Peticija Vladi R Slovenije za raziskave in ohranitev podzemnih vodnih rezervoarjev na Muzejskem trgu v Kopru


Vodnjaki so tehnični in kulturni spomeniki, prave »zakladnice« za proučevanje preteklosti, saj so v njih lahko zbrani predmeti, ki so padli vanje med črpanjem vode in življenjem okoli vira življenja; so pa še sedaj turistična atrakcija, vir tehnične vode in oskrba ob izrednih razmerah. Med arheološkimi raziskavami območja osnovne šole Janka Premrla Vojka na Muzejskem trgu v Kopru je bil odkrit antični, sedaj zasut, vodnjak , dve, izjemno dobro ohranjeni, krožni cisterni, vsak vsaj z 300 m kub. vode, vodnjak do morske gladine z vsaj 150 m kub. vode; rov, sedaj kanalizacija, okoli 5 m pod površjem in, po premeru največji, vodohram, neznanih dimenzij.

Pričakovali bi, da bo to bogastvo imelo prednost pred nekaj parkirnimi mesti, ki bi jih z njegovo ohranitvijo izgubili. Kljub protestu Zavoda za varstvo kulturne dediščine in sodnim odločitvam je ministrica za kulturo, tik pred odstopom, izdala dovoljenje za odstranitev. Še večja sramota je, v univerzitetnem mestu, z arheološkim inštitutom za Mediteran, so onemogočene bazične raziskave, ki bi dale odgovore na starost, funkcijo in tehnološke rešitve… Onemogočen je tudi dostop raziskovalni skupini, ki jo je formirala MO Koper. Kaj takega še v inkvizicijskih časih ni bilo!

Zaradi tega spodaj podpisani zahtevamo od vlade, da zadrži izvajanje gradbenih posegov pred opravljenimi temeljnimi raziskavami in ovrednotenjem spomenikov tehniške dediščine.

PODZEMLJE MUZEJSKEGA TRGA V KOPRU

(RAZISKAVE 18.04.2009)*

clip_image002

(sl.1. Pogled v tunelsko cisterno s črpalno cevjo)

0. UVOD

Vodnjaki so prave »zakladnice« za proučevanje preteklosti, saj so v njih lahko zbrani predmeti, ki so padli vanje med črpanjem vode in življenjem okoli vira življenja. Po tem, ko smo slišali in prebrali, da je bil med arheološkimi raziskavami območja osnovne šole Janka Premrla Vojka na Muzejskem trgu v Kopru odkrit vodnjak, ki bi naj bil po končanih delih uničen, sem se na poziv krajanov domenil z arheologom, da bi izčrpali vodo iz vodnjaka in izdelali poročilo o najdbah. Razume se, da vse brezplačno.

Tekom tedna je ad-hoc formiran »Muzejski trg explore team« iskal črpalko (Tomosova SMP2) in ustrezne pripomočke, ki bi ustrezno objavljenim podatkom morali zadoščati, da bi v nekaj urah izčrpali vodo. S črpanjem smo pričeli zjutraj in takoj se je izkazalo, da so bile med delom poškodovane kanalizacijske cevi, saj se je voda vračala v območje izkopavanj. Zato smo speljali vodo v kanalizacijski jašek vzhodno od delovišča.

Na delovišču (na priloženi karti smeti s QGIS-a so lege le približne) je videti dva vhoda nad obokanim vodnjakom širokim okoli 8 m. Proti njemu bi bila speljana voda po obokanem, zavitem dotoku, ter en jašek s staro črpalko. Na robu delovišča, pri bivalnih kontejnerjih, je še en betonski jašek z vgrajenimi zarjavelimi lestvami. Med črpanje, je bilo slišati pretakanje vode na njegovem dnu.

Ker po večurnem črpanju ni bilo videti sprememb v nivoju vode, smo se odločili se spustiti v podzemlje. Edino spremembo smo zaznali v jašku s staro črpalko, kjer je voda izginila.

_________________________________

*Pri delu smo sodelovali nekateri stanovalci Muzejskega trga in Franc Malečkar, ki je tudi posnel priložene fotografije, kar med visenjem na lestvicah.

1.TUNELSKA CISTERNA

Iz vzhodnega (večjega, na karti označen z 1) vhoda smo črpali vodo. Po lestvicah sem se spustil vanj in ugotovil, da s peščenjakom obokan, okoli 4 m širok tunel zavije od severozahoda (sl.2) proti jugovzhodu, kjer je ob vzhodnem boku jašek v katerem je stara črpalka (sl.3)

clip_image004

Sl.2

clip_image006

Sl.3

Višina oboka nad vodno gladino je bila okoli 2 m, globina vode pa okoli 4 m. Nad vodno gladino je videti sledi višjih vodostajev in manjšo polico v podnožju oboka. Voda je mirovala.

2. VODNJAK (sl. 4 in 5, oznaka 2 na karti)

Manjši pravokotni vhod nad obokanim vodnjakom se nahaja bližje ceste proti nebotičniku Muzejski trg 4. Vanj sem se spustil po lestvicah in ugotovil, da gre za samostojen vodnjak. Vsaj v tem vodnem nivoju, tj. okoli 2 m pod vhodom, nima vidne povezave s sosednjim vodnim tunelom. Je okrogel, premera okoli 4 m. Z utežjo smo izmerili globino vode 8 m.

clip_image008 clip_image010

(sl. 4 in 5)

3. BETONSKI JAŠEK (oznaka 3 na karti, sl. 6 in 7)

clip_image012 clip_image014

(sl. 6 in 7)

V njegovem dnu se pretaka črna smrdeča voda, ki izgine v okoli 30 cm visok izhod. Po prenehanju črpanja, se voda ni tako »burno« pretakala.

4. SKLEPI IN NAMIGI ZA NADALJNO DELO

Vsaj sodelujočim navedena odkritja postavljajo več vprašanj kot odgovorov, kot so:

– zakaj taka kvaliteta izvedbe (nad cisternami so in še vozijo tovornjaki, pa ni videti poškodb)

– zakaj je bil potreben tako obsežen tunel

– zakaj ob vodnem tunelu še vodnjak, ki seže do morske gladine (Muzejski trg se nahaja 11,5 m n.m.)

– zakaj se pretaka kanalizacija tako globoko…?

Z gospodom Bržanom iz Gasilke brigade sva se domenila za razgovor, saj pravi, da imajo črpalke, ki so sposobne izprazniti te votline. Domnevam, da bi ne bili stanovalci Kopra preveč jezni, če bi vodo spustili kar po ulici proti italijanskem konzulatu. Bo mogoče takrat kaj več odgovorov na gornja vprašanja.

Pa še eno..zakaj te vodne zaloge uničiti? Ali bi ne prišle prav vsaj kot rezervna, gasilska voda, tudi za morebitne nove stavbe.

Sodelavcem se zahvaljujem za požrtvovalnost. Take ekipe si je samo za želeti.

clip_image016

clip_image018

(Odsev v vodni gladini vodnjaka…okno v skrivnosti koprskega podzemlja?)

PODZEMLJE MUZEJSKEGA TRGA V KOPRU

(RAZISKAVE 25.04.2009)*

clip_image002[4]

(sl.1. Pogled v tunelsko krožno cisterno)

0. UVOD

Kot sem zapisal v poročilu o spustu v podzemlje koprskega muzejskega trga na območju arheoloških raziskav 18.04.2009, so odkritja dala več vprašanj kot odgovorov. Eno od teh je bilo tudi kam poteka tunelska cisterna, v katero smo se spustili na njenem zavoju. Raziskave bi tudi pomagale sodelavcem koprske gasilske brigade, da bi lažje ocenili, koliko vode bi bilo za izčrpati. Z arheologom koprskega muzeja Matejem Župančičem sva opravila razgovor z g. Alredom Trenzem, odgovornim konservatorjem, ki je predstavil širšo problematiko in ustno dovolil spust v cisterno. Obvezali smo se izdelati ustrezno poročilo. To poročilo je nadaljevanje tistega z dne 18.04.2009.

V soboto 25.4.09 se je ad-hoc formiranemu »Muzejski trg explore team« pridružila še novinarka Primorskih novic Helena Race. Skozi odprtino sem ponovno spustil vrv in lestvice. Med visenjem na njih so mi podali delno napihnjen plastični čolniček. Napihnil sem ga do konca med visenjem na lestvicah in zaplul ob pomoči vesla – deske z gradbišča.

Razume se, da smo tudi to delo izvedli brezplačno.

_________________________________

*Pri delu smo sodelovali nekateri stanovalci Muzejskega trga in arheolog Matej Župančič ter Franc Malečkar, ki je tudi posnel priložene fotografije, kar med veslanjem po koprskem podzemlju.

TUNELSKA KROŽNA CISTERNA

Najprej sem se namenil po zavitem tunelu proti jugozahodu mimo cevi v kateri je črpalka. Kmalu sem zagledal svetlobo, ki je prihajala z druge strani in ugotovil, da gre za krožno cisterno okoli vodnjaka.

clip_image004[4]

Sl. 2 – Vhod v cisterno z lestvicami (razdalja med prečkami 25 cm) in vodnjak s črpalko na desni

Onkraj vhoda v cisterno jo deli, na pogled, betonska prečka (sl. 2 in 3). Nad njo je na stropu pokrov vhoda, ki je sedaj pod cesto (sl 4).

clip_image006[4] (sl.2)

clip_image008[4] (sl. 3)

clip_image010[4] (sl.4)

4. SKLEPI IN NAMIGI ZA NADALJNO DELO

Če sem se pred spustom nadejal plutja po zbirnih kanalih pod Koprom, je sedaj čudenje še toliko večje. Zakaj ob vodnjaku še krožna cisterna, z obodom okoli 40 m, ta še z vodo, v zunanjem obroču pa še ena sedaj polna zemlje? Zakaj prečka na drugi strani vodnjaka?

Več odgovorov bo, ko bo voda izčrpana in bomo mogoče kaj našli na dnu vodnjaka in cisterne, ki ima okoli 300 m kubičnih vode. Kje so dotoki deževnice?

Zakaj te vodne zaloge uničiti? Ali bi ne prišle prav vsaj kot rezervna, gasilska voda, tudi za gašenje morebitne nove stavbe.

Sodelavci so prosili, če bi lahko odvili membransko črpalko, bi jo brezplačno speskali, da bi ugotovili proizvajalca in bi jo verjetno lahko celo usposobili, da bi še delovala, in bila tako v nekdanji funkciji, mogoče sedaj kot obogatitev turistične ponudbe.

Predlagamo občinskemu svetu, da bi te objekte zavaroval – razglasil -kot tehnično dediščino in njihovo predstavitev vključil v izvedbo bodočega objeta na tem trgu.

Sodelavcem se zahvaljujem za požrtvovalnost. Take ekipe si je samo za želeti.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

V KOLIKOR ŽELITE POSTATI ČLAN AAG, PRITISNITE NA SPODNJO POVEZAVO IN IZPOLNITE ELEKTRONSKO PRIJAVNICO:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

NO TAV – PROTI HITRI ŽELEZNICI


 

SOLIDARIETA’ AI VALSUSINI E AI TORINESI IN LOTTA

Dopo la repressione delle manifestazioni pacifiche contro l’avvio dei lavori del devastante progetto dell’alta velocità ferroviaria in Val di Susa, attuata oggi 27 giugno 2011 dalle forze dell’ordine, è necessario estendere le proteste contro la deriva antidemocratica che ha investito il nostro Paese. Nel nome di un progetto a beneficio esclusivo delle lobbies affaristiche europee si stanno sacrificando i diritti della collettività e si vorrebbe devastare irreversibilmente l’ambiente. La TAV è anche nel Friuli Venezia Giulia sinonimo di saccheggio ambientale. Quaranta chilometri di gallerie nelle viscere del Carso. La distruzione di un patrimonio naturale unico a favore di quel “partito del cemento” spesso colluso con le mafie. Non possiamo permettere che questo avvenga. Nel Friuli Venezia Giulia, come in Val di Susa, devono essere erette le barriere a difesa del territorio così tremendamente aggredito dalle speculazioni “senza confini”. La Terra che racchiude i nostri respiri, la nostra anima, non potrà essere violentata. Dalla Val di Susa a Trieste e alla Slovenia L’ALTA VELOCITA’ NON PASSERA’.

Solidarnost z protestniki v Dolini SUŠA in BOJU v Torinu

Danes 27. junij 2011 je s policija v Italiji uporabila silo, da bi preprečila mirne demonstracije proti začetku izgradnje hitre železnice v dolini Suša. V imenu projekta, ki bi bil v koristil izključno evropskim lobijem in uničil večino okolja v tej alpski in kraški pokrajini, so v imenu kapitala žrtvovali osnovne človeške pravice.TAV ( hitra železnica) je tudi v Furlaniji Julijski krajini sinonim za ropanje – uničenje okolja. Štirideset kilometrov rovov v drobovju Krasa, bi uničilo veliko število kraških jam in ogrozilo podtalnico. Uničenje edinstvene naravne dediščine v korist "strank iz betona", ki delujejo usklajeno  z mafijo, bi koristilo finančno samo njim. Ne smemo dovoliti, da se to zgodi. V Furlaniji Julijski krajini, v dolini Suša, morajo biti  enotni pri obrambi tega kraškega ozemlja.  Za tak brutalen napad  na aktiviste NO TAV  organizacije "brez meja", ki branijo zemljišča, ki so naša naravna dediščina in naša duša ni nobenega opravičila. Ta pokrajina ne sme izginiti, zaradi finančne koristi peščice ljudi. Od Doline Suša v Trstu in do Divače v Sloveniji jo bomo z svojimi telesi branili složno vsi, ki smo povezani v mednarodno združenje “NO TAV”!!!  .

V kolikor, bi želeli postati član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

AAG še vedno čaka na odgovor MOP, glede pritožbe v zvezi z rušitvijo Kolizeja


 

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Ministrtsvo za okolje in prostor

Dunajska 48

1000 Ljubljana

Datum: 25.05.2011

Zadeva: Pritožba na sklep Upravne enote Ljubljana v zadevi Kolizej

Spoštovani!

1. AAG, ki deluje kot društvo v javnem interesu, vlaga v zakonskem roku pritožbo na sklep Upravne enote Ljubljana (UELj), Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, s katerim je UELj zavrgla pritožbo AAG zoper gradbeno dovoljenje UELj-Izpostava Center št. 351-2575/2010-27 z dne 22.4.2011, za odstranitev Kolizeja v Ljubljani.

2. Obenem vlagamo pritožbo zoper sklep UELj, s katerim zavrača zahtevo AAG za dostop do vseh informacij v postopku in soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev Kolizeja ter te informacije ponovno zahtevamo.

3. Prav tako vlagamo pritožbo zoper sklep UELj, s katerim je zavrgla zahtevo AAG za vročitev kopije gradbenega dovoljenja UELj-Izpostave Center št. 351-2575/2010-27 z dne 22.4.2011 za odstranitev Kolizeja in tega ponovno zahtevamo.

Utemeljitve:

1. UELj je spregledala, da je AAG društvo, ki deluje v javnem interesu in je kot tako nastopilo s pritožbo na gradbeno dovoljenje. Ker društvu ni omogočeno pridobiti informacije o in iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja, je zato te informacije zahtevalo. V skladu z Aarhuško konvencijo, ustreznimi evropskimi direktivami in našo zakonodajo bi društvo zahtevane informacije moralo dobiti brez utemeljitev. Ker nimamo vseh informacij smo kot zastopniki javnega interesa izločeni iz možnosti za dodatne utemeljitve in presoje zoper gradbeno dovoljenje.

2. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-NPB4) po katerem zastopa društvo javni interes določa tudi, da se presoja vplivov na okolje (51.člen) uporablja za oceno vplivov tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino ter njihova medsebojna razmerja. Sporna je trditev UELj, da presoja ni potrebna. V prilogah podajamo osnovo za spornost.

3. ZVO-1-NPB4 pa tudi pozna instrument okoljevarstveno soglasje (61.člen). v alineji (4) so našteti pogoji pri nameravanem posegu. Pogoji se določijo zlasti na podlagi tudi predpisov varstva kulturne dediščine!

4. Po 64.členu ZVO-1-NPB4 in ob upoštevanju zgornjih utemeljitev ter utemeljitvah v prilogah, smatramo, da imamo pravni interes izkazan.

5. prilagamo tudi dopis (»grožnjo«, »mehki terorizem«, ki utegne biti kaznivo dejanje) odvetnika po pooblastilu Kranjske investicijske družbe in naš odgovor, na katerega ob oddaji te pritožbe še nismo dobili odgovora. Zahtevamo, da pismo obravnavate kot dokaz , da je izdaja gradbenega dovoljenja sporna in ni pokrita z veljavno dokumentacijo. O tem nas prepričuje tudi druga priloga, v kateri navajamo nekatere spornosti, za druge pa izražamo sum, ker se informacije zapirajo pred javnostjo! Značilno je, da se odvetnik sklicuje na neke, zopet skrivane dokumente. Tako sklicevanje je brezpredmetno, če ni javnosti dostopno. Zahtevamo, da odvetnika ne podprete v tem ravnanju, pač pa ukrepate tako, da bo moral citirane dokumente dati javnosti.

6. Zaradi zavrnitve dodatnih informacij , ki smo jih zahtevali si pravtako pridržujemo pravico za dodatne utemeljitve, ko bomo te informacije (tudi sporno gradbeno dovoljenje) pridobili. S skrivanjem dokumentov seveda prihaja do zavajanja javnosti. V javnem interesu je, da poseg v tako pomemben objekt in v zaščiteno okolico (naselbinska zaščita!) poteka z vsemi potrebnimi presojami in ne na pamet!¨Prav to pa se zdaj dogaja. Zahtevamo, da MOP prekine to stanje. Obenem zahtevamo, da se o objektu pred posegom pridobi mednarodno mnenje!

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

 

Priloge:

  1. Pritožba AAG na gradbeno dovoljenje UELj
  2. Iz registra kulturne dediščine
  3. Pritožba na MOP skupine strokovnjakov
  4. Pismo odvetnika
  5. Odgovor AAG odvetniku

Evidenčna številka

328

Ime

Ljubljana – Mestno jedro

Režim

dediščina

Vrsta

naselbinska dediščina

Predpis

 

Povezava

Register kulturne ded.

Kulturna dediščina

Evidenčna številka

8799

Ime

Ljubljana – Gosposvetska cesta

Režim

spomenik

Vrsta

 

Predpis

Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Lj. Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto

Povezava

Register kulturne ded.

Kulturna dediščina

Evidenčna številka

379

Ime

Ljubljana – Palača Kolizej

Režim

spomenik

Vrsta

 

Predpis

Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Lj. Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto

Povezava

Register kulturne ded.

Kulturna dediščina

Evidenčna številka

329

Ime

Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana

Režim

spomenik

Vrsta

 

Predpis

Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik

Povezava

Register kulturne ded.

Kulturna dediščina

Evidenčna številka

379

Ime

Ljubljana – Palača Kolizej

Režim

vplivno območje spomenika

Vrsta

 

Predpis

Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Lj. Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto

Povezava

Register kulturne ded.

Enota urejanja prostora

MS-171

Namenska raba zemljišč

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

Tip objekta

C – Svojstvena stavba

Urbanistični pogoji

Posegi v prostor so dopustni v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

AAG se je sestal z Škofjeloškim županom


09.06.2011 ob 13.h. so se predstavniki članov Združenja civilnih pobud Škofja Loka ( pridruženi člani AAG) zbrala pred občinsko stavbo na Mestnem trgu in se odpravila na obisk k županu. Pridružil se jim je tudi predsednik Alpe Adria green, Vojko Bernard

Skupino članov združenja civilnih pobud so na občini sprejeli v dvorani, na župana pa so morali zaradi njegovega nujnega sestanka počakati. Sicer pa je župan Miha Ješe je svoj odgovor Združenju zapisal v obliki sporočila za javnost. V njem piše, da je župan vseh občanov, zato, navajam: "moram slediti tako svojemu predvolilnemu programu, ter hkrati odločitvam, ki prinašajo dobro čim večjemu številu občanov in ne le volji nekaterih, ne glede na njihovo glasnost." Nadalje je zapisal, da je pri svojem delu odgovoren občinskemu svetu, katerega sklepe mora slediti in jih izvrševati, nadzor pa opravlja Nadzorni odbor. Glede projektov, ki jim združenje civilnih iniciativ oporeka, pa je zapisal, da je projekt Nunski vrt potrdil občinski svet, za preureditev Kidričeve ceste, ki je s prejšnjim projektom po njegovem mnenju preveč posegala v staro mestno jedro, je v pripravi nova idejna rešitev, o investiciji v trgovski objekt na Kapucinskem predmestju pa odloča investitor sam, in sicer v skladu z že v prejšnjem mandatu potrjenim prostorskim načrtom in občinskimi smernicami. Župan Ješe je dopis zaključil s pozivom, navajam: "Moja vrata so vselej odprta in sestanem se z vsako iniciativo in vsakim občanom in občanko. Vse rešitve ne bodo po volji vseh občanov, vseskozi pa se bom trudil, da bo naše mesto lepše, prijetnejše za bivanje in predvsem okoljsko vse bolj čisto. Zato potrebujemo razvoj in nove trajnostne rešitve, ne pa stanje na mestu in nasprotovanje vsakemu projektu."

BIOELEKTRARNE – U R E D B A o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije


2096. Uredba o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Stran 5806.

Na podlagi devetega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

1. člen

V Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10 in 94/10), dosedanji tretji odstavek 13. člena postane drugi odstavek, dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji, pa se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje 40 ali več prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičene do podpore po tej uredbi. Proizvodnim napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 in manj kot 40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih posevkov koruze in drugih pravih žit, se določi spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Določba tretjega odstavka 13. člena uredbe se uporablja za proizvodne naprave na bioplin, ki se priključijo na elektroenergetsko omrežje po 1. juliju 2012.

Za proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 1. julija 2011 in ki se priključijo na elektroenergetsko omrežje od dneva uveljavitve te uredbe do 1. julija 2012, se spremenljivi del referenčnih stroškov določi v višini 100 %.

Proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, za katere je gradbeno dovoljenje izdano po 1. juliju 2011 in ki se priključijo na elektroenergetsko omrežje do 1. julija 2012, niso upravičene do podpore.

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00713-13/2011

Ljubljana, dne 2. junija 2011

EVA 2010-2111-0132

Vlada Republike Slovenije

Borut Pahor l.r.
Predsednik

ALPE ADRIA GREEN Organizira VSAKOLETNI tabor OTROCI V NARAVI ‘Mladi nadzornik narave’–PRIJAVA


clip_image002

ALPE ADRIA GREEN

Organizira VSAKOLETNI tabor

OTROCI V NARAVI ‘Mladi nadzornik narave’

v letu 2011

Otroci v starosti od 3-12 let, ki bi se radi bivali potepal po bohinjskih planinah, občudovali neokrnjeno naravo in zaznavali nepravilnosti kot prostovoljci

vabimo vas, da se nam pridružite od petka 22.07.2011 do nedelje 24.07.2011 na planini Vogar.

Več informacij o taboru najdete v priloženem programu tabora ter na spletni strani http://alpeadriagreen.bravehost.com/. Prijave v obliki izpolnjene prijavnice sprejemamo do 15.7.2011- spodaj!

Lepo vas pozdravljamo in se veselimo druženja z vami.

Ekipa tabora Otroci v naravi 2011

Jesenice Junij, 2011

clip_image001

Leto 2011 je mednarodno leto prostovoljstva in tudi mednarodno leto gozdov. Oboje je zelo pomembno, saj se učimo solidarnostni, pomoči in pomembnosti zdravega gozda.

Ker nam gozd skozi svojo pestrost zagotavlja hrano, kurivo, kisik, daje zavetje in nas oskrbuje z gradbenim materialom, čisti zrak in vodo in še bi naštevali, smo se v letošnjem letu odločili otrokom približati raznolikost narave skozi iskanje lepega v gozdu in na njegovih obronkih in tam kjer se gozd dotika čarobnosti voda.

Na letošnjem taboru se bomo učili o lepotah gozda, spoznavali različne gozdove, ugotovili kaj je to gozdna meja, se pogovarjali z gozdarjem in o pomenu sečnje gozda.

Program:

Petek 22.7.2011

17.00 – zbor na parkirišču na Vogarju

– nastanitev v planinskem stanu in priprava tabornega ognja

19.00 – večerja, prosto

21.00 – 21.30 druženje ob ognju, pogovor o gozdu, kot ga vidijo otroci

Sobota 23.7.2011

8.00 – zajtrk, pospravljanje postelj

9.00 – 12.00 – obisk smrekovega gozda

12-14- kosilo, počitek

14.30 – obisk gozdarja, prikaz podiranja drevesa, iskanje bolnih dreves, primernih za odstranitev

19.00 – večerja

20.00 – druženje in poslušanje zgodb o gozdu

Nedelja 24.7.2011

8.00 – zajtrk

9.00 – obisk mešanega in listnatega gozda

12.00 – 14.00 kosilo, prosto

14.00 – 15.00 pospravljanje in odhod

ALPE ADRIA GREEN

Tabor OTROCI V NARAVI

2011 VOGAR

 

V KOLIKOR STE ZAINTERESIRANI NAM POŠLJITE ZAHTEVEK ZA PRIJAVNICO PO

E-POŠTI alpeadriagreen@gmail.com ali jo pa skopirajte in pošljite na isti e naslov.

ALPE ADRIA GREEN

Tabor OTROCI V NARAVI

2011 VOGAR

 

 

PRIJAVNICA: (izpolni z velikimi tiskanimi črkami!)

 

 

Spodaj podpisani ____________________, prijavljam otroka_______________________, rojenega dne___________________

na tabor Otroci v naravi 2011, ki bo na Vogarju, v obdobju 22.7.2011 do 24.07.2011.

 

Otrok nima zdravstvenih posebnosti/ima zdravstvene posebnosti (obkroži). Če ima zdravstvene posebnosti, katere:_____________________________________________

 

 

Dovoljujem slikanje otroka in objavo fotografij s tabora (obkroži):   DA     NE

 

 

Datum:

 

 

Podpis staršev, skrbnikov:

Pobuda za uvedbo nepovratnih finančnih spodbud občanom pri rabi primarnih energetskih virov za potrebe klimatizacije zasebnih objektov


Zaradi promocije rabe obnovljivih virov energije in sprejetih državnih obvez do povečanja rabe teh virov ter usmeritve v energetsko varčno gradnjo se za potrebe ogrevanja in hlajenja vgrajuje vedno več naprav, poimenovanih toplotne črpalke. Toplotne črpalke so seveda vezane na trajni obnovljivi vir energije, kar predstavlja predvsem rabo energije zemlje, podzemnih voda in hidrotermalno energijo ter energijo iz okoliškega zraka.

Pred časom je EKO sklad RS dajal občanom nepovratne spodbude za vgradnjo sistemov z rabo energije zemlje in energije podzemnih voda. Iz prakse povzeto lahko rečemo, da s takšno rabo zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in zmanjšujemo odvisnost od uvoženih fosilnih energentov, kar bi morala država Slovenija izrazito podpirati.

Spodbude so bile v primerjavi z investicijo sicer minimalne, so pa delovale predvsem promocijsko. Po nekajletnem zastoju teh nepovratnih spodbud je navedeni EKO sklad RS preteklo leto ponovno pričel z dajanjem spodbud občanom za vgradnjo toplotnih črpalk. Občani z urejeno dokumentacijo lahko tako pridobivajo nepovratno spodbudo za vgradnjo takšnih naprav, brez upoštevanja rabe vira energije. Iz tega nam je razumeti, da s takšnim načinom dejansko ne delujemo v duhu promocije in spodbude rabe obnovljivih virov energije.

Zato podajamo pobudo naslovu, da prične z nepovratnimi spodbudami tistim investitorjem, ki se odločijo za rabo energije zemlje ali energije podzemnih voda. Predlagamo nepovratno spodbudo za rabo energije zemlje v vrednosti 40% potrebne investicije za zajem te energije in dovod do objekta in 30% od investicije za potrebe odvzema energije iz podzemnih voda. Sedanja nepovratna spodbuda za vgradnjo toplotnih črpalk (25% od investicijske vrednosti ali maksimalno 2000 EUR pa naj ostane).

Pri našem predlogu smo se zgledovali pri naših sosedih Italijanih, kateri subvencionirajo vgradnjo geosond po metru izvedene vrtine in sicer 36 EUR. Za lažje razumevanje našega predloga lahko povemo, da je potrebno za objekt 120 -160 m², grajen skladno s PURESom, s projektirano toplotno črpalko nazivne moči 6 do 8 kW, vgraditi geosondo 80 – 120m. Strošek vgradnje 100 m geosonde je 7000 EUR, v ta znesek so vključena kompletna rudarska dela z stabilizacijo in potrebnim materialom. Izvedba črpalne in ponikovalne vrtine je odvisna od geohidrološke ocene posamezne lokacije in jo lahko vrednotimo v višini cca 6000 EUR (za vrtini 2 x 30 m).

Pri tem moramo poudariti, da zagovarjamo vgradnjo geosond, zaradi njihove prijaznosti do okolja. Manj prijazna za okolje je izgradnja sistemov za rabo energije podtalnice, zaradi varovanja podzemnih voda. Navajamo statistični podatek Avstrije, kjer na 10 vgrajenih geosond zgradijo po en sistem z rabo energije vode. In še to le v primerih, kadar to dopuščajo lokacijski pogoji in je potreba po energiji večja zaradi velikosti objekta.

Zaradi vseh navedenih razlogov pošiljamo naslovu pobudo za ponoven pričetek dajanja nepovratnih spodbud občanom za izvedbo kompletnega sistema za rabo obnovljivih virov energije in nič več samo za vgradnjo toplotnih črpalk.

Z dajanjem takšnih spodbud bo Republika Slovenija lažje izvajala sprejete obveze Koto in 3 x 20% EU, kakor tudi korakala v neodvisnost od uvoza fosilnih energentov za potrebe ogrevanja in hlajenja naših objektov.

Pobudniki predlagamo uvedbo nepovratnih predlaganih spodbud v drugi polovici letošnjega leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta. Pri tem upoštevamo seveda tudi količino neporabljenih zbranih sredstev na EKO skladu, katera se veča z načinom zbiranja vsak mesec.

Pripombe in stališča AAG na javno razgrnitev OPPN PPC Log


 

  1. AAG, organizacija, ki ima status zastopanja javnega interesa po ZVO, ugotavlja, da je gradivo, ki je objavljeno in tisto, ki je bilo pridobljeno na občini, kot podlaga za dopolnjeni osnutek OPPN za PPC Log, zastaralo in je zato neveljavno ter se ne more obravnavati, ker ni v skladu s sedanjo zakonodajo, saj se je ta od leta 2006 in leta 2007, ko so se pridobivala mnenja urejevalcev prostora, znatno spremenila. Zato dopolnjeni osnutek OPPN za PPC Log ne more biti podlaga na nadaljno obravnavo in ga je potrebno umakniti iz postopka.
  2. Posamezna mnenja so, kot rečeno, iz leta 2006 in 2007. Nekatera od teh veljajo samo 2 leti. Ideja o PPC Log izvira iz bivše občine Vrhnika in ni obvezna za novo občino Log-Dragomer, ki mora samostojno presojati posege v prostor, še posebno tako velike in tvegane kot jih predvideva ta osnutek. Obenem pa je napačno, da se obravnava OPPN za tako velik poseg, ki vpliva na široko zaledje brez, da bi občina imela sprejet OPN, ki predvideva seveda tudi javno razpravo z upoštevanjem celovitosti občine in medsebojnih vplivov posameznih predelov.
  3. Nadalje, je bil medtem ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, za katerega je obravnavano področje vplivno območje, ki ga morajo posamezni urejevalci prostora vključiti v obravnavo, kar sedaj ni narejeno. Že samo prisotnost heliodroma in njegovo načrtovano delovanje ima neposreden negativen vpliv na Krajinski park prav tako pa tudi dodatno degradira okolje prebivalcev v več vidikih. Prav tako pa je tudi vpliv voda, kanalizacije in drugo močno prisoten in se ga ne obravnava.
  4. Medtem je prišlo tudi do nove politike ohranjanja kmetijske zemlje, kot pomembnega člena v samooskrbi Slovenije, saj je prav pozidava kmetijskih površin postavila Slovenijo daleč za Evropo po hektarih na prebivalca, kar je nesprejemljivo. Potrebne so nove ocene ob vsaki spremembi namembnosti kmetijskih površin, česar gradivo, niti predlagani odlok ne vsebujeta.
  5. Prav tako je prišlo do novega vrednotenja površin, ki podležejo poplavam ali pa služijo zadrževanju navala padavinskih voda ob močnem deževju. Predlagana površina je poplavna površina in kot taka ne more biti pozidana, saj bi kot taka nepredvidljivo negativno delovala na širšo okolje v škodo prebivalcev. Že pri poplavah v 2010 se je voda tu nepredvidljivo razlivala in tekla, česar nobena študija ne zajema. Obstaja velika nevarnost, v primeru pozidave, za prebivalce in za predele Krajinskega parka, česar študije ne zajemajo. OPPN poplav ne rešuje, pač pa povečuje nevarnost , ki preti od strani velikih (10, 20, 50 in 100 letnih) padavin. O tem ni nobene ocene, ki pa mora biti po sedanji zakonodaji.
  6. Področje predlaganega OPPN je v večjem delu mokrišče in predstavlja naravni zadrževalnik. Z gradnjo se vodni režim bistveno spremeni v negativno smer, na škodo prebivalcev.
  7. Nadalje, opozarjamo na odločbo Ustavnega sodišča, ki je že leta 2005 zavrnilo nameravani poseg zazidave na drugi strani regionalne ceste v Logu, med drugim tudi zaradi možnih negativnih vplivov močnega deževja in kot neracionalno in netrajnostno spremembo prostora Loga. Predlagani OPPN se ne ozira na utemeljitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo takratnim pritožbam občanov.
  8. Prav tako je ugotovljeno za to področje in podobna, da gre za barjansko geologijo, ki predvideva ugrezanje v primeru obremenitev. Manj poznano pa je, kar nam dokazujejo primeri iz drugih barjanskih področij, da ima obtežitev enega dela zemljišča z objekti nepredvidljiv, a znaten vpliv na sosednje parcele in na njihovo degradacijo. Tega gradivo ne upošteva.
  9. Koridor za železnico je potrebno obdržati in pred vsakršnim načrtovanjem nujno pridobiti novo mnenje Slovenskih železnic in vseh občin, ki bi jim ponovna vzpostavitev železniškega prometa omogočila hitro povezavo z glavnim mestom, namesto dolgih kolon vozil, ki so tudi z okoljskega vidika nevzdržne. Osnutek OPPN PPC Log negativno vpliva na koridor in prehiteva ter onemogoča vzpostavitev železniške povezave iz Ljubljane do Vrhnike. V zadnjem času je železnica Ljubljana – Vrhnika vedno bolj aktualna kot primestna hitra povezava, še posebej iz vidika zmanjševanja onesnaževanja okolja, za kar obstaja kar nekaj evropskih direktiv.
  10. Poleg tega bi vplivi na okolje ostali tudi po zaključitvi del, predvsem pa se bo občutno zmanjšala varnost pred požari, povečal se bo hrup iz ceste R-II 409 Ljubljana – Vrhnika, obstaja velika možnost onesnaženja podtalnice in s tem širše kraške okolice.
  11. Upoštevati je potrebno tudi Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. okt. 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti in Uredba Vlade RS- 236. člen Uredbe o vsebini in načrtu priprave podrobnejšega načrta za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami (UR. List RS št. 7/20110 z dne 29.1. 2010
  12. Upoštevati je potrebno tudi Aarhuško konvencijo – gre za okoljski problem, pri katerem je bila javnost dolgo izključena in ignorirana (zavračanje dostopa do javnih informacij, skrivanje informacij, nedopustno spreminjanje javnosti predstavljenih vsebin (načrtov), itd.. Nekateri prebivalci sploh niso vedeli, da so jim spremenili status zemljišč v industrijsko cono.