslednji korak razširitev tožbe, v katero se bodo očitno vključili še drugi akterji, in s tem seveda mislim najmanj na občino Trst," je še zapisal Popovič.

Juri: Od vlade pričakujemo več odločnosti

Poslanec SD Luka Juri je v sporočilu za javnost zapisal, da plinskega terminala v Kopru ne bo in da se moramo hkrati odločneje postaviti tudi proti postavitvi obeh plinskih terminalov v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva.
"Tako smo jasno povedali DZ in koprskem občinskem svetu, zato od vlade pričakujem več odločnosti," je bil jasen Juri, ki je vladi pred časom poslal tudi pobudo za začetek tožbe proti Italiji pri italijanskih upravnih organih. "Italijanska vlada oziroma njen premier tako ali tako očitno razumejo le dva jezika: tistega lepih mladenk in tistega sodišč," je še dodal Juri.

Minister za okolje Roko Žarnić

Minister za okolje Roko Žarnić

Italijanska komisija za presojo vplivov na okolje je pred kratkim podala pozitivno izjavo in s tem napovedala izdajo okoljevarstvenega soglasja za morski plinski terminal in plinovod.
Kot so dodatno sporočili z okoljskega ministrstva, je italijanska ministrica za okolje Stefania Prestiacomo v pismu slovenskemu kolegu Roku Žarniću sporočila, da je njihova komisija za presoje vplivov na okolje, ki jo običajno sestavlja od 50 do 55 različnih strokovnjakov, končala z ocenjevanjem okoljskih vplivov v zvezi s projekti plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in plinovoda Trst-Gradež-Vilež in da je njihova odločitev o okoljski sprejemljivosti teh objektov v Tržaškem zalivu pozitivna.
Na podlagi mnenja te strokovne komisije italijanska ministrica za okolje podpiše odlok o okoljski sprejemljivosti (v Sloveniji je to okoljevarstveno soglasje), s katerim Italija izrazi končno oceno o okoljskih vplivih, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da bo v tem primeru to pozitivno mnenje o okoljski sprejemljivosti za terminal na morju in plinovod.

Žarnić: Ni še elementov, da bi šli v tožbo

Minister za okolje in prostor Žarnić je dejal, da doslej na italijanski strani še ni elementov, da bi šli v tožbo. Ministrstvo bo sicer dokumentacijo, ki naj bi jo Italija Sloveniji posredovala do jeseni, preučilo.

AAG zahteva blokado Barcolane

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) opozarja, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov, Italija pa da nima rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti. AAG zahteva, da vlada zaradi te odločitve Italije blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana.

Študija vpliva na okolje po naročilu Evropske komisije

Evropska komisija je januarja lani sicer izrazila jasno pričakovanje, da do zaključka priprave študije vplivov na okolje vseh treh načrtovanih objektov (terminala, morskega terminala in plinovoda) in njene predstavitve Italija ne bo sprejemala nobenih odločitev glede predvidene izgradnje plinskih terminalov.
Evropska komisija je Italiji jasno povedala, da brez poznavanja in upoštevanja kumulativnih vplivov na okolje vseh predvidenih energetskih (in drugih) projektov na okolje v Tržaškem zalivu ter brez poznavanja morebitnih kumulativnih čezmejnih vplivov na okolje odločitve o začetku investicij ne morejo in ne smejo biti sprejete.
To velja za vse energetske, prometne in druge načrtovane projekte na obeh straneh meje, tako v italijanskem kot v slovenskem morju ter obalnem območju.
Vlada je sicer junija lani zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.

STA

Foto: Ana Kovač, Bor Slana in Matjaž Rušt/siol.net

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

image

Leta 1972 so v naftnem terminalu v bližini lokacije plinskih terminalov eksplodirale štiri bombe. To ustvarja med ljudmi nov preplah, češ da bi bili tržaški plinski terminali lahko ponovno cilj atentatov. Si želite z izgradnjo plinskih terminalov, doživeti v VEČJEM OBSEGU??? PETICIJA AAG: http://www.ipetitions.com/petition/alpeadriagreen/

Plinski terminal bo postal rabelj življenja


Plinski terminal bo postal rabelj življenja …

Plinski terminal bo postal rabelj življenja

Alpe Adria Green od nas zahteva, da Barcolani odpovemo morsko gostoljubje

Objavljeno: čet, 28. 07. 2011, 07:13

Avtor: Franci Stres

 

Taki naj bi bili plinski terminali v Žavljah, ki bodo zanesljivo katastrofalno vplivali na Tržaški zaliv

TRST – Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije, Vojvodine, Makedonije in BiH, je po nedavnem pismu italijanske ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo slovenskemu okoljskemu ministru Roku Žarniću s šokantnim sporočilom, da bo italijanska vlada izdala soglasje za izgradnjo dveh velikih in okoljsko hudo spornih plinskih terminalov in kilometrov dolgega podmorsko-podzemnega plinovoda v Tržaškem zalivu, začela streljati s topom največjega kalibra. Od slovenske vlade in premierja Boruta Pahorja zahteva, da Slovenija v znak prosta proti ekološko sporni megainvesticiji in škodljivemu posegu v favno in floro Tržaškega zaliva odreče morsko gostoljubje Barcolani, tradicionalni svetovno znani tržaški jadralski regati.

Se bomo uprli?
Aktivisti mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green so si v vojni proti italijanski uradni podpori gradnji velikanskega plinskega terminala sredi ekološko ranljivega Tržaškega zaliva izbrali veliko in lahko ranljivo tarčo. Jadralska regata, leta 1969 se je z 51 jadrnicami tržaških jadralcev začela kot prijateljsko in na pol tekmovalno jadralsko slovo od poletja, z leti pa prerasla v najbolj množično regato na Jadranu, v Sredozemlju, na evropskih in vseh svetovnih morjih, je že leta največji, najpomembnejši in tudi najdonosnejši športno-poslovni dogodek v sicer populacijsko čedalje starejšem in gospodarsko zaspanem in nazadujočem Trstu.

Morebitna odpoved slovenskega gostoljubja letošnjemu tržaškemu jadralskemu oktoberfestu (43. Barcolana se bo začela s skupnim štartom flote s skoraj 2000 jadrnicami in z najmanj 300.000 gledalci pred Barkovljami v nedeljo, 9. oktobra) bi bila za svetovni megašportni spektakel zagotovo hud udarec.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podržka zaštiti okoliša,koji bi u slučaju izgradnje HE Brodarevo 1 i Brodarevo 2, bio trajno uništen.


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Izpostave: VEČNA POT 2, 1000 LJUBLJANA, GMS: 051 311 450

Koordinacijski odbor NVO za zaštitu i očuvanje reke LIM

G. Amel Kurbegović

Prijepolje

Medjunarodna organizacija Alpe Adria Green iz Jesenic primila je vaš poziv za podaju podržke ka vašemu radu na zaštiti okoliša,koji bi u slučaju izgradnje HE Brodarevo 1 i Brodarevo 2, bio trajno uništen.

Izvršni odbor naše organizacije je donio jednoglasnu odluku, da se vam daje podržka, kod vaše borbe za  postizanje prava očuvanja okoliša rijeke Lim. Istina je, da je potrebno preči na korištenje obnovljivih izvora energije zbog smanjenja emisija, a to se ne sme raditi ,tako,da se uništava več postignute pravne odluke zaštite okoliša.

Zato ,Alpe Adria Green daje puno podržku vašem vašoj borbi za očuvanje vlastite životne sredine.

Pozdrav!

Jesenice, 29.7.2011                                           

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

 

Koordinacioni odbor NVO za zaštitu i očuvanje reke Lima

110/2011

28.07.2011. godine

PRIJEPOLJE

Pozivamo udruženja građana, stručnu javnost i sve ljude dobre volje da nam se pridruže u borbi za osnovno ljudsko pravo – PRAVO NA ZDRAVU ŽIVOTNU SREDINU! Jer…ugrožavanjem ovog prava, stanovnicima Brodareva i Prijepolja, su ugržena i sva ostala ljudska prava.

Problem: – posledice koje će proizvesti gradnja dve velike hidroelektrane na LImu, Brodarevi 1 I Brodarevo 2, za životnu sredinu I kvalitet života ljudi, koji vekovima tu žive.

Ko? – Brane će da gradi Kanadska firma REV:

Компанија «Renewable Energy Ventures (REV)» ltd. основана је на Девичанским острвима крајем маја 2008. године са уписаним и уплаћеним капиталом од 500 ЕВРА. Истовремено, основано је и регистровано у АПР-у истоимено предузеће са седиштем у Београду са капиталом од 500 ЕВРА. Предузеће је слободно (а на црно) пословало и у два пословна огранка – у Пријепољу и у Бродареву, иако наведени огранци нису регистровани у АПР-у. Oснивач и власник REV-Ltd. са седиштем на Девичанским острвима, «Reservoir Capital Corp», иза кога стоји извесни Рик Рул, у време оснивања „РЕВ“ располаже имовином од 2.658.269 USD и губитком од 2.935.292  USD.

Ovo je presudni trenutak – pomozite nam da sutra i vi ne biste bili prepušteni smo na milost i nemilost INVESTITORU koji:

Према доступним подацима из АПР-а, «РЕВ» д.о.о у 2008. години бележи губитак изнад висине капитала од преко 15.000.000,оо динара (укупна актива тек нешто више од 20.000.000,оо динара), у 2009. години  губитак изнад висине капитала од 109.000.000,оо динара (укупна актива фирме нешто више од 124.000.000,оо динара).У 2010. тој години предузеће такође бележи огромне губитке . Према подацима АПР-а из 2010. године, укупна актива «РЕВ» д.о.о износи 326.782.000,оо динара а укупни нето губитак 299.049.000,оо динара. Међутим, РЕВ у изјавама за јавност истиче да је до сада потрошио преко 8 милиона, па се поставља питање где је разлика од 3 до 8 милиона, да ли се та средства пласирају на црно итд.

Pokažite solidarnost – dok još nije kasno! – kako bismo se svi zajedno odbranili od kvazi investitora ( “stranih” mangupa) i odvratili potencijalne buduće uzurpatore, kompanija bez kredibiliteta i bankarskog boniteta:

– Пет месеци након оснивања «Renewable Energy Ventures (REV)» d.o.o. као фирма без референци, спорног кредибилитета и катастрофичног бонитета, добија Писмо о намерама FINDOMESTIC БАНКЕ а у корист Министарства рударства и енергетике РС,   којом банка исказује намеру да, у случају добијања енергетске дозволе, прати «Renewable Energy Ventures (REV)» d.o.o. у реализацији изградње две хидроцентрале на Лиму до износа од око 88.000.000 ЕУРА. Ради се о изјави о намери давања класичне банкарске гаранције потпуно несолвентном клијенту, без одговарајућих резервација према НБС, провере бонитета, провера по Закону о финансијском тероризму и сл. што се сматра  намером екстремно ризичног пласирања средстава пословне банке, без надзора НБС. Ова банка издаје још једно "Писмо о намерама", заведено под истим борјем и датумом РЕВу али без износа, што упућује на очигедан фалсификат.

Ovaj apel je posledica naše iscrpljenosti, zbog dugogodišnje borbe za pravo na zdravu životnu sredinu i kvalitetan život, jer mi se već godinama bezuspešno obraćamo nadležnim institucijama i ustanovama za zaštitu životne sredine. Oni uzurpatorima daju dozvole umesto da ih sprečavaju!

„РЕВ“ д.о.о од Завода за заштиту природе Србије (за разлику од детаљних и на закону заснованих услова датих за исти потез реке Лим извесној фирми ЕНЕРВОДА, у којим условима се указује на постојање два огромна природна добра у поступку заштите) добија скандалозне услове заштите природе који су супротни постојећим елаборатима о заштити наведена два предела изузетних одлика на потезу будућих електрана, које елаборате (а ради се о документима Завода) овај документ уопште не помиње. Иначе, услови заштите природе су издати уз позив на добијене енергетске дозволе, с тим да се у самим условима констатује пројектована снага хидроцентрала од 26 MW и 32,4 MW која надмашује максимално дозвољену снагу предвиђену енергетским дозволама (23 MW и 25 MW), што је свакако основ за одбијање издавања услова. Занимљиво,  Завод за зашиту природе је само 3 недеље пре издавања Услова РЕВ-у, истој фирми одбио захтев за издавање истих тих услова?!

Ne zna se da li nam je teže boriti se protiv zagađivača ili institucija koje su zadužene za zaštitu životne sredine i koje zagađivačima daju dozvole!

У таквим околностима, фирма «Renewable Energy Ventures (REV)» d.o.o. Београд, супротно Закону о енергетици и Правилнику о критеријумима за издавање енергетске дозволе…, без обавезујућих података о бонитету и других елемената који су саставни део захтева за издавање енергетске дозволе, добија од стране Министарства рударства и енергетике две енергетске дозволе- за изградњу хидроцентрала «Бродарево1» бр. 312-01-00640/2008-02 од 28.1.2009. год. и «Бродарево 2», и бр. 312-01-00639/2008-02 од 28.1.2009. год. са важењем до 8.2.2011. године са могућношћу продужења за још годину дана. У прилог основа за сумњу у законитост датих дозвола говори и део интерне комуникације Министарства Рударства и енергетике до којих се дошло.

Podsećamo:

1) Pre pet godina opština Prijepolje je usvojila strategiju razvoja gde je Lim imao turistički, privredni i ekološki značaj. Dakle, ovaj Predlog je u suprotnosti sa Strategijom razvoja opštine Prijepolje! Građani ove opštine su odlučili da žive od turizma, poljoprivrede i stočarstva. To je njihovo pravo! Ustav Republike Srbije garantuje pravo na zdravu životnu sredinu!

2) NVO za zaštitu i očuvanje reke Lim, s građanima ovog regiona, uporno i dosledno ukazuje na posledice, koje bi za životnu sredinu i kvalitet života građana imalo usvajanje novog Predloga prostornog plana Opštine Prijepolje i izgradnja predviđenih hidroelektrana, asfaltne baze i otvaranje rudnika.

3) Nisu se poštovale procedure i zakonska regulativa u proceduri izrade i pripreme za usvajanje Predloga prostornog plana Opštine Prijepolje. NVO za zaštitu i očuvanje reke Lim se bezuspešno obraćao predlagaču u više navrata, prilažući dokaze i iznoseći primedbe na Predlog.

4) Administrativni odbor Vlade Srbije je poništio Studiju uticaja na životnu sredinu, koju su investitori podneli Ministarstvu energetike RS

5) Desna obala Lima je u proceduri zaštite – tj. smatra se zaštićenim prirodnim dobrom do završetka procedure

6) Naš glas je jasan, namere iskrene i ciljevi skromni. Otvoreni smo za saradnju i pozivamo na dijalog sve zainteresovane strane.

7) Mi – građani Brodareva, ekolozi, ljubitelji prirode i zaštitnici tekovina, koristićemo sve demokratske metode boreći se za pravo na zdravu životnu sredinu i kvalitetan život. Mi smo to dužni precima i obavezni prema našoj deci! Mi ne možemo da biramo – mi nemamo drugi prostor za život! Investitor može – neka traži drugu lokaciju i drugi narod koji će usrećiti!

Kad je Aleksandar Veliki, pitao Diogena da li može da učini nešto za njega, Diogen je odgovorio: – Da! Skloni se! Zaklanjaš mi Sunce! – to je i naša poruka investitoru“ REV-u.

Amel Kurbegović, NVO za zaštitu i očuvanje reke Lim

amel.kurbegovic@gmail.com

 

KRŠENJE ZAKONSKE PROCEDURE I NE DOSTAVLJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE U PRIBAVLJANJU DOKUMENATA

  1. Objava za izradu i davanje mišljena na Studiju o proceni uticaja na životnu sredinu nije objavljena na oba pisma(službena jezika opštine Prijepolje)- kako to predvidja Zakon.
  2. Zbog nepoštovanja zakonske procedure Studija uticaja na životnu sredinu poništena 21.04.2011.g Rešenjem Adaministrativne komisije Vlade RS br.353-1473/2011 . na Rešenje Ministarstva životne sredine i prostornog planiranja broj 353-02-01396/2010-02 od 09.09.2010.godine ( dostavljeno NVO“Prijatelji Brodareva“).
  3. Ne postoji dokaz o bonitetu preduzeća koje je nosilac projekta, tj. ne postoji Mišljenje Narodne banke Srbije o navedenom bonitetu.
  4. Lobiran Zavod za zaštitu prirode koji daje REV-u osnovne uslove zaštite prirode dok itlijanskoj firmi „Ener voda“, koja je planirala da gradi male brane, daje dosta duge i sveobuhvatne uslove u izradi Strudije o proceni uticaja na životnu sredinu.Kod mišljenja Zavoda za zaštitu prirode kompaniji REV ne pominje se da jezera zahvataju zaštićerno prirodno dobro „Ozren Jadovnik“, pa ispada, uporedjivanjem ova dva dokumenta, da male brane više štetno deluju na životnu sredinu nego velike.
  5. Direkcija za imovinu Vlade RS nije dala ponudu za korišćenje i potapanja zemljista kojim gazduju „Srbijavode“
  6. Muišljenje JKP“Lim“Prijepolje nije validno jer ono ne gazduje i ne snadbeva pijaćom vodom Brodarevo, u zoni sanitarne zaštite izvorišta, već prostorom zahvaćenim jezerima gazduje Mesna zajednica Brodarevo.
  7. Spomenici kulture: „turska džada“,manastiri Mili i Zastup kao i verski objekat- aktivno bošnjačko groblje u Gračanici projektom nisu obradjeni i predvidjeni načini njihove zaštite.
  8. Dokumenat- Rešenje o izdavanju vodnih uslova broj 325-05-936/2010-07 od 21.10.2010. izdato je po novom Zakonu o vodama a izdato bez priložene potrebne dokumentacije predvidjene obrascom O-1 (VU) , nedostaje izvod iz lista nepokretnosti, dokaz o rešenim imovinsko pravnim odnosima, izveštaj Revizione komisije o stručnoj kontroli projekta i dr., bez kojih, poštovanjem zakonske procedure, nebi moglo biti izdato.
  9. Pokušaj nelegalnog izvodjenje geoloških istraživanje tla na lokacijama HE „Brodarevo1 i 2“ bez elaborata i dozvole za izvodjenje radova koju izdaje Ministarstvo zažtite životne sredine, rudarstva i prostornog planiranja.
  10. Mere i Elaborat tehničke zaštite i revitalizacije kulturnih dobara br.920/2 od 25.11.2010, za potrebe izgradnje hidrocentrala „Brodarevo1i 2“, radjen je od strane stručnog tima na čelu sa Gordanom Tošić direktorom Zavoda za zaštitu spomenika kulture Kraljevo i ista potpisuje Elaborat čime se dovodi sukob interesa i neobjektivnosti istog dokumenta nad kome nije vršena tehnička kontrola od strane nepristrasnog tima.

Motvarjevci: Rezultatov analize izlitja gnojevke še ni


Rezultatov analize izlitja gnojevke še ni

Matjaž Durič, bioplinarna Motvarjevci: Obiskali so me vsi inšpektorji, kar jih deluje v Pomurju, a kakšne velike zgodbe niso odkrili

Slovenijačetrtek, 28.07.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana – Pred dnevi se je iz zbirnega bazena bioplinarne Motvarjevci v Prekmurju izlila gnojevka, pomešana s koruzno silažo, in končala v bližnjem Kobiljanskem potoku. Rezultatov analiz odvzetih vzorcev vode iz omenjenega potoka še vedno ni, ko bodo znani, pa bo okoljska inšpekcija po potrebi uvedla prekrškovni postopek zoper upravljalca bioplinarne, Panvitino podjetje Ekoteh, so nam pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor. Matjaž Durič, direktor Ekoteha, pa je povedal, da so ga v teh dneh obiskali vsi inšpektorji, kar jih deluje v Pomurju, a kakšne velike zgodbe niso odkrili.

 

 

Iz zbirnega bazena bioplinarne Motvarjevci v Prekmurju se je pred nekaj dnevi izlila gnojevka, pomešana s koruzno silažo, in končala v bližnjem Kobiljanskem potoku. (Foto: Andrej Bedek/dokumentacija Dnevnika)

"Štirinajst kubičnih metrov svinjske gnojevke, kolikor je je steklo na cesto in posledično v potok, pomeni le eno kmetijsko cisterno, zato njeno izlitje ni moglo vplivati na podtalnico. Poleg tega svinjska gnojevka ni nevarna, saj jo ima doma vsaka prašičerejska kmetija, z njo pa gnojijo polja po vsem svetu, in to v veliko večjih količinah, kot so bile pri tem izlitju," je poudaril Durič. Po njegovem bi bil odziv na ta dogodek veliko manj buren, če ne bi šlo prav za motvarjevsko bioplinarno. Gradnja tega objekta sredi naselja je namreč v preteklosti sprožila številne burne odzive, vaščani pa so se povezali v civilno pobudo, ki je zaradi strahu pred morebitnimi motečimi in škodljivimi vplivi bioplinarne Panvito celo tožila.

Krajani se poimensko ne upajo več izpostavljati

"V vseh pravnih postopkih proti nam so sodišča odločila v naš prid, tudi vrhovno, zato je civilna pobuda odstopila od tožb," je pojasnil Durič, Vojko Bernard, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), pa nam je povedal, da so jih krajani Motvarjevcev zdaj prosili za pomoč, saj se v tej zgodbi poimensko ne upajo več izpostavljati. AAG zanima predvsem to, ali je bil ta objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, ocenjujejo pa, da je bioplinarna v Motvarjevcih še hujši primer kot tista v Zgornjih Pirničah. "V naši okoljevarstveni organizaciji ves čas opozarjamo, da takšni objekti ne sodijo v naselja," je dejal Bernard.

Na to je pred letom in pol posvarila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, na katero so se prav tako obrnili krajani Motvarjevcev. Ugotovila je, da je parcelna meja tamkajšnje bioplinarne od najbližjih stanovanjskih hiš in družbenih objektov oddaljena le kakšnih trideset metrov. "Ugotovili smo, da ima bioplinarna vsa ustrezna dovoljenja, a kljub temu menimo, da takšen objekt ne spada v naseljeno okolje. Menimo, da je lokacija ne samo neposrečena, temveč napačno izbrana. Ob tem ne moremo prezreti, da je podlago za ta objekt v tem okolju dala lokalna skupnost v svojih prostorskih dokumentih. Kadar odločitve lokalnih skupnosti sledijo predvsem kratkoročnim interesom kapitala, imajo lahko dolgoročne posledice za okolje, ki jih je pozneje težko odpraviti. Težko pa je preprečiti ali celo ustaviti dejavnost, ki je že umeščena na neko lokacijo, čeprav njeno delovanje evidentno povzroča težave in slabša kakovost življenja in življenjskega okolja," je decembra 2009 v zvezi z bioplinarno v Motvarjevcih zapisala varuhinja človekovih pravic.

Durič: Ocena varuhinje je subjektivna

Matjaž Durič pa je odgovoril, da je to, da bioplinarna ne sodi v naselje, pač subjektivna ocena varuhinje, s katero se sam ne strinja, "saj je v Avstriji takšnih objektov sredi vasi ali sredi mest, kolikor hočeš".

Na problematiko bioplinarne v Motvarjevcih (je preblizu naselja, oddaja hrup in smrad) vztrajno opozarja tudi poslanec madžarske narodne skupnosti László Göncz (nazadnje je to storil 18. julija letos v poslanskem vprašanju okoljskemu ministru Roku Žarniću), saj je bioplinarna v neposredni bližini osrednje cerkve reformatorske skupnosti v Sloveniji. Za ta objekt je tudi krajinski arhitekt dr. Janez Marušič v pogovoru za Dnevnik pred časom dejal: "Sredi vasi bioplinarne ni mogoče zgraditi tako, da bi bila izključena nevarnost eksplozije, onesnaženja in smradu."

Gnojevka iz bioplinarne Lokve kmalu spet na njive?

Bioplinarna v Motvarjevcih je po navedbah inšpektorata za okolje in prostor pridobila tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, mariborski zavod za zdravstveno varstvo pa je v skladu z njim aprila lani opravil preiskave pregnitega blata iz te bioplinarne in ugotovil, da spada v prvi razred okoljske kakovosti, kar pomeni, da za uporabo na kmetijskih površinah ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja. Enako je za bioplinsko gnojevko iz bioplinarne Lokve ugotovil kranjski zavod za zdravstveno varstvo, a se je kasneje izkazalo, da se je zmotil in da jo je glede na vsebnost nevarnega cinka napačno uvrstil v prvi kakovostni razred namesto v drugega (v tem primeru je za uporabo gnojevke v kmetijstvu potrebno okoljevarstveno dovoljenje). Zaradi tega je okoljski inšpektorat aprila letos bioplinarni Lokve prepovedal oddajo bioplinske gnojevke kmetom. Pred dnevi (18. julija) pa je opravil pregled in ugotovil, da upravljalec spoštuje to prepoved in da po zadnjih analizah gnojevka spada v prvi kakovostni razred (bioplinarna Lokve ne predeluje več svinjske gnojevke z bližnje farme, ki naj bi bila kriva za povišane vrednosti cinka v bioplinski gnojevki), za katerega uporabo v kmetijstvu okoljevarstveno dovoljenje ni več potrebno. Okoljski inšpektorji bodo v kratkem opravili ponovni pregled bioplinske gnojevke v Lokvah, da bi z gotovostjo potrdili, da sodi v prvi kakovostni razred. To pomeni, da jo bodo lahko kmetje znova neomejeno uporabljali.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

"Pozitivno mnenje Italije za plinski terminal nerazumno"


"Pozitivno mnenje Italije za plinski terminal nerazumno"

 

image

Bossman in Popovič obsojata mnenje italijanskega okoljskega ministrstva

25. julij 2011 ob 17:37
Koper, Piran – MMC RTV SLO/STA

Občina Piran obsoja odločitev italijanskega okoljskega ministrstva, ki je dalo pozitivno mnenje za gradnjo terminala in plinovoda v Tržaškem zalivu, je dejal piranski župan Peter Bossman.

Prepričan je, da je nerazumno, da je italijansko okoljsko ministrstvo kljub nasprotovanju občin v Tržaškem zalivu in kljub opozorilom o negativnih vplivih takšnega objekta dalo pozitivno mnenje za gradnjo off-shore terminala in plinovoda Trst-Gradež-Vilež.

Bossman: Ne bomo se sprijaznili z gradnjo ekološke bombe
"Na občini Piran bomo še naprej nasprotovali gradnji, saj je turizem naš glavni vir dohodka, zato se ne moremo in se ne bomo sprijaznili z gradnjo ekološke bombe pred našo obalo," je v sporočilu za javnost izpostavil župan Peter Bossman.

Poudaril je, da bodo vlado znova pozvali, da naredi vse, kar je v njeni moči in pristojnosti, da prepreči gradnjo, druge občine v Tržaškem zalivu pa bodo pozvali, da znova skupaj izrazijo nasprotovanje.

Popovič: Pri zahtevah ne nameravamo popustiti
Tudi župan Kopra Boris Popovič je dejal, da bo občina storila vse, da terminalov ne bo. "Mestna občina Koper zato niti slučajno ne namerava popustiti pri svojih zahtevah in bo tudi v prihodnje storila vse, kar je v njeni moči, da se gradnja plinskih terminalov tako na morju kot tudi ob obali prepreči," je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da plinskih terminalov ne podpira niti Furlanija – Julijska krajina. "Sedaj je naš naslednji korak razširitev tožbe, v katero se bodo očitno vključili še drugi akterji, in s tem seveda mislim najmanj na občino Trst," je še zapisal Popovič.

"Od vlade pričakujem več odločnosti"
Poslanec SD-ja Luka Juri pa je dejal, da plinskega terminala v Kopru ne bo in da se moramo hkrati odločneje postaviti tudi proti postavitvi obeh plinskih terminalov v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva.

"Tako smo jasno povedali DZ-ju in koprskemu občinskem svetu, zato od vlade pričakujem več odločnosti," je bil jasen Juri, ki je vladi pred časom poslal tudi pobudo za začetek tožbe proti Italiji pri italijanskih upravnih organih. "Italijanska vlada oziroma njen premier tako ali tako očitno razume le dva jezika: tistega lepih mladenk in tistega sodišč," je dodal Juri.

"Ni še elementov, da bi šli v tožbo"
Italijanska komisija za presojo vplivov na okolje je pred kratkim podala pozitivno izjavo in s tem napovedala izdajo okoljevarstvenega soglasja za morski plinski terminal in plinovod.

Kot so sporočili z okoljskega ministrstva, je italijanska ministrica za okolje Stefania Prestiacomo v pismu slovenskemu kolegu Roku Žarniću sporočila, da je njihova komisija za presoje vplivov na okolje, ki jo običajno sestavlja od 50 do 55 različnih strokovnjakov, končala z ocenjevanjem okoljskih vplivov v povezavi s projekti plinskega terminala in da je njihova odločitev o okoljski sprejemljivosti teh objektov v Tržaškem zalivu pozitivna.

Na podlagi mnenja te strokovne komisije italijanska ministrica za okolje podpiše odlok o okoljski sprejemljivosti (v Sloveniji je to okoljevarstveno soglasje), s katerim Italija izrazi končno oceno o okoljskih vplivih, so pojasnili na ministrstvu in povedali, da bo v tem primeru to pozitivno mnenje o okoljski sprejemljivosti za terminal na morju in plinovod.

Minister za okolje in prostor Žarnić je dejal, da do zdaj na italijanski strani še ni elementov, da bi šli v tožbo. Ministrstvo bo sicer dokumentacijo, ki naj bi jo Italija Sloveniji posredovala do jeseni, preučilo. Odgovor Prestigiacomovi pa na ministrstvu pripravljajo, so še sporočili z ministrstva.

AAG bi blokiral mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana
Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) opozarja, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov, Italija pa nima rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti. AAG zahteva, da vlada zaradi te odločitve Italije blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana.

Evropska komisija je januarja lani sicer izrazila jasno pričakovanje, da do zaključka priprave študije vplivov na okolje vseh treh načrtovanih objektov (terminala, morskega terminala in plinovoda) in njene predstavitve Italija ne bo sprejemala nobenih odločitev glede predvidene izgradnje plinskih terminalov.

Vlada pa je junija lani zagotovila, da bo Slovenija, če bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.

An. Ma.

AAG pričakuje, da se bo Slovenija uprla Italiji pri gradnji plinskih terminalov

Datum: 25. julij 2011 Avtor: Mateja Kegel Kategorija: Članki
Tema: Zemeljski plin , Energetska politika

Po tem, ko je italijanska ministrica za okolje, Stefania Prestigiacomo obvestila slovenskega ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića, da je italijanska komisija za presojo vplivov na okolje dala pozitivno izjavo in okoljevarstveno soglasje za plinski termin v Tržaškem zalivu in povezovalni podmorski plinovod za plinski terminal Trst-Gradež-Vilež, so že prišli prvi odzivi s strani okoljevarstvenikov v Sloveniji.

clip_image001
FOTO: Alenka Žumbar

Italijansko okoljsko ministrstvo je upoštevalo vse vidike, posebno pozornost pa je namenilo čezmejnim vplivom. Vse pripombe, ki jih je podala Slovenija, so bile temeljito preučene in so prispevale k ocenjevanju, je zapisala italijanska ministrica v pismu slovenskemu kolegu.
Italija še naprej vztraja pri tem, da nasprotujočim prebivalcem vsiljuje dva ogromna plinska terminala v majhnem zalivu in ignorira upravičeno nasprotovanje obmejnih držav Slovenije in Hrvaške, pa so potem zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Neverjetno je, da sedaj italijansko Ministrstvo za okolje sporoča, da se je celoten postopek odvijal v spoštovanju zakonov in s polnim sodelovanjem slovenske države, medtem ko je resnica ravno obratna, so zgroženi.
V AAG Slovenija in AAG-Greenaction Transnational so tako evropskim inštitucijam že posredovali dokaze o napačnem ravnanju Italije, ob tem pa pozvali slovensko državo, naj se nemudoma upre načrtu italijanski oblasti oziroma izpolni obljubo, da bo tožila Republiko Italijo. Pričakujemo, da bo Slovenija oktobra prepovedala vstop regate Barkovljane v slovenske teritorialne vode, ker to regato sponzorira prav španska družba Gas Natural-Fenosa, ki je potecialni glavni investitor plinskih terminalov, je še zapisal v svojem sporočilu predsednik AAG Vojko Bernard.
V zvezi z odločitvijo Italije pa so pismo evropskemu komisarju dr. Janez Potočniku poslali iz Gibanja za pravičnost in razvoj v sodelovanju s Civilnim gibanjem Istre in Civilno iniciativo Krasa severne in južne Primorske, v katerem so ga spomnili na še danes aktualna stališča okrogle mize proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu iz leta 2006.

OTROCI V NARAVI – Potok Ribnica izvir in reka Mostnica 25.7.2011 – POROČILO


OTROCI V NARAVI – Potok Ribnica izvir in reka Mostnica 25.7.2011

 

POROČILO

clip_image001

Leto 2011 je mednarodno leto prostovoljstva in tudi mednarodno leto gozdov. Oboje je zelo pomembno, saj se učimo solidarnostni, pomoči in pomembnosti zdravega gozda.

Ker nam gozd skozi svojo pestrost zagotavlja hrano, kurivo, kisik, daje zavetje in nas oskrbuje z gradbenim materialom, čisti zrak in vodo in še bi naštevali, smo se v letošnjem letu odločili otrokom približati raznolikost narave skozi iskanje lepega v gozdu in na njegovih obronkih in tam kjer se gozd dotika čarobnosti voda.

Na letošnjem taboru naj bi se učili o lepotah gozda, spoznavali različne gozdove, ugotovili kaj je to gozdna meja, se pogovarjali z gozdarjem in o pomenu sečnje gozda.

Pa nam jo je zagodlo slabo vreme. Temperature v planinah so bile izredno nizke in vreme je bilo deževno. Zato smo se odločili, da tabor odpovemo in naredimo enodnevno ekskurzijo – naravoslovni dan ob Mostnici in izvirih potoka Ribnica v Stari Fužini, kjer je značilen tudi mešani gozd in vegetacija mokrišč.

V soboto 23.7.2011 se nam je pridružilo pet otrok in njihovi starši.

Parkirali smo v Stari Fužini pred cerkvijo in se napotili proti Ribnjaku. Tam smo se posedli pod stogom (kozolec-toplar, ki je značilen za bohinjsko krajino). Najprej smo otrokom razložili, kaj so kozolci in čemu služijo. Seveda so otroci najraje plezali po njih.

Potem smo smo odšli do brežine mostnice, ki je sedaj urejena in utrjena in na novo posajena z mladimi poganjki vrbovja. Nekaj let nazaj, je silna voda po obilnem deževju odnesla bregove reke. Brežino so uredili in ob njej speljali tudi kolesarsko stezo. Opazili smo dve čaplji, ki sta brskali, po sicer bolj kalni vodi (zaradi padavin).

Nato smo šli na lov za izvirom Ribnice. Ta ima dva izvirčka. Eden ima obliko bazenčka iz kategega začne teči potoček in se zgubi med lepenami in ostalim rastjem. Tam se pridruži še drugemu potočku – ki je že Ribnica. V tem bazenčku smo opazili nekaj mladic rib, belouško in par rac, ki se je priklatil iz nizkega rastja ob potoku. Mirno sta plavali in nas opazovali. Tako kot sta nenadoma prišli, sta se tudi izgubili nazaj v rastje. Otroci so ugotovili, da imata tam verjetno gnezdo in male račke.

Potem smo se odpravili do malega jezu, ki je viden tudi na sliki. Ob bregu smo hodili višje in prišli do točke, kjer se voda (lahko rečemo ) ali neha ali pa začne. Na dnu smo opazili veliko mehurčkov in ugotovili da tukaj voda izvira. Ker ni bila globoka – do 10 cm smo se sprehodili kar po potočki, vendar le kratek čas, ker je voda izredno hladna. (gospodar nam je omenil, da je voda tako hladna celo leto, je vedno tekoča in ni pitna ker se iz višje ležečih polj vanjo včasih steka gnjojnica). Opazovali smo tudi gozd in njegovo podrastje, ki je značilno mokro. Tla so vlažna veliko je bilo vrb. Otrokom je bila pri srcu podrta vrba, na katero so lahko splezali. Ker je bila pol v vodi, smo ugotovili, da predstavlja pribežališče za ribe.

Sledilo je kosilo, pripravili smo piknik in nato igra.

Popoldan se nam je pridružil gozdar in gospodar tega prelepega kotička. Poudaril je da ta gozdiček, ki smo ga prej raziskali pusti popolnoma pri miru, tu ne seka, ne pospravlja odpadnih vej, pusti da narava naredi svoje, saj tam domujejo zanimive ptice, podrto drevje daje zatočišče živalim (opazil je že jazbeca) in tudi ribam v potoku. Videli smo tudi netopirja, ki ga je zmotil hrup. Povedal je tudi, da rastlinstvo ob potoku in v njem (ki je ponekod kot močvirje) čisti vodo.

Potem pa nam je ponudil svoj daljnogled, da smo se razgledali po okoliških gozdovih. Opozoril nas je na mešani gozd, smrekov gozd, in podal otrokom par vprašanj. Kdo so prebivalci teh gozdov (srne in ptice so odgovorili otroci) in kaj nam daje gozd (gozdne jagode – je bil prvi odgovor in gobice za juho) Potem smo se pogovarjali o pomenu gozda za surovine (les kot gradbeni material, kurjava, tudi surovina za tkanine ipd.) o pomenu gozda za čiščenje zraka – gozd diha in nam da kisika. Otrokom je gozdar pokazal tudi motorno žago in pokazal kako se z njo rokuje.

Sledila je malica in nato smo se kmalu odpravili proti avtomobilom polni lepih vtisom in novega znanja.

Pripravila Saša Mlakar

25.07.2011

CELOTNA AKTIVNOST AAG– PLINSKI TERMINALI


 

https://alpeadriagreen.wordpress.com/plinski-terminali/

 

DSCN4585

 

Južna Primorska • Novice • Politika

AAG: Vlada naj zaradi plinskih terminalov blokira Barcolano

mk/sta, Ljubljana, 24. 07. 2011 ob 17:00

 

Alpe Adria Green se bo znova obrnila tudi na EU, pravijo v odzivu na pismo italijanske ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo slovenskemu kolegu Roku Žarniću, v katerem napoveduje izdajo dovoljenja za gradnjo morskega plinskega terminala in plinovoda.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard, tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem.

Predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational, ki je članica AAG, Roberto Giurastante je ob tem pojasnil, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov. Italija pa nima nobene rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je dodal.

Prav tako po njegovih besedah italijansko okoljsko ministrstvo ni podalo nobenega odgovora, kako bo poskrbelo za varnost obeh terminalov. Terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je prepričan Giurastante.

V zvezi z morskim terminalom je ob tem navedel še, da bi se nahajal bližje slovenskemu kot italijanskemu kopnemu in da bi njegova izgradnja pomenila militarizacijo slovenskih teritorialnih voda.

Na vsa ta vprašanja bi bilo treba odgovoriti pred izdajo dovoljenj za izgradnjo terminalov, je dejal italijanski okoljevarstvenik. Ob tem je izrazil še ogorčenje, ker da je osrednji financer plinskih terminalov, to je španska družba Gas Natural, nazadnje predložil ponarejene podatke o morju. Ti naj namreč ne bi imeli nobene zveze s Tržaškim zalivom.

Italijanska ministrica je v pismu, ki so ga danes dodatno posredovali iz AAG, med drugim zapisala, da je posebna tehnična komisija, ki je proučevala vpliv terminala in plinovoda na okolje, podala pozitivno mnenje. Mnenje komisije je po njenih navedbah obvezen pogoj pri odobritvi projekta, kar je naloga italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj ter dežele Furlanije-Julijske krajine.

Ministrica dodaja, da bo končni odgovor glede združljivosti objektov z okoljem odvisen od izvedbe omilitvenih ukrepov pri gradnji in delovanju objektov ter nadzoru in monitoringu. Prestigiacomova poudarja, da so skrbno proučili vse okolje vidike, s posebno pozornostjo glede bližino meje. Vse pripombe Slovenije so skrbno proučili in jim bodo v postopku sprejemanja odločbe namenili "poseben poudarek", zagotavlja ministrica.

Bernard je na novinarski konferenci spomnil, da je AAG zaradi terminalov že protestiral na Evropski komisiji in zahteval prekinitev vseh postopkov, vendar neuspešno. "Največji fiasko je zagrešil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki noče sam odgovarjati na naše pritožbe, ampak si jemlje pravico, da jih oddaja nižjim uradnikom," je tudi dejal Bernard.

To, da je komisija odgovornost za rešitev problema preložila na slovenske in italijanske oblasti, je pod vsako kritiko, pa je menil Giurastante, ki ga čudi, da četudi do dogovora med državama še ni prišlo, Prestigiacomova v pismu nasprotno piše, kot da je.

Oba okoljevarstvenika sta bila kritična tudi do Slovenije, ki da je pri obrambi svojih interesov preveč neodločna in še vedno ni ukrepala, čeprav bi morala glede na zagotovila ministra Žarnića in premiera Boruta Pahorja že zdavnaj tožiti Italijo. Za to ima namreč že več kot leto dni na voljo vso dokumentacijo, sta pojasnila.

Glede nadaljnjih korakov je Giurastante napovedal, da se bo AAG znova obrnil na Bruselj. Evropsko komisijo bo zaprosil, naj odmrzne njihovo prvo pritožbo glede žaveljskega terminala, obenem pa bo sestavil tudi novo pritožbo za projekt morskega terminala. S pritožbo bo takoj po objavi dovoljenja za izgradnjo v uradnem listu poskusil tudi na italijanskem upravnem sodišču.

Nekateri ukrepi organizacije pa se nanašajo tudi na slovensko vlado. Kot je dejal Bernard, od nje zahtevajo, da blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana, ki ga financira Gas Natural, "in na ta način pokaže, da ne misli sodelovati v umazanih poslih".

Če vlada poziva ne bo upoštevala, se bo AAG blokiranja Barcolane lotil sam. Za pomoč namerava prositi tudi sorodne okoljske organizacije iz tujine. Med drugim upa, da mu bo s svojo ladjo prišel na pomoč Greenpeace.

AAG bo tuje okoljske organizacije zaprosil tudi, naj jim pri vprašanju terminalov pomagajo z vplivanjem na svoje vlade in jih prepričajo v nujnost protesta v EU.

Odprto pismo dr. Janezu Potočniku, evropskemu komisarju za okolje


Odprto pismo dr. Janezu Potočniku, evropskemu komisarju za okolje

Že kot minister za okolje in prostor 1900-1994 sem bil deležen pobude našega Geoplina za podoben plinski terminal na koncu Debelega rtiča, ki bi konkuriral enakemu terminalu na otoku Krku za oskrbo do Zagreba in dlje. Zavrnil sem jo, ker je nesmiselno zapraviti Debeli rtič in slovensko krajino za trženje tranzita plina skozi Slovenijo za strateške potrebe Hrvaške. Desetletje po tem se je podobna zgodba, ki traja še danes, ponovila v vseevropski entropiji konkurenčnosti kapitala. Takrat smo v okviru Gibanja za pravičnost in razvoj (GPR), ki mu je načeloval dr. Janez Drnovšek, pravočasno reagirali v sodelovanju in na pobudo Civilnega gibanja Istre (CZI) združeno s civilno iniciativo Krasa severne in južne Primorske.

Danes imamo srečo, da ste Vi evropski komisar za okolje, kajti, kot slovenski državljan ste zavezani tudi slovenski Ustavi, kjerkoli delujete. Ta je v 67. členu (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi imate možnost slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. Zato Vam pošiljam v izvorniku še danes aktualna »Stališča okrogle mize proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, atrij Turjaške palače v torek 6. junija 2006 ob 17 uri, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 1000 Ljubljana:

(1) Vprašanje izgradnje dveh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva presega vprašanje zaščite Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva kot posebno občutljivega morskega in obmorskega področja z ekološkega, krajinskega, plovnega in varnostnega vidika. Na meji sosed, Italije in Slovenije, gre za stik dveh transevropskih plinovodnih omrežij, vzhodno od Jadranskega morja z azijskim zaledjem ogromnih in dolgoročnih zalog plina in zahodno od Jadranskega morja s prekomorskim zaledjem tudi do desetkrat manjših in časovno bolj omejenih zalog, kjer se oskrba vedno bolj zagotavlja tudi s plinskimi terminali.

(2) Naravna ločnica obeh sistemov je zaprto Jadransko morje in Tržaški zaliv kot njegov najbolj zaprti in najplitkejši del, obkrožen tudi z izjemno zgoščeno kvalitetno in ranljivo urbanizacijo in zato tudi povsem neprimeren za največjo nameravano zgostitev terminalov v italijanskem obalnem morju. Na in ob obalah Jadranskega, Jonskega, Tirenskega in Sredozemskega morja so očitne namere zgraditi osem terminalov, od tega skupaj s terminalom v Rovigu kar tri v najsevernejšem delu Jadranskega morja. Pri tem ne gre za vprašanje strateške energetske oskrbe obeh sosed, temveč gre za težnjo po prodoru prekomorskih zalog proti vzhodnemu delu transevropskih plinovodov, kar je globalno gledano negospodarno, saj so prekomorske zaloge z zahoda relativno male in časovno omejene.

(3) Evropska liberalizacija zasebnih pobud za izgradnjo terminalov je sprožila tekmovanje v iskanju primernih lokacij za terminalsko oskrbo zapadnega dela transevropskih plinovodnih omrežij, po nepotrebnem pa tudi lokacij prodora zapadnih omejenih zalog proti vzhodu. V primeru Tržaškega zaliva tekmujeta kar dve španski družbi Gas Natural in Endesa, ki obe ob Italijanski obali konkurirata še vsaka z eno lokacijo za oskrbo transitalijanskega plinovoda s Sicilije, ki se v severni Italiji razcepi proti Švici in Avstriji. Slednji ima paralelo na Slovenskem med Gorico in Šentiljem. Povsem neprimerno bi bilo, da bi bili Italija in Slovenija, njuna meja, Tržaški zaliv, turisti in prebivalstvo ob njem žrtev prehitene tekmovalnosti zasebnega kapitala, ki ga je v tem primeru Evropska unija preveč spustila z uzd.

(4) Zato podpiramo prizadevanja vseh civilnih iniciativ s področja Slovenije in Italije proti izgradnji obeh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva in stališča Državnega zbora Republike Slovenije. Postopke po določilih prostorske, ekološke in naravovarstvene zakonodaje je treba takoj ustaviti. Pozivamo vlade Slovenije, Italije ter Hrvaške, da dokončno razglasijo zaščito celotnega območja severnega Jadrana kot posebno občutljivo morsko področje (Particulary Sensitive Sea Area – PSSA), kjer bo status Tržaškega zaliva še posebej opredeljen. Sklicujemo se na Aarhuško konvencijo o pravici do dostopa informacij, sodelovanja javnosti in pravosodja na področju varstva okolja iz leta 1998, pa tudi na Espoouško konvencijo o oceni vplivov na okolje preko državnih meja.

(5) Posebej pa se sklicujemo na zaključke konference o Okolju in Razvoju iz Ria de Janeira v juniju 1992 (znani tudi kot Earth Summit), posebej na sprejetje Rio Deklaracije o okolju in razvoju in Agende 21, kjer gre za uravnovešenost obeh komponent razvoja za bodočnost. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije (posebej ministroma za energetiko ter prostor in okolje) in Vladi Republike Italije, da takoj pristopita k uskladitvi svojih strateških načrtov o energetski oskrbi, ter se za vprašanja načrtovanja transevropske energetske oskrbe takoj povežeta z Evropsko komisijo in drugimi inštitucijami Evropske unije, seveda s ciljem zagotoviti, da ostane Tržaški zaliv v teh globalnih energetskih načrtih izločen in zaščiten pred neupravičenim in nepotrebnim kapitalskim tekmovanjem z vidika ohranitve narave, trajnostnega razvoja in kvalitete življenja v enem najobčutljivejših delov Jadrana in Sredozemlja nasploh.

Gibanje za pravičnost in razvoj (GPR),

v sodelovanju in na pobudo Civilnega gibanja Istre (CZI)

združeno s civilno iniciativo Krasa severne in južne Primorske

za GPR Miha Jazbinšek«

image

V kolikor, bi želeli postati član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

Celoten arhiv o plinskih terminalih AAG in drugih si lahko ogledate na Slovensko- morje.net, ki ga ureja Miha Crnic

http://slovensko-morje.net/?page=info&info_id=83

Posnetki iz novinarske konference AAG–Potrditev izgradnje plinskih terminalov s strani Italije


AAG

Organizacija AAG je ob italijanski napovedi izdaje dovoljenja za začetek gradnje terminala v Tržaškem zalivu slovensko vlado obtožila neodločnosti. Foto: BoBo

Plinski terminal

Giurastante je opozoril, da bi plinski terminal stal bližje slovenskemu kot italijanskemu kopnemu in da bi njegova gradnja pomenila militarizacijo slovenskih teritorialnih voda. Foto: MMC RTV SLO

VIDEO http://tvslo.si/predvajaj/terminali-razbesneli-okoljevarstvenike/ava2.111238106/

Terminali razbesneli okol…

Okoljevarstveniki o terminalih: Slovenija je preveč neodločna

AAG vladi med drugim predlaga, da blokira Barcolano

23. julij 2011 ob 13:32
Ljubljana/Koper – MMC RTV SLO/STA

Organizacija Alpe Adria Green zaradi italijanske napovedi izdaje dovoljenja za gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu od slovenske vlade zahteva ukrepe.

Na pismo italijanske ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo slovenskemu kolegu Roku Žarniću, v katerem napoveduje izdajo dovoljenja za gradnjo morskega plinskega terminala in plinovoda, so se že odzvali v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki je prepričana, da tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem.

Predsednik AAG-ja Vojko Bernard je ob tem dejal, da se bodo znova obrnili tudi na institucije Evropske unije, od vlade pa zahteva, da blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana.

Giurastante: Terminala (bo)sta tveganje za plovbo, mesta in ljudi
Predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante je ob tem pojasnil, da bi gradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra ter naftnih derivatov. Italija nima nobene rešitve glede tega, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je prepričan. Italijansko okoljsko ministrstvo poleg tega ni podalo nobenega pojasnila, kako bo poskrbelo za varnost obeh terminalov, čeprav terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je opomnil Giurastante.

Ob tem je italijanski okoljevarstvenik opozoril še na domnevne nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo terminala – kot pravi, naj bi osrednji financer plinskih terminalov, španska družba Gas Natural, predložil ponarejene podatke o morju. Ti naj namreč ne bi imeli nobene zveze s Tržaškim zalivom.

"Največji fiasko je zagrešil Janez Potočnik"
Bernard je ob tem opomnil, da je AAG zaradi terminalov že protestiral na Evropski komisiji in zahteval prekinitev vseh postopkov, vendar neuspešno. "Največji fiasko je zagrešil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki noče sam odgovarjati na naše pritožbe, ampak si jemlje pravico, da jih oddaja nižjim uradnikom," je prepričan Bernard. To, da je komisija odgovornost za rešitev težave preložila na slovenske in italijanske oblasti, je pod vsako kritiko, se strinja Giurastante. Ob tem se čudi, kako je mogoče, da Prestigiacomova, čeprav državi še nista dosegli dogovora, v pismu piše, kot da sta ga.

Okoljevarstvenika: Slovenija je preveč neodločna
Oba okoljevarstvenika sta bila kritična tudi do Slovenije, ki naj bi bila pri obrambi svojih interesov preveč neodločna in še vedno ni ukrepala, čeprav bi morala glede na zagotovila ministra Roka Žarnića in premierja Boruta Pahorja že zdavnaj tožiti Italijo. Za to ima namreč že več kot leto dni na voljo vso dokumentacijo, sta pojasnila.

Kot je znano, je minister za okolje na petkovi tiskovni konferenci razkril, da ga je njegova italijanska kolegica v prijaznem pismu obvestila, da je njihova komisija za presojo vplivov na okolje končala delo pri predvidenem plinskem terminalu v Tržaškem zalivu in da je projektu dala zeleno luč.

Žarnič je ob tem pojasnil, da Slovenija sicer lahko da svoje mnenje o čezmejnih vplivih, ampak odločitev je na koncu še vedno v rokah Italije. Poudaril je tudi, da se Slovenija po pravni plati pripravlja na vse postopke, ki bi bili mogoči, vendar zanje za zdaj še ni podlage.

T. K. B.

L’ITALIA ANNUNCIA IL VIA LIBERA ANCHE AL SECONDO RIGASSIFICATORE NEL GOLFO DI TRIESTE E AL GASDOTTO SOTTOMARINO: COMPLETAMENTE IGNORATA LA SLOVENIA

AAG CHIEDE DI CHIUDERE LE ACQUE TERRITORIALI SLOVENE ALLA REGATA VELICA BARCOLANA SPONSORIZZATA DALLE INDUSTRIE DEI RIGASSIFICATORI…………

http://www.greenaction-transnational.org/index.php?option=com_content&view=article&id=191:litalia-annuncia-il-via-libera-anche-al-secondo-rigassificatore-nel-golfo-di-trieste-e-al-gasdotto-sottomarino-completamente-ignorata-la-slovenia&catid=1:campagna-coste&Itemid=50

 

 

Celoten arhiv o plinskih terminalih AAG in drugih si lahko ogledate na Slovensko- morje.net, ki ga ureja Miha Crnic

http://slovensko-morje.net/?page=info&info_id=83

23.07.011-01923.07.011-01823.07.011-01623.07.011-01523.07.011-01423.07.011-01323.07.011-01223.07.011-01123.07.011-01023.07.011-0823.07.011-0623.07.011-0223.07.011-01P7230049

V kolikor, bi želeli postati član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/