»Predelava žlindre z Javornika je lahko nevarna«


»Predelava žlindre z Javornika je lahko nevarna«

image376

Delo, 13.05.2011

Vojko Bernard iz okoljske organizacije Alpe Adria Green pravi, da so na Javorniku poleg bele in črne žlindre odlagali tudi olja, maziva in ostanke proizvodnje – Podjetje Harsco bo predelavo začelo predvidoma junija, zaposlilo bo 30 oseb – V predelavo 400.000 ton žlindre

Jesenice – Podjetje Harsco minerali, ki je del ameriške korporacije Harsco v Sloveniji, je z jeseniškim Acronijem lani podpisalo pogodbo o predelavi bele žlindre. Podjetje jo bo začelo obdelovati ob koncu leta ali na začetku prihodnjega, do takrat pa morajo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje. Zaradi načrtovane dejavnosti so najbolj zaskrbljeni domačini z Javornika, Koroške Bele in z Lipc, ki so se v torek udeležili javne razprave, saj menijo, da bo obdelava bele žlindre škodljivo vplivala na okolje in zdravje okoliških prebivalcev.

Bela žlindra nastaja v procesu proizvodnje jekla in so jo zadnja leta odlagali na brežino reke Save Dolinke, tik poleg jeklarne, pred tem pa na industrijskem odlagališču na Javorniku. Med odlaganjem se je močno prašila, prah pa je zaneslo tudi v domove in na zelenjavne vrtove.

Meritve so pokazale čezmerno obremenjenost

Meritve zavoda za zdravstveno varstvo Kranj o vsebnosti težkih kovin na otroških igriščih na Jesenicah in v bližnji okolici so pokazale, da prisotnost težkih kovin presega mejne, ponekod celo kritične vrednosti, kar predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Zato so navzoči na torkovi javni razpravi z ogorčenjem sprejeli navedbo Erike Vidic iz Acronija, ki je dejala, da je posebna študija, ki jo je naročil konzorcij evropskih jeklarjev, pokazala, da je žlindra manj nevaren odpadek od nenevarnih odpadkov in da jo v Ameriki uporabljajo za gnojilo ter da krajani lahko jejo solato, ki je pognojena s prahom bele žlindre.

Mnenje okoljskega strokovnjaka

Vojko Bernard iz okoljske organizacije Alpe Adria Green pravi, da jih še najbolj skrbi odkop žlindre z odlagališča na območju Javornika. Po njegovih navedbah so tam poleg bele in črne žlindre odlagali tudi razna olja, maziva in podobne ostanke iz proizvodnje. Zato bi lahko bila predelava nevarna, opozarja Bernard in dodaja, da je bela žlindra, če se jo škropi z vodo in se ne praši, manj nevarna od črne ali mešanice obeh.

Predelavo bodo začeli predvidoma junija

Kot je na javni razpravi zagotovil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec, morajo belo žlindro predelati zaradi zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, ki so ga prejeli lani. Direktor podjetja Harsco minerali Andrej Begelj je zagotovil, da bodo tehnološki proces zasnovali tako, da bodo s pršenjem vode in drugimi postopki preprečevali prašenje bele žlindre. Za predelavo morajo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje, vlogo pa jim pripravlja podjetje E-net. Begelj okoljevarstveno dovoljenje pričakuje do konca junija. Investicija je vredna pet milijonov dolarjev, posel z Acronijem pa je za Harsco vreden okoli 25 milijonov dolarjev. Zaposliti nameravajo 30 delavcev. V prvem obdobju bodo v obratu, ki ga bodo postavili na območju jeklarne, predelali 40.000 ton bele žlindre, nato pa po 100.000 ton na leto. V petih letih nameravajo sanirati območje odlagališča bele žlindre tik ob jeklarni in odlagališča na Javorniku, kjer je skupaj za okoli 400.000 ton nepredelane bele žlindre. Po petih letih od začetka delovanja bodo obseg zmanjšali in predelovali samo v proizvodnji nastajajočo belo žlindro. Po predelavi bodo minerale iz bele žlindre vozili v nadaljnjo uporabo (uporabna je v gradbeništvu), kovine pa bodo vračali v jeklarsko proizvodnjo.

Blaž Račič

clip_image002_thumb

Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo napravo za predelavo bele žlindre.

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana

Datum: 22.02.2011

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja se prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Nanaša se na novo napravo za predelavo žlindre, na lokaciji ACRONI-ja c.Borisa Kidriča 44, Jesenice, ki bi jo izvajalo podjetje Harsco Minerali d.o.o., z sedežem na istem naslovu in jo zastopa VANERLINDEN BART MARGUERLINDEN ALBERT MICHEL, BRODEUR JEAN, EVELHOCH MICHAEL LEE, IANNZZO GENE ANTHONY.

AAG meni, da naprava lahko spušča v okolico prašne delce, ki bi vplivali na zdravje okoliškega prebivalstva ter na zdravje zaposlenih v sosednjih podjetij na tem območju.

V AAG ne verjamemo, da bodo ob gradnji naredili vse čistilne naprave, ki bodo vse prečistile tako, da bo onesnaževanje v zakonskih okvirih in po direktivah EU. Tudi če bodo zgradili čistilne naprave, bo treba produkte čiščenja nekako uporabiti pri tem pa uporabiti transport, ki bi moral temeljiti na hermetično zaprtih komorah. Vprašanje je, ali je to dovolj ekonomično in ali jo bodo lahko prodali. Tudi če bo čiščenje idealno (pa skoraj zagotovo ne bo. ker je preveč če-jev, v projektu, da bi bilo), bodo morali tisto, kar bo nastalo, nekako uporabiti, predvsem šestvalentni krom.

Z onesnaženjem s prahom, bi ogrozili zdravje okoliških prebivalcev in onesnaženje okolice večjega obsega. Pri proizvodnji, bo nastalo preveč nevarnih odpadkov za katere pa investitor ni podal nobene razlage, kam jih bo vozil na predelavo za človeka in naravo, neškodljive proizvode. Predvsem naj bi bilo opredeljeno v IPPC dovoljenju.

Zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji te naprave, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije in ni v celoti prilagojena z direktivami

Dvom krajanov ostaja

Podjetji Acroni in Harsco Slovenija sta na srečanju s krajani predstavili proces predelave bele žlindre. Kljub zagotovilom, da postopek ne bo dodatno obremenil okolja, krajani ostajajo skeptični.

 

Harsco prihaja med krajane

Jesenice – Predstavniki podjetja Acroni in ameriške multinacionalke Harsco Minerals bodo danes popoldne krajanom na Slovenskem Javorniku predstavili projekt predelave bele žlindre. Acroni je že avgusta lani podpisal pogodbo o predelavi tega ostanka železarske proizvodnje, predelava pa še ni stekla, saj Harsco še pridobiva dovoljenja. Načrti pa so med domačini vzbudili veliko zaskrbljenost, da bo predelava še dodatno obremenila že tako degradirano okolje v okolici jeklarne. Glavni direktor Acronija Slavko Kanalec je projekt pred nedavnim predstavil občinskim svetnikom, ti pa so zahtevali, da Acroni in Harsco pripravita tudi predstavitev za krajane. Kot je poudaril Kanalec, bodo s predelavo bele žlindre celovito in trajno rešili problem bele žlindre. Projekt podpira tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, saj bodo sanirali tudi obsežne površine, na katere so desetletja dolgo odlagali žlindro.

Slovenski Javornik – Okrog štirideset krajanov se je udeležilo predstavitve projekta predelave bele žlindre, ki sta jo v torek pripravili podjetji Acroni in Harsco Slovenija v domu krajanov na Slovenskem Javorniku. Direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj je uvodoma predstavil korporacijo Harsco, ki deluje v več kot petdesetih državah in ima dvajset tisoč zaposlenih. Podjetje Harsco Slovenija je bilo ustanovljeno oktobra lani, ta čas pa so v postopku pridobivanja gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja za začetek predelave bele žlindre iz Acronija na Slovenskem Javorniku. Začetek predelave načrtujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zaposlili pa naj bi do trideset ljudi. Kot je poudaril Begelj, se bo proces predelave izvajal v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami, ki veljajo v Sloveniji, v zaprtem, zvočno izoliranem objektu. Pri predelavi ne bodo uporabljali nobenih kemikalij, temveč bo šlo za proces mehanske predelave, žlindro bodo mleli in z magneti iz nje izločali material. Kovinske dele bodo vrnili nazaj v proizvodnjo jekla, mineralne dele pa prodali za gradbeništvo. Ves čas – med nakladanjem in prevozom žlindre – bodo skrbeli za pršenje z vodo, s čimer naj bi preprečili prašenje, je zagotovil Begelj. Kot je poudaril direktor Acronija Slavko Kanalec, bodo na ta način trajno in celovito rešili problem bele žlindre iz proizvodnje in hkrati sanirali tudi vso žlindro, ki so jo odlagali desetletja dolgo. Krajani so z zanimanjem poslušali predstavitev, nato pa so postavili številna vprašanja, iz katerih sta izhajala dvom glede okoljske neoporečnosti procesa predelave in strah pred nadaljnjim onesnaževanjem že tako degradiranega okolja v okolici jeklarne. Eden od krajanov je opozoril, da je v preteklosti, ko so na Javorniku nakladali belo žlindro in se je ves čas prašilo, kar enajst žensk zbolelo za rakom, od njih živi samo še ena. Drugega domačina je zanimalo, kdo v celotni zgodbi zastopa pravice krajanov. »Kako naj – kot laik – zaupam, da bo res vse potekalo v skladu z zakonom?« je vprašal. Dobil je odgovor, da je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, ki jo vodi Vojko Bernard, stranka v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in ima vpogled v celotno dokumentacijo in postopke. Kar nekaj udeležencev je dejalo, da obljubam glede neoporečnosti procesa predelave ne verjamejo. Zanimiv pa je bil tudi predlog enega od krajanov, naj občina projekt predelave bele žlindre obremeni z degradacijsko takso v višini pol milijona evrov letno, iz tega denarja pa bodo potem lahko poskrbeli za sanacijo degradiranih površin.

torek, 22. februar 2011 | Avtor: Urša Peternel, Foto: arhiv GG

Belo žlindro bodo predelovali Američani

Podjetje Acroni je podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre s korporacijo Harsco iz ZDA. Predelava bo potekala na lokaciji Acronija, vpliva na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjujejo.

Slavko Kanalec

Jesenice – Največje jeseniško podjetje Acroni je avgusta lani podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre z ameriško korporacijo Harsco, ki ima sedež v Camp Hillu v Pensilvaniji. To je potrdil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec. Na spletni strani korporacije Harsco piše, da je petletna pogodba divizije Harsco Minerals z Acronijem vredna 25 milijonov dolarjev, vendar pa je Kanalec povedal, da se količina bele žlindre spreminja, glede na proizvodne količine in naročila, zato tudi ni definirana vrednost pogodbe; gre pa za dolgoročno medsebojno sodelovanje. Zanimalo nas je, kako bodo potekali postopki predelave žlindre. Kot je pojasnil glavni direktor Acronija, bo Harsco s predelavo bele žlindre, to je z drobljenjem in mletjem, sortiral nečistoče v obliki kovin iz žlindre.Kovina se bo reciklirala ter se vrnila nazaj v peč kot surovina.V primeru procesa predelave bele žlindre bosta oba produkta, tako minerali kot kovine, skrbela za ohranjanje naravnih virov na podlagi principareciklaže.Letne količine nastale bele žlindre so odvisne od proizvedene količine, številka se giblje okoli trideset tisoč ton. Predelana bo celotna količina nastale bele žlindre, ostal pa bo očiščen mineralni proizvod, ki se lahko uporablja vgradbeništvuter v drugih inženirskih aplikacijah.

In kje bo potekala predelava? »Lokacijsko bo predelava potekala na področju Acronija v ustrezno urejenem prostoru. Konec lanskega leta so se pričela predpripravljalna dela za potrebe projekta. Sem sodijo predvsem izločanje velikih kosov metalov in priprava lokacije,« je odgovoril Kanalec. In kakšen je vpliv teh postopkov predelave na okolje in kako je z okoljevarstvenimi dovoljenji? »Postopki ne vplivajo na okolje. Smo v fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj,« je še dodal Slavko Kanalec.

HARSCO PRIDOBIL OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE ZA PREDELAVO BELE ŽLINDRE NA JESENICAH 16.11.2012

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/11/16/harsco-pridobil-okoljevarstveno-dovoljenje-za-predelavo-bele-zlindre-na-jesenicah/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.