Peticija Vladi R Slovenije za raziskave in ohranitev podzemnih vodnih rezervoarjev na Muzejskem trgu v Kopru


Vodnjaki so tehnični in kulturni spomeniki, prave »zakladnice« za proučevanje preteklosti, saj so v njih lahko zbrani predmeti, ki so padli vanje med črpanjem vode in življenjem okoli vira življenja; so pa še sedaj turistična atrakcija, vir tehnične vode in oskrba ob izrednih razmerah. Med arheološkimi raziskavami območja osnovne šole Janka Premrla Vojka na Muzejskem trgu v Kopru je bil odkrit antični, sedaj zasut, vodnjak , dve, izjemno dobro ohranjeni, krožni cisterni, vsak vsaj z 300 m kub. vode, vodnjak do morske gladine z vsaj 150 m kub. vode; rov, sedaj kanalizacija, okoli 5 m pod površjem in, po premeru največji, vodohram, neznanih dimenzij.

Pričakovali bi, da bo to bogastvo imelo prednost pred nekaj parkirnimi mesti, ki bi jih z njegovo ohranitvijo izgubili. Kljub protestu Zavoda za varstvo kulturne dediščine in sodnim odločitvam je ministrica za kulturo, tik pred odstopom, izdala dovoljenje za odstranitev. Še večja sramota je, v univerzitetnem mestu, z arheološkim inštitutom za Mediteran, so onemogočene bazične raziskave, ki bi dale odgovore na starost, funkcijo in tehnološke rešitve… Onemogočen je tudi dostop raziskovalni skupini, ki jo je formirala MO Koper. Kaj takega še v inkvizicijskih časih ni bilo!

Zaradi tega spodaj podpisani zahtevamo od vlade, da zadrži izvajanje gradbenih posegov pred opravljenimi temeljnimi raziskavami in ovrednotenjem spomenikov tehniške dediščine.

PODZEMLJE MUZEJSKEGA TRGA V KOPRU

(RAZISKAVE 18.04.2009)*

clip_image002

(sl.1. Pogled v tunelsko cisterno s črpalno cevjo)

0. UVOD

Vodnjaki so prave »zakladnice« za proučevanje preteklosti, saj so v njih lahko zbrani predmeti, ki so padli vanje med črpanjem vode in življenjem okoli vira življenja. Po tem, ko smo slišali in prebrali, da je bil med arheološkimi raziskavami območja osnovne šole Janka Premrla Vojka na Muzejskem trgu v Kopru odkrit vodnjak, ki bi naj bil po končanih delih uničen, sem se na poziv krajanov domenil z arheologom, da bi izčrpali vodo iz vodnjaka in izdelali poročilo o najdbah. Razume se, da vse brezplačno.

Tekom tedna je ad-hoc formiran »Muzejski trg explore team« iskal črpalko (Tomosova SMP2) in ustrezne pripomočke, ki bi ustrezno objavljenim podatkom morali zadoščati, da bi v nekaj urah izčrpali vodo. S črpanjem smo pričeli zjutraj in takoj se je izkazalo, da so bile med delom poškodovane kanalizacijske cevi, saj se je voda vračala v območje izkopavanj. Zato smo speljali vodo v kanalizacijski jašek vzhodno od delovišča.

Na delovišču (na priloženi karti smeti s QGIS-a so lege le približne) je videti dva vhoda nad obokanim vodnjakom širokim okoli 8 m. Proti njemu bi bila speljana voda po obokanem, zavitem dotoku, ter en jašek s staro črpalko. Na robu delovišča, pri bivalnih kontejnerjih, je še en betonski jašek z vgrajenimi zarjavelimi lestvami. Med črpanje, je bilo slišati pretakanje vode na njegovem dnu.

Ker po večurnem črpanju ni bilo videti sprememb v nivoju vode, smo se odločili se spustiti v podzemlje. Edino spremembo smo zaznali v jašku s staro črpalko, kjer je voda izginila.

_________________________________

*Pri delu smo sodelovali nekateri stanovalci Muzejskega trga in Franc Malečkar, ki je tudi posnel priložene fotografije, kar med visenjem na lestvicah.

1.TUNELSKA CISTERNA

Iz vzhodnega (večjega, na karti označen z 1) vhoda smo črpali vodo. Po lestvicah sem se spustil vanj in ugotovil, da s peščenjakom obokan, okoli 4 m širok tunel zavije od severozahoda (sl.2) proti jugovzhodu, kjer je ob vzhodnem boku jašek v katerem je stara črpalka (sl.3)

clip_image004

Sl.2

clip_image006

Sl.3

Višina oboka nad vodno gladino je bila okoli 2 m, globina vode pa okoli 4 m. Nad vodno gladino je videti sledi višjih vodostajev in manjšo polico v podnožju oboka. Voda je mirovala.

2. VODNJAK (sl. 4 in 5, oznaka 2 na karti)

Manjši pravokotni vhod nad obokanim vodnjakom se nahaja bližje ceste proti nebotičniku Muzejski trg 4. Vanj sem se spustil po lestvicah in ugotovil, da gre za samostojen vodnjak. Vsaj v tem vodnem nivoju, tj. okoli 2 m pod vhodom, nima vidne povezave s sosednjim vodnim tunelom. Je okrogel, premera okoli 4 m. Z utežjo smo izmerili globino vode 8 m.

clip_image008 clip_image010

(sl. 4 in 5)

3. BETONSKI JAŠEK (oznaka 3 na karti, sl. 6 in 7)

clip_image012 clip_image014

(sl. 6 in 7)

V njegovem dnu se pretaka črna smrdeča voda, ki izgine v okoli 30 cm visok izhod. Po prenehanju črpanja, se voda ni tako »burno« pretakala.

4. SKLEPI IN NAMIGI ZA NADALJNO DELO

Vsaj sodelujočim navedena odkritja postavljajo več vprašanj kot odgovorov, kot so:

– zakaj taka kvaliteta izvedbe (nad cisternami so in še vozijo tovornjaki, pa ni videti poškodb)

– zakaj je bil potreben tako obsežen tunel

– zakaj ob vodnem tunelu še vodnjak, ki seže do morske gladine (Muzejski trg se nahaja 11,5 m n.m.)

– zakaj se pretaka kanalizacija tako globoko…?

Z gospodom Bržanom iz Gasilke brigade sva se domenila za razgovor, saj pravi, da imajo črpalke, ki so sposobne izprazniti te votline. Domnevam, da bi ne bili stanovalci Kopra preveč jezni, če bi vodo spustili kar po ulici proti italijanskem konzulatu. Bo mogoče takrat kaj več odgovorov na gornja vprašanja.

Pa še eno..zakaj te vodne zaloge uničiti? Ali bi ne prišle prav vsaj kot rezervna, gasilska voda, tudi za morebitne nove stavbe.

Sodelavcem se zahvaljujem za požrtvovalnost. Take ekipe si je samo za želeti.

clip_image016

clip_image018

(Odsev v vodni gladini vodnjaka…okno v skrivnosti koprskega podzemlja?)

PODZEMLJE MUZEJSKEGA TRGA V KOPRU

(RAZISKAVE 25.04.2009)*

clip_image002[4]

(sl.1. Pogled v tunelsko krožno cisterno)

0. UVOD

Kot sem zapisal v poročilu o spustu v podzemlje koprskega muzejskega trga na območju arheoloških raziskav 18.04.2009, so odkritja dala več vprašanj kot odgovorov. Eno od teh je bilo tudi kam poteka tunelska cisterna, v katero smo se spustili na njenem zavoju. Raziskave bi tudi pomagale sodelavcem koprske gasilske brigade, da bi lažje ocenili, koliko vode bi bilo za izčrpati. Z arheologom koprskega muzeja Matejem Župančičem sva opravila razgovor z g. Alredom Trenzem, odgovornim konservatorjem, ki je predstavil širšo problematiko in ustno dovolil spust v cisterno. Obvezali smo se izdelati ustrezno poročilo. To poročilo je nadaljevanje tistega z dne 18.04.2009.

V soboto 25.4.09 se je ad-hoc formiranemu »Muzejski trg explore team« pridružila še novinarka Primorskih novic Helena Race. Skozi odprtino sem ponovno spustil vrv in lestvice. Med visenjem na njih so mi podali delno napihnjen plastični čolniček. Napihnil sem ga do konca med visenjem na lestvicah in zaplul ob pomoči vesla – deske z gradbišča.

Razume se, da smo tudi to delo izvedli brezplačno.

_________________________________

*Pri delu smo sodelovali nekateri stanovalci Muzejskega trga in arheolog Matej Župančič ter Franc Malečkar, ki je tudi posnel priložene fotografije, kar med veslanjem po koprskem podzemlju.

TUNELSKA KROŽNA CISTERNA

Najprej sem se namenil po zavitem tunelu proti jugozahodu mimo cevi v kateri je črpalka. Kmalu sem zagledal svetlobo, ki je prihajala z druge strani in ugotovil, da gre za krožno cisterno okoli vodnjaka.

clip_image004[4]

Sl. 2 – Vhod v cisterno z lestvicami (razdalja med prečkami 25 cm) in vodnjak s črpalko na desni

Onkraj vhoda v cisterno jo deli, na pogled, betonska prečka (sl. 2 in 3). Nad njo je na stropu pokrov vhoda, ki je sedaj pod cesto (sl 4).

clip_image006[4] (sl.2)

clip_image008[4] (sl. 3)

clip_image010[4] (sl.4)

4. SKLEPI IN NAMIGI ZA NADALJNO DELO

Če sem se pred spustom nadejal plutja po zbirnih kanalih pod Koprom, je sedaj čudenje še toliko večje. Zakaj ob vodnjaku še krožna cisterna, z obodom okoli 40 m, ta še z vodo, v zunanjem obroču pa še ena sedaj polna zemlje? Zakaj prečka na drugi strani vodnjaka?

Več odgovorov bo, ko bo voda izčrpana in bomo mogoče kaj našli na dnu vodnjaka in cisterne, ki ima okoli 300 m kubičnih vode. Kje so dotoki deževnice?

Zakaj te vodne zaloge uničiti? Ali bi ne prišle prav vsaj kot rezervna, gasilska voda, tudi za gašenje morebitne nove stavbe.

Sodelavci so prosili, če bi lahko odvili membransko črpalko, bi jo brezplačno speskali, da bi ugotovili proizvajalca in bi jo verjetno lahko celo usposobili, da bi še delovala, in bila tako v nekdanji funkciji, mogoče sedaj kot obogatitev turistične ponudbe.

Predlagamo občinskemu svetu, da bi te objekte zavaroval – razglasil -kot tehnično dediščino in njihovo predstavitev vključil v izvedbo bodočega objeta na tem trgu.

Sodelavcem se zahvaljujem za požrtvovalnost. Take ekipe si je samo za želeti.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

V KOLIKOR ŽELITE POSTATI ČLAN AAG, PRITISNITE NA SPODNJO POVEZAVO IN IZPOLNITE ELEKTRONSKO PRIJAVNICO:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.