Med kopanjem gradbene jame naleteli na za zdaj neznano količino mazuta – Jesenice


 

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

IZJAVA ZA JAVNOST
Med kopanjem gradbene jame za stavbo nove pošte na nekdanjih železarskih zemljiščih tik ob jeseniški občinski stavbi so delavci pred kratkim naleteli na za zdaj neznano količino mazuta, ki je posledica nepravilno izvedene sanacije področja »BIVŠE ŽELEZARNE JESENICE«.
Občina Jesenice je pridobila sredstva iz EU za urejanje infrastrukture v svojih poslovnih conah. Poslovno cono so sicer pričeli urejati, toda samo površinsko, bremena preteklosti pod površino pa so ostala nedotaknjena in še naprej ogrožajo okolje, predvsem reko Savo Dolinko. Alpe Adria Green je zaradi tega pred dvema letoma poslal več vprašanj ministrici odgovorni za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, med drugim tudi »Ali so bile površine bile sanirane strokovno in kdo je nadziral sanacijo? ». V odgovoru, ki smo ga prejeli so zapisali da, je bila predmet razpisa in sofinanciranja prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con, ne pa sama sanacija degradiranih površin. Se je pa v okviru razpisa kot eno izmed meril za ocenjevanje vlog upoštevalo tudi trajnostno naravnanost posamezne poslovne cone, kar pomeni, da so lahko cone, ki so se urejale na degradiranih (urbanih) območjih in so imele možnost širitve ter predviden način upravljanja, pridobile dodatne točke, s ciljem reševati problem tovrstnih območij. Vsa dela so morala potekati v skladu z zahtevami opredeljenimi v veljavnem izdanem gradbenem dovoljenju in so bila podvržena ustreznemu nadzoru.
S tem primerom se je pokazalo, da se je na Jesenicah izvedla samo površinska sanacija tega območja kakšen nadzor pri sanaciji, že izvedenih del in del, ki so v izgradnji pa ni znano. Kar lahko zapažamo se izvajajo dela, ki bodo lepotno zakrila bremena preteklosti, problem pa bomo pustili bodočim generacijam!

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Fotografija0068

AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Transakciski račun A-banka :05100-8011891125

GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/

Datum: 11.02.2009

g.(a) mag. Zlata Ploštajner

Ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Spoštovani!

Enaindvajset Slovenskih občin je za urejanje infrastrukture v svojih poslovnih conah dobilo 22 milijonov evrov iz EU, niso pa pridobile dovolj investitorjev in delovnih mest.

21 slovenskih občin, ki so na javnih razpisih leta 2004 in 2005 za projekte prenove, modernizacije ter gradnje javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con skupaj pridobile 22 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj; v roku pa niso izpolnile ene najpomembnejših obveznosti: števila novo odprtih delovnih mest oziroma investitorjev. Vprašanje je, ali bodo morale občine zaradi tega denar vrniti.

Očitno so občine, ki so se potegovale za evropski denar, »drastično pretiravale« pri številu novih delovnih mest in investitorjev. Toda to so storile na podlagi podatkov potencialnih vlagateljev.

Gradili so predvsem trgovske centre, zato se postavlja vprašanje, koliko delovnih mest je bilo dejansko odprtih. Z postavitvijo trgovskih centrov, so propadli mali trgovci, ki so postali tudi brezposelni! Občine teh minus delavnih mest niso upoštevale, saj so prikazale samo nova delovna mesta!

Evropa po novem naj ne bi več upoštevala zaposlitev trgovcev kot delovna mesta v poslovnih conah, ker je očitno sprevidela nepravilnost v razpisu ali pa je spoznala, da so občine na drugi strani namenoma povzročile brezposelnost trgovskega kadra!

Sprašujemo Vas:

Koliko novih delavnih mest je bilo v teh občinah dejansko odprtih, če odštejemo nove brezposelne osebe?

Kaj bo storila država v primeru brezposelnih malih trgovcev, ki so po krivdi občin, s pomočjo države in evropskih sredstev postali brezposelni?

Katere občine, ki niso izpolnile zahtev iz pogodbe bodo morale vrniti denar?

Koliko bo ostalo ne saniranih površin iz pogodb in v katerih občinah?

Ali so bile površine bile sanirane strokovno in kdo je nadziral sanacijo?

primer: Jesenice – sanacija okolja je potekala in še poteka samo površinsko, čeprav se je na teh površinah spuščala v zemljo kislina, olja, odlagale so se težke kovine, žlindra – tudi radioaktivna,…., ki z podtalnico odtekajo v studence, reko, jezero,….in tako, še naprej ogrožajo prebivalce!

V upanju, da bomo dobili odgovor in da se nam ne bo potrebno s temi vprašanji obrniti na EU,

Vas lepo pozdravljam:

Predsenik AAG – GREENSLO:

Vojko Bernard

 

Fotografija0069

 

clip_image002[4]

Ljubljana, 6.3.2009

Številka dokumenta: 4012-110/2004/249

AAG org., Alpe Adria Green

g. Vojko Bernard, predsednik

Prešernova 26

4270 Jesenice

ZADEVA: Odgovor Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede na vaš e-dopis, ki se nanaša na sredstva EU za urejanje infrastrukture

VEZA: vaše e-sporočilo, poslano 11.2.2009

Spoštovani g. Bernard,

izvajanje strukturnih skladov v programskem obdobju 2004-2006 temelji na Enotnem programskem dokumentu 2004-2006 (v nadaljevanju EPD). Gre za ključni programski dokument za izvajanje strukturne politike, ki se v največji meri uresničuje s pomočjo politike štirih strukturnih skladov, t.j. Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki spodbuja podjetniški sektor in konkurenčnost, Evropskega socialnega sklada (ESS), kjer gre za vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje ter Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), kjer gre za spodbujanje prestrukturiranja kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

V skladu s splošno sprejetim pristopom, po katerem je bil EPD osredotočen na omejen nabor prednostnih nalog in ukrepov, ob upoštevanju meril za izbiro ukrepov in dejavnosti, kjer je bila pomoč Evropske unije (EU) usmerjena na štiri prednostna področja, je bil predmet vsebine in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, del 1. prednostne naloge »Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti«. Natančneje so dejavnosti 1. prednostne naloge potekale v okviru štirih ukrepov, ki so bili sofinancirani iz ESRR in v tem okviru je predmet vsebine in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, še bolj podrobno vključen v ukrep »Gospodarska infrastruktura in javne storitve«.

Predmet razpisov in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, je bil v navedenem vsebinskem okviru prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Splošni cilj je bil povečati obseg naložb v javno gospodarsko infrastrukturo, specifični cilj pa zagotavljanje ustreznih površin za ekonomske dejavnosti v Sloveniji z namenom povečanja domačih in tujih neposrednih naložb. V letu 2007 so se končali vsi projekti v okviru poslovnih con, izgrajena oz. prenovljena je bila predvidena javna komunalna infrastruktura, tako da so bile izpolnjene pogodbene obveznosti. Poslovne cone so bile na ta način pripravljene na vlagatelje in njihove investicije ter s tem posledično na ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest. Opozoriti je treba, da občine »števila novo odprtih delovnih mest« niso imele določenega v pogodbi in posledično ne predstavlja njihove pogodbene zaveze, seveda pa je se je s temi vlaganji zasledovalo tudi ustvarjanje/ ohranjanje delovnih mest v obdobju po zaključku investicij.

Trenutno na ustreznih institucijah, skladno z evropsko in nacionalno uredbo potekajo potrebne aktivnosti zaključevanja na programski (EPD) kot tudi projektni ravni. V slednjem gre za poročanje o izvajanju projektov, kar predstavlja poročanje o doseženih finančnih in fizičnih ciljih ter kazalnikih učinka in rezultata. V konkretnem primeru, o katerem nas sprašujete, prav tako zaradi zaključevanja EPD in projektov, potekajo dodatne aktivnosti posebnega evalviranja ukrepa »Gospodarska infrastruktura in javne storitve« z vidika doseganja ciljev, tako da bodo konkretni kazalniki na razpolago ob koncu programa (EPD).

Če se v nadaljevanju osredotočimo še na konkretna vprašanja, ki ste nam jih posredovali, tako še ni možno celovito opredeliti koliko je bilo ustvarjenih delovnih mest v poslovnih conah, niti ne vpliva teh poslovnih con na morebitno ustvarjanje novih brezposelnih.

Na vaše vprašanje, »kaj bo storila država v primeru brezposelnih malih trgovcev, ki so po krivdi občin, s pomočjo države in evropskih sredstev postali brezposelni«, pojasnjujemo, da razpis ni izključeval con, ki so imele s prostorskim izvedbenim aktom površine namenjene za trgovsko dejavnost oz. tovrstne potencialne investitorje. Tudi EU takšnih pogojev ni postavljala. Površine parcel, ki so bile s prostorskim izvedbenim aktom namenjene za trgovsko dejavnost, za popravila motornih vozil in trgovino z izdelki široke porabe, so bile izločene iz skupne površine pisem o nameri, tako da niso prinašale točk pri ocenjevanju posamezne vloge (merila za učinkovitost, faznost in predvideni zaključek investicije), ker se je želelo dodatno spodbujati zagotavljanje površin za ostale gospodarske dejavnosti. Prostorski akt občine, ki ga sprejme občinski svet, ureja vprašanja, ki se nanašajo na rabo prostora na posameznem območju, tako da se lahko tudi v območjih con, ki so bile podprte, razvijajo različne gospodarske dejavnosti, tudi trgovina, če je to v skladu z namensko rabo prostora. Sam proces prestrukturiranja trgovinske dejavnosti se odvija v svetu in pri nas že daljše časovno obdobje, tako da vlaganja v komunalno opremljanje con po naši oceni na ta proces niso imela bistvenega vpliva.

Kot je že bilo omenjeno, je bila predmet razpisa in sofinanciranja prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con, ne pa sama sanacija degradiranih površin. Se je pa v okviru razpisa kot eno izmed meril za ocenjevanje vlog upoštevalo tudi trajnostno naravnanost posamezne poslovne cone, kar pomeni, da so lahko cone, ki so se urejale na degradiranih (urbanih) območjih in so imele možnost širitve ter predviden način upravljanja, pridobile dodatne točke, s ciljem reševati problem tovrstnih območij. Vsa dela so morala potekati v skladu z zahtevami opredeljenimi v veljavnem izdanem gradbenem dovoljenju in so bila podvržena ustreznemu nadzoru.

Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na razpolago.

S spoštovanjem,

Pripravila:

Josip Mihalic

Tina Bregar mag. Zlata Ploštajner

MINISTRICA

 

Fotografija0066Fotografija0067

Fotografija0065Fotografija0064