ŽUPAN ŠK.LOKE NI DRŽAL PREDOVOLILNIH OBLJUB–ZAVAJANJE VOLINCEV!!!!


clip_image002OBČINA ŠKOFJA LOKA

Škofja loka - protest nunski vrt

 

Protest kot anarhija – Žurnal

  • Škofja Loka
  • 31.05.2011, 06:58
  • Andraž Sodja

Škofja Loka. Protestniki proti parkirišču županu očitali, da ne drži predvolilnih obljub.

Protestniki, ki niso bili zadovoljni z županovimi odgovori, so pojasnila čakali še več kot uro in pol po zaprtju občine. Župan jim je odgovore obljubil pisno. (Foto: Andraž Sodja)

Protestniki, ki niso bili zadovoljni z županovimi odgovori, so pojasnila čakali še več kot uro in pol po zaprtju občine. Župan jim je odgovore obljubil pisno. (Foto: Andraž Sodja)

Obtožbe. Protest zaradi načrtovanega parkirišča na nekdanjem Nunskem vrtu v Škofji Loki, kjer si protestniki želijo parka namesto parkirišča, se je včeraj na občini razvil v poskus soočenja z županom Miho Ješetom.

Več kot milijon evrov
Parkirišče. Čiščenje terena za milijon evrov vredno parkirišče s 176 parkirnimi prostori se je že začelo. Konec gradnje je predviden v začetku leta 2012. Gradnjo parkirišča s 417 tisoč evri sofinancira služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Šest predstavnikov protestnikov združenja civilnih pobud je županu očitalo, da nadaljuje projekte, ki jim je pred volitvami nasprotoval. “V mojem programu nasprotovanja parkirišču ni bilo, zavzemal pa sem se proti parkirišču, dokler nisem videl projekta, ki je dober. Delal bom tako, kot večina občanov želi,” je povedal Ješe.
Vrt kaplja čez rob
“Takoj naj prenehajo dela na Nunskem vrtu in začnejo priprave za viadukt čez Suho. Nunski vrt je samo kaplja čez rob,” je pred protestom dejal Tomaž Vrabič, predstavnik nevladne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.
Anarhija, ne demokracija
“Takšen protest ni demokracija, je bolj anarhija. Treba je dati predlog na svet, ki ga bo obravnaval,” je dejal župan. Ješe je maloštevilne protestnike pozval, naj svoja vprašanja podajo pisno, in predstavnike civilne iniciative obtožil, da so medijem o prejšnjih srečanjih posredovali neresnice.
Zagotovil je, da bo parkirišče namenjeno le prebivalcem starega mestnega jedra, za kar bodo plačevali sto evrov na leto, čemur pa protestniki ne verjamejo.

 

Nadaljevanje: Peticija za Nunski vrt

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2009/11/30/podisite-peticija-za-mestni-park-nunski-vrt/

CELJE – pet kilometrov zračne linije od deponije sadre Za Travnikom našli onesnaženje



Spoštovani

Obveščamo vas, da smo pet kilometrov zračne linije od deponije sadre Za Travnikom našli onesnaženje, ki je izredno zaskrbljujoče in dokazuje, da se rakotvorno kontaminirano prašenje razširja na doslej neverjetne daljave. Prisoten titan, kar 800 mg/kg suhe snovi, ki ga v naravi ni in kadmij, arzen, svinec, cink, itd dokazujejo, da je onesnaženje prisotno na bistveno večjem obsegu, kot smo si sploh lahko predstavljali. Ne samo proizvodnja v Cinkarni Celje, tudi suho odlaganje te titanove sadre je izredno obremenjujoče za prebivalstvo celjske kotline. Zato direktive Evropske unije določajo, da se mora odpadna titanova sadra v celoti reciklirati in ne odlagati v naravi.

Naše opozarjanje na nujne ukrepe za zaščito zdravja ljudi in preprečitev nadaljnjega onesnaževanje okolja, je tudi s to analizo dokazano več kot utemeljeno.

Po včerajšnjem sestanku pri Varuhinji človekovih pravic dr. Čebašek Travnikovi z državnim sekretarjem Ministrstva za zdravje dr. Erženom, s predstavniki civilne družbe s področja varovanja okolja, pa vas obveščamo, da je Ministrstvo za okolje sprejelo sklep o reviziji okoljskega poročila Cinkarne Celje. Sprejete so tudi zaveze za pripravo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za sanacijo stanja in preprečitev ogrožanja zdravja prebivalstva v najkrajšem času.

Boris Šuštar

Civilne iniciative Celja
http://civilne-iniciative-celja.si

prenosprenos (1)

prenos (2)prenos (3)

prenos (4)prenos (5)

prenos (6)prenos (7)

Bioplinarne: država z zamudo vzpostavlja red


Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Bioplinarne: država z zamudo vzpostavlja red

Borut Vrščaj: Pridelovati energijo na kmetijskih površinah, kjer bi morala rasti hrana za ljudi, je skrajno sporno in tudi neetično

Slovenijasobota, 21.05.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo v prihodnjih dneh poslalo v javno razpravo osnutek strategije uporabe kmetijske biomase za proizvodnjo bioplina, s katero naj bi odpravili stihijo na tem področju in opredelili, kako velike bioplinske naprave so primerne za naše okolje, kje naj jih gradijo in kakšno surovino naj uporabljajo.

Strokovnjaki menijo, da bi bile potrebne prostorske omejitve pri umeščanju bioplinarn v bližino stanovanjskih in drugih objektov, s čimer bi odpravili večino problemov, predvsem zaradi smradu. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

"Bioplin je potencial, ki ga ne moremo a priori zavračati, vendar mora njegova proizvodnja temeljiti predvsem na živinskih gnojilih in na odpadkih, na glavnih kmetijskih posevkih pa le, kolikor je to tehnološko sprejemljivo," je pojasnil Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na MKGP. In dodal, da bo treba zmogljivost novih bioplinarn prilagoditi velikosti kmetij, da jih denimo v obrtnih conah ne bo mogoče graditi in da tisti bioplinarji, ki bodo bioplin proizvajali brez živinskih odpadkov (gnoja in gnojevke), do subvencij za proizvedeno električno energijo ne bodo upravičeni.

Če bo strategija sprejeta v predlagani obliki, bodo morale bioplinske naprave po novem uporabljati vsaj 30 odstotkov gnojevke in največ 40 odstotkov glavnih posevkov, od tega koruzne silaže, ki je zdaj povečini glavna surovina, največ 25 odstotkov. Dr. Borut Vrščaj, strokovnjak za tla in kmetijska zemljišča na Kmetijskem inštitutu Slovenije, meni, da je pridelava koruze zato, da iz nje proizvajamo elektriko, "spet ena od zablod, ki ni zrasla v kmetijskem sektorju". Po njegovem moramo biti pri proizvodnji energije na kmetijskih zemljiščih izjemno previdni.

Še večji razmah koruznega hrošča?

"Kot glavne kulture, na primer koruzna silaža, ti pridelki nikakor ne morejo v bioplinarne. Te naprave bi morale delovati tam, kjer so količine odpadnega materiala, lahko tudi gnoja in gnojevke, prevelike in bi lahko nastali okoljski problemi. Da bomo v Sloveniji pridelovali energijo na kmetijskih površinah, kjer bi morala rasti hrana za ljudi, je skrajno sporno in tudi neetično. Bioplinarne na biomaso pridejo v poštev le, če biomaso pridelamo na degradiranih, marginalnih kmetijskih zemljiščih, ne pa na najboljših," meni Vrščaj.

"Kot pedolog tudi trdim, da bomo, če bomo pridelovali biomaso in jo mineralizirali skozi bioplin, na kmetijska zemljišča vračali zanemarljivo majhno količino organskih snovi. Zemljo bomo izčrpavali in jo siromašili s humusom. Sejanje koruze vsako leto na istih površinah bo povzročilo še večji razmah koruznega hrošča," je dodal Borut Vrščaj.

Zmeda z okoljevarstvenimi dovoljenji

O upravičenosti do podpore za električno energijo, proizvedeno v bioplinarnah, odloča Javna agencija RS za energijo. Do zdaj je izdala odločbe o dodelitvi podpore 14 bioplinskim elektrarnam, katerih seznam objavljamo v preglednici, skupaj s surovino, ki jo uporabljajo pri proizvodnji bioplina. Agencija ugotavlja, da je največ bioplinarn v velikosti nekaj manj kot en megavat. "Predvidevamo, da zato, ker je višina podpore določena glede na velikostni razred in je nazivna električna moč en megavat ravno meja med dvema velikostnima razredoma. Prehod v višji razred pomeni nižjo podporo, hkrati se postavlja tudi vprašanje ekonomičnosti dobave virov za proizvodnjo bioplina," je pojasnil Andrej Špec iz sektorja električne energije na Agenciji RS za energijo. Glede tega, kakšne bioelektrarne potrebujemo v Sloveniji, pa je odgovoril, da je treba iskati ravnotežje med kmetijsko in gospodarsko politiko. "Če želimo, da bo podporna shema na dolgi rok uspešna s stališča povečanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije, moramo predvsem zagotoviti vnaprej znane pogoje za potencialne investitorje – ob upoštevanju sonaravnega razvoja," je povedal Špec.

Po novem naj bi bilo mogoče bioplinarne graditi le s soglasjem kmetijskega ministrstva, trenutno je to zgolj stvar upravnih enot, ki izdajajo gradbena dovoljenja zanje. Vendar pri tem vlada velika zmeda, saj investitorjem dajejo zelo različne napotke o tem, v katerih primerih potrebujejo okoljevarstvena dovoljenja (OVD) in v katerih ne. Nekatere upravne enote izdajajo gradbena dovoljenja brez vsakršnih OVD, in to celo, ko je naprava zavezanka za pridobitev OVD po direktivi IPPC. Vrsta OVD je odvisna od vrste in količine vhodne surovine, ki jo obdelujejo v bioplinarni, v skladu z zakonom o varstvu okolja ter uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, pa bi IPPC OVD pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebovale vse naprave, ki na dan predelajo več kot deset ton živalskih odpadkov. Če prav razumemo zakonodajo, bi morale bioplinarne, velike en megavat, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo več kot 20 odstotkov gnoja ali gnojevke, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja imeti dovoljenje IPPC.

A ga ima po podatkih Agencije RS za okolje le Koto Ljubljana za vse naprave, v svoji bioplinarni pa predeluje le biološko razgradljive odpadke. IPPC-dovoljenje je za bioplinarno v Dražencih (ki še ne deluje) že pridobila Perutnina Ptuj, brez obveznega dovoljenja IPPC in brez vloge zanj pa je bioplinarna Bioenerg v Lokvah pri Črnomlju, Panvitina bioplinarna Nemščak na OVD IPPC čaka, bioplinarni Gjerkeš v Dobrovniku (ki obratuje že od leta 2007) in Šijanec v Ormožu (pognali naj bi jo prihodnji mesec) sta vlogi za OVD IPPC oddali nedavno, Ketrova bioplinarna v Vučji vasi, ki naj bi v kratkem začela obratovati, po podatkih Agencije za okolje ni oddala nobene vloge za okoljevarstveno dovoljenje, enako velja za bioplinarno Kolar Turnišče. Bioplinarna Petač iz Zgornjih Pirnič pa je 12. maja letos oddala vlogo za OVD emisije v zrak, ki je v postopku reševanja, čeprav je usoda te elektrarne, ki so jo odprli pred letom dni, a še ne obratuje, negotova. Gradbena inšpekcija je namreč ugotovila, da je zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato je napisala sklep o rušitvi objekta, investitor pa se je nanj pritožil.

Banka Slovenije nima pregleda nad krediti bioplinarjem

Gradnja bioplinarne z nazivno močjo enega megavata v Sloveniji stane od šest do sedem milijonov evrov, v Nemčiji, denimo, le med dva do tri milijone. Investitorji se na svojih spletnih straneh sami hvalijo, da so denar za gradnjo bioplinarne v celoti ali v veliki meri zagotovili s kreditom (najpogosteje jih najemajo pri mariborski banki in NLB), zato smo Banko Slovenije kot nadzorni organ povprašali, koliko kreditov in v kolikšnem skupnem znesku so slovenske banke do zdaj odobrile za gradnjo bioplinarn. Mirjana Samardžija nam je pojasnila, da Banka Slovenije nima podatka o danih kreditih za gradnjo bioplinskih naprav, "ker način zbiranja podatkov ne zahteva evidenc bank po tem (zelo specifičnem in ozkem) kriteriju". Za kredite posredno jamči tudi država, in sicer s tem, ko se obveže, da bo 15 let po subvencionirani ceni odkupovala elektriko iz bioplinarn. Na vprašanje, ali je to zadostno zavarovanje kredita, Banka Slovenije odgovarja: "Subvencionirana cena ni zavarovanje, vsekakor pa prispeva k uspešnosti naložbe in načrtovanemu denarnemu toku, ki je zelo pomemben element pri presoji banke o upravičenosti financiranja takšne naložbe v bioplinske naprave." Dodali so še, da Banka Slovenije do zdaj v nadzoru ni zaznala "pomembnejših materialnih izgub in daljših zamud s strani kreditojemalcev, ki bi se potencialno ukvarjali s pridobivanjem tovrstne energije".

Arso: Bioplinarne ne sodijo v naselja

Zaradi Ketrove bioplinarne Petač se pritožujejo krajani Pirnič, saj je objekt sredi vasi in le streljaj od najbližjih hiš. Podobno je tudi s Panvitino bioplinarno v Motvarjevcih v Prekmurju, zato smo Agencijo RS za okolje (Arso) vprašali, kakšno je njihovo stališče o tem, kje graditi bioplinarne, kako velike naj bodo in kakšno surovino naj uporabljajo, da bodo kar najmanj moteče za okolje. Takole so nam odgovorili: "V slovenski zakonodaji z okoljskega vidika ni nobenih zahtev za minimalne razdalje bioplinarn do naselij, prav tako ni zakonskih omejitev glede emisije vonjav. Strokovno stališče Arso pa je: naprave naj bodo zaradi možnosti emisije neugodnih vonjav umeščene proč od naselij. Umestitev takih naprav v prostor mora biti predvidena oziroma (ne)dovoljena s prostorskimi urbanističnimi načrti. Če bioplinarno postavijo blizu naselja, je z ukrepi za omejevanje emisije vonjav pojavljanje neugodnih vonjav v praksi težko preprečiti."

Lani skok proizvodnje bioplinov

Andreja Šalamun
vsi članki avtorja

Tanja Srnovršnik
vsi članki avtorja

Finance 97/2011
23.5.11

Proizvodnja primarne energije je bila v Sloveniji lani v primerjavi z letom 2009 večja za dva odstotka. Na to je vplivala predvsem za osem odstotkov večja proizvodnja obnovljivih virov energije. Med temi se je najbolj okrepila proizvodnja bioplinov, kar za 80 odstotkov, kažejo začasni podatki Sursa . Proizvodnja električne energije na generatorju je lani znašala 16.433 gigavatnih ur.

Največ elektrike je bilo proizvedene v termoelektrarnah (37 odstotkov), sledile so jedrska elektrarna (34) in hidroelektrarne (29 odstotkov). Oskrba z energijo – ta poleg proizvodnje primarne energije zajema še uvoz in izvoz energije – je bila lani približno za tri odstotke večja kot predlanskim. Na to sta vplivali predvsem desetodstotno povečanje oskrbe z obnovljivimi viri energije in štiriodstotno povečanje oskrbe z zemeljskim plinom.

ODGOVOR NA VPRAŠANJE AAG, O SESTAVI SUROVINJ, KI SE KURIJO V BIOPLINARNAH

odgovor jav.ag.okolje_0001

odgovor jav.ag.okolje_0002

ALPE ADRIA GREEN, namerava v prihodnje preveriti vse izpuste v bioelektrarnah na področju Slovenije, ker obstaja utemeljen sam, da je nekaj “napisano na papirju” drugače pa se dela v praksi “PO DOMAČE”!

 

Bioplin v Sloveniji še išče ustrezno pozicijo v energetski proizvodnji

Datum: 23. maj 2011 Avtor: Martin Kerin Kategorija: Članki
Tema: Električna energija , OVE in URE , Energetska politika

Gradnja bioplinskih elektrarn tudi v Sloveniji počasi postaja odgovor na smernice Evropske unije (EU). V mariborskem podjetju Keter Organica, proizvajalcu bioplinarn v Sloveniji, pravijo, da je Ministrstvo za gospodarstvo v zeleni tehnologiji že prepoznalo prednosti za državo in naravo, zato s te strani tudi ni nobenih zadržkov in pomislekov glede obnovljivih virov energije. Tekma na področju razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov pa naj bi bila sicer vse bolj ostra.

Bioplinska elektrarna
FOTO: arhiv Keter OrganicaSlovenija je po vzoru EU sprejela akcijski načrt in obveze za povečanje pridobivanja zelene energije iz obnovljivih virov in zmanjševanje izpusta CO2 v ozračje. S tem so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas spodbudili investitorje h gradnji različnih naprav za pridobivanje zelene energije. »Čeprav so slovenske subvencije med najnižjimi v Evropi, pa zadostujejo za razvoj tovrstne tehnologije in nudijo podjetnejšim kmetovalcem dovolj veliko spodbudo za izboljšanje ekonomike kmetovanja,« ocenjujejo v omenjenem podjetju.

Proizvodnja bioplina zahteva spremembo slovenske uredbe

V podjetju dodajajo, da je trenutna uredba za področje bioplina pri nas nekoliko nedomišljena, kar je ugotovila tudi vlada in je zato sprejela popravek. Nova verzija uredbe sicer še ni potrjena. Slovenski proizvajalec bioplinarn obenem poudarja, da bi bilo nujno potrebno skrajšati tudi roke za pridobivanje številnih dovoljenj, kot je npr. okoljevarstveno, katerega rok za pridobitev znaša tudi do enega leta in pol.
Bioplinarne so sicer svoje mesto našle tudi v predvidenem nacionalnem energetskem programu. Slovenija se je v EU zavezala, da mora do leta 2020 zagotoviti 25 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, od tega je po akcijskem načrtu predvidene električne energije iz bioplina 61 MW. Po zavezah, ki jih je sprejela naša vlada, bi letos moralo obratovati že za 30 MW bioplinarn, kar je dvakrat toliko, kot jih imamo sedaj.

O odgovornosti Ministrstva za kmetijstvo

Za zaostanek v izvajanju akcijskega načrta v omenjenem proizvajalcu bioplinarn krivijo Ministrstvo za kmetijstvo, ki je, kot menijo, s samovoljno spremembo uredbe ignoriralo tako smernice in zaveze EU kot tudi Slovenije. S postavitvijo bioplinskih elektrarn bi se lahko celoten scenarij začel obračati v pozitivno smer, saj bi lahko s pomočjo teh naprav izpolnili zahteve akcijskega načrta za zagotavljanje zelene energije. V Keter Organica poudarjajo, da bi kmetje lahko zagotovili večjo samooskrbo, saj bo potreba po surovinah razlog za povečanje potreb po številu živine in prašičev, prav tako pa bi tudi oživili sedaj zaraščene in opuščene obdelovalne površine.
V Keter Organici obenem menijo, da pri nas največjo škodo bioplinu trenutno povzročata nevednost in slabo poznavanje tehnologije. Zelo sporno naj bi bilo predvsem mišljenje, da v bioplinarnah kurijo hrano.
Za gradnjo bioplinskih elektrarn naj bi na slovenskem podeželju sicer obstajalo več kot dovolj potrebne biomase, manjkalo pa naj bi le še zavedanje, da je z njimi mogoče ohranjati okolje, zmanjševati porabo energije, ustvarjati nova delovna mesta in s tem podlage za razvoj podeželja. Večja težava je morda v tem, da ljudje v lokalnih skupnostih pogosto čutijo odpor do novih tehnologij, kar je morda tudi posledica slabe informiranosti o teh tehnologijah oz. o pozitivnih vplivih bioplinskih elektrarn.
Te morajo seveda delovati brez emisij, hrupa in smradu. V omenjenem podjetju poudarjajo, da so se v Evropi bioplinske elektrarne dobro obnesle in jih vztrajno zagovarjajo tako okoljevarstveniki, ki zahtevajo, da bi se z njimi nadomestilo termoelektrarne in nuklearne elektrarne, kot tudi tisti, ki si prizadevajo za oživljanje kmetijstva in povečanje samooskrbe s hrano.

Za ministra bioplin možnost, ne pa prioriteta

Kmetijski minister mag. Dejan Židan ob tem pravi, da na bioplin gledajo kot na eno od možnih dopolnilnih dejavnosti, ki pomagajo kmetijam pri njihovem razvoju, čeprav morajo kljub vsemu kot osnovno dejavnost ohraniti kmetijstvo.
Pravi, da je bioplin sicer priložnost tudi za slovenske kmete, obenem pa poudarja, da Slovenija razpolaga z omejenimi površinami zemljišč za pridelavo hrane in krme, kar je primarna naloga kmetijstva. Židan je prepričan, da proizvodnja in subvencioniranje električne energije v bioplinarnah, ki kot surovino v pretežni meri uporabljajo koruzo in krušna žita, nista primerna in je to napačna raba kmetijskih pridelkov. Obenem pa navaja, da na ministrstvu zeleno energijo zelo zagovarjajo, ker je v kmetijstvu, lesarstvu in gozdarstvu zelo veliko odpadne biomase. Zato želijo, da ta ne bi bila odpadek, pač pa substrat, s katerim bi kmetija še laže preživela.
Na ministrstvu torej zeleno energijo podpirajo, pri čemer pa ji zanima le dobrobit kmetij, ne pa proizvajalcev tehnologij. Židan je ob tem za Energetiko.NET povedal, da v Sloveniji ni prostora za velike objekte za proizvodnjo energije iz energetskih rastlin. »Resnično potrebujemo strategijo, po kateri bo ta dejavnost pridelavo hrane dopolnjevala, ne pa ji konkurirala,« meni.
Minister dodaja, da je problem slovenskih bioplinarn predvsem visok delež koruze v substratu za proizvodnjo bioplina. Za obratovanje namreč potrebujejo toliko silažne koruze, kot jo zraste na 3.000 do 3.500 hektarjih. Prav tako je mnenja, da bioplinarne, ki so pri nas nastale do zdaj, niso ustrezno povezane s kmetijstvom; z njim jih veže v glavnem samo to, da uporabljajo surovine iz kmetijstva.

V proizvodnji bioplina kljub temu vse večja konkurenčnost

Tekmo na področju razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov proizvajalci sicer že ocenjujejo kot zelo ostro. V Keter Organici ob tem še navajajo, da sedanji razvoj poteka v smeri optimiziranja mešanice za pridobivanje bioplina iz čim manjše količine surovin za čim boljši izkoristek bioplina. V mariborskem podjetju prizadevanja usmerjajo tudi v razvoj encimov za dodatno razgradnjo snovi, kot sta celuloza in lignin, ki se v dosedanjem procesu ne razgradita. S tem naj bi količino proizvedenega bioplina še povečali.

NADALJEVANJE: bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem – Subvencioniramo lastno smrt ?

Elephant Tragedy: Newborn calf falls into ravine, mother dies trying to rescue


Elephant; International Fund for Animal Welfare

Mother elephant trying to reach her calf that fell

Mother (right) crawled into ravine to comfort injured newborn calf (lower left).
Elephant calf being treated by IFAW vets
Badly injured baby elephant after daring rescue from ravine.

Dear Alpe Adria Green,
You recently signed our petition urging the EU to help save elephants by stopping all ivory trade. Thank you! I’m hopeful that our collective voice will create a groundswell that can’t be ignored, and that, as a result, many elephant lives will be saved.
I wanted to let you know about another way that IFAW helps save elephants, about an urgent rescue that just took place, and a new way you can help.
IFAW has just rescued a newborn elephant calf who was injured and trapped when he fell into a rocky ravine in northeast India.
IFAW’s rescue team was headed up by Dr. Abhijit Bhawal. Dr. Bhawal led the rescue team through the narrow and dark cave and to the injured calf.
A sling was slipped under the calf, and then Forest Department staff and villagers pulled the calf through the narrow rocks as Dr. Bhawal and other rescuers pushed from behind.
They were eventually able to move the calf through the cave. He was then carried on a stretcher up a steep hill, and was transported to a field office where he was treated immediately.
The calf is now in critical condition and receiving around-the-clock care.
But sadly, the calf has lost his mother.
She somehow navigated the perilous rocks and caves and reached her baby, but was gravely injured in the process and became wedged between two giant rock walls. From a trunk-length away, she comforted her calf until she knew her baby was safe, and then she quietly passed away.
I wish we could have saved the mother also – IFAW rescuers and local villagers worked feverishly to free her, but she was too injured.
And I’m so sad for this calf, all alone in the world, and desperately clinging to life.
Since you have already shown a commitment to helping elephants in need, I’d like to ask you if you’ll help this poor elephant calf and other innocent animals by making a donation today.
Any amount you can spare will do so much to help animals. IFAW relies almost exclusively on the generous support of individual animal lovers like you who are dedicated to protecting, rescuing, and caring for animals – without your support we simply couldn’t do the lifesaving work we do.
Please give today to help us care for innocent, injured animals.
Your gift could be the difference between life and death for a suffering animal like this injured elephant calf.
Thank you,

Fred O'Regan Signature
Fred O’Regan
IFAW President & CEO
Fred O'Regan

P.S. The newborn elephant calf was unable to stand up when we reached him. He has bruises and wounds to his back, head and legs. We are desperately trying to save him. Please help us rescue and care for innocent animals like this calf by giving today.

»Predelava žlindre z Javornika je lahko nevarna«


»Predelava žlindre z Javornika je lahko nevarna«

image376

Delo, 13.05.2011

Vojko Bernard iz okoljske organizacije Alpe Adria Green pravi, da so na Javorniku poleg bele in črne žlindre odlagali tudi olja, maziva in ostanke proizvodnje – Podjetje Harsco bo predelavo začelo predvidoma junija, zaposlilo bo 30 oseb – V predelavo 400.000 ton žlindre

Jesenice – Podjetje Harsco minerali, ki je del ameriške korporacije Harsco v Sloveniji, je z jeseniškim Acronijem lani podpisalo pogodbo o predelavi bele žlindre. Podjetje jo bo začelo obdelovati ob koncu leta ali na začetku prihodnjega, do takrat pa morajo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje. Zaradi načrtovane dejavnosti so najbolj zaskrbljeni domačini z Javornika, Koroške Bele in z Lipc, ki so se v torek udeležili javne razprave, saj menijo, da bo obdelava bele žlindre škodljivo vplivala na okolje in zdravje okoliških prebivalcev.

Bela žlindra nastaja v procesu proizvodnje jekla in so jo zadnja leta odlagali na brežino reke Save Dolinke, tik poleg jeklarne, pred tem pa na industrijskem odlagališču na Javorniku. Med odlaganjem se je močno prašila, prah pa je zaneslo tudi v domove in na zelenjavne vrtove.

Meritve so pokazale čezmerno obremenjenost

Meritve zavoda za zdravstveno varstvo Kranj o vsebnosti težkih kovin na otroških igriščih na Jesenicah in v bližnji okolici so pokazale, da prisotnost težkih kovin presega mejne, ponekod celo kritične vrednosti, kar predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Zato so navzoči na torkovi javni razpravi z ogorčenjem sprejeli navedbo Erike Vidic iz Acronija, ki je dejala, da je posebna študija, ki jo je naročil konzorcij evropskih jeklarjev, pokazala, da je žlindra manj nevaren odpadek od nenevarnih odpadkov in da jo v Ameriki uporabljajo za gnojilo ter da krajani lahko jejo solato, ki je pognojena s prahom bele žlindre.

Mnenje okoljskega strokovnjaka

Vojko Bernard iz okoljske organizacije Alpe Adria Green pravi, da jih še najbolj skrbi odkop žlindre z odlagališča na območju Javornika. Po njegovih navedbah so tam poleg bele in črne žlindre odlagali tudi razna olja, maziva in podobne ostanke iz proizvodnje. Zato bi lahko bila predelava nevarna, opozarja Bernard in dodaja, da je bela žlindra, če se jo škropi z vodo in se ne praši, manj nevarna od črne ali mešanice obeh.

Predelavo bodo začeli predvidoma junija

Kot je na javni razpravi zagotovil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec, morajo belo žlindro predelati zaradi zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, ki so ga prejeli lani. Direktor podjetja Harsco minerali Andrej Begelj je zagotovil, da bodo tehnološki proces zasnovali tako, da bodo s pršenjem vode in drugimi postopki preprečevali prašenje bele žlindre. Za predelavo morajo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje, vlogo pa jim pripravlja podjetje E-net. Begelj okoljevarstveno dovoljenje pričakuje do konca junija. Investicija je vredna pet milijonov dolarjev, posel z Acronijem pa je za Harsco vreden okoli 25 milijonov dolarjev. Zaposliti nameravajo 30 delavcev. V prvem obdobju bodo v obratu, ki ga bodo postavili na območju jeklarne, predelali 40.000 ton bele žlindre, nato pa po 100.000 ton na leto. V petih letih nameravajo sanirati območje odlagališča bele žlindre tik ob jeklarni in odlagališča na Javorniku, kjer je skupaj za okoli 400.000 ton nepredelane bele žlindre. Po petih letih od začetka delovanja bodo obseg zmanjšali in predelovali samo v proizvodnji nastajajočo belo žlindro. Po predelavi bodo minerale iz bele žlindre vozili v nadaljnjo uporabo (uporabna je v gradbeništvu), kovine pa bodo vračali v jeklarsko proizvodnjo.

Blaž Račič

clip_image002_thumb

Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo napravo za predelavo bele žlindre.

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana

Datum: 22.02.2011

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja se prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Nanaša se na novo napravo za predelavo žlindre, na lokaciji ACRONI-ja c.Borisa Kidriča 44, Jesenice, ki bi jo izvajalo podjetje Harsco Minerali d.o.o., z sedežem na istem naslovu in jo zastopa VANERLINDEN BART MARGUERLINDEN ALBERT MICHEL, BRODEUR JEAN, EVELHOCH MICHAEL LEE, IANNZZO GENE ANTHONY.

AAG meni, da naprava lahko spušča v okolico prašne delce, ki bi vplivali na zdravje okoliškega prebivalstva ter na zdravje zaposlenih v sosednjih podjetij na tem območju.

V AAG ne verjamemo, da bodo ob gradnji naredili vse čistilne naprave, ki bodo vse prečistile tako, da bo onesnaževanje v zakonskih okvirih in po direktivah EU. Tudi če bodo zgradili čistilne naprave, bo treba produkte čiščenja nekako uporabiti pri tem pa uporabiti transport, ki bi moral temeljiti na hermetično zaprtih komorah. Vprašanje je, ali je to dovolj ekonomično in ali jo bodo lahko prodali. Tudi če bo čiščenje idealno (pa skoraj zagotovo ne bo. ker je preveč če-jev, v projektu, da bi bilo), bodo morali tisto, kar bo nastalo, nekako uporabiti, predvsem šestvalentni krom.

Z onesnaženjem s prahom, bi ogrozili zdravje okoliških prebivalcev in onesnaženje okolice večjega obsega. Pri proizvodnji, bo nastalo preveč nevarnih odpadkov za katere pa investitor ni podal nobene razlage, kam jih bo vozil na predelavo za človeka in naravo, neškodljive proizvode. Predvsem naj bi bilo opredeljeno v IPPC dovoljenju.

Zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji te naprave, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije in ni v celoti prilagojena z direktivami

Dvom krajanov ostaja

Podjetji Acroni in Harsco Slovenija sta na srečanju s krajani predstavili proces predelave bele žlindre. Kljub zagotovilom, da postopek ne bo dodatno obremenil okolja, krajani ostajajo skeptični.

 

Harsco prihaja med krajane

Jesenice – Predstavniki podjetja Acroni in ameriške multinacionalke Harsco Minerals bodo danes popoldne krajanom na Slovenskem Javorniku predstavili projekt predelave bele žlindre. Acroni je že avgusta lani podpisal pogodbo o predelavi tega ostanka železarske proizvodnje, predelava pa še ni stekla, saj Harsco še pridobiva dovoljenja. Načrti pa so med domačini vzbudili veliko zaskrbljenost, da bo predelava še dodatno obremenila že tako degradirano okolje v okolici jeklarne. Glavni direktor Acronija Slavko Kanalec je projekt pred nedavnim predstavil občinskim svetnikom, ti pa so zahtevali, da Acroni in Harsco pripravita tudi predstavitev za krajane. Kot je poudaril Kanalec, bodo s predelavo bele žlindre celovito in trajno rešili problem bele žlindre. Projekt podpira tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, saj bodo sanirali tudi obsežne površine, na katere so desetletja dolgo odlagali žlindro.

Slovenski Javornik – Okrog štirideset krajanov se je udeležilo predstavitve projekta predelave bele žlindre, ki sta jo v torek pripravili podjetji Acroni in Harsco Slovenija v domu krajanov na Slovenskem Javorniku. Direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj je uvodoma predstavil korporacijo Harsco, ki deluje v več kot petdesetih državah in ima dvajset tisoč zaposlenih. Podjetje Harsco Slovenija je bilo ustanovljeno oktobra lani, ta čas pa so v postopku pridobivanja gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja za začetek predelave bele žlindre iz Acronija na Slovenskem Javorniku. Začetek predelave načrtujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zaposlili pa naj bi do trideset ljudi. Kot je poudaril Begelj, se bo proces predelave izvajal v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami, ki veljajo v Sloveniji, v zaprtem, zvočno izoliranem objektu. Pri predelavi ne bodo uporabljali nobenih kemikalij, temveč bo šlo za proces mehanske predelave, žlindro bodo mleli in z magneti iz nje izločali material. Kovinske dele bodo vrnili nazaj v proizvodnjo jekla, mineralne dele pa prodali za gradbeništvo. Ves čas – med nakladanjem in prevozom žlindre – bodo skrbeli za pršenje z vodo, s čimer naj bi preprečili prašenje, je zagotovil Begelj. Kot je poudaril direktor Acronija Slavko Kanalec, bodo na ta način trajno in celovito rešili problem bele žlindre iz proizvodnje in hkrati sanirali tudi vso žlindro, ki so jo odlagali desetletja dolgo. Krajani so z zanimanjem poslušali predstavitev, nato pa so postavili številna vprašanja, iz katerih sta izhajala dvom glede okoljske neoporečnosti procesa predelave in strah pred nadaljnjim onesnaževanjem že tako degradiranega okolja v okolici jeklarne. Eden od krajanov je opozoril, da je v preteklosti, ko so na Javorniku nakladali belo žlindro in se je ves čas prašilo, kar enajst žensk zbolelo za rakom, od njih živi samo še ena. Drugega domačina je zanimalo, kdo v celotni zgodbi zastopa pravice krajanov. »Kako naj – kot laik – zaupam, da bo res vse potekalo v skladu z zakonom?« je vprašal. Dobil je odgovor, da je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, ki jo vodi Vojko Bernard, stranka v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in ima vpogled v celotno dokumentacijo in postopke. Kar nekaj udeležencev je dejalo, da obljubam glede neoporečnosti procesa predelave ne verjamejo. Zanimiv pa je bil tudi predlog enega od krajanov, naj občina projekt predelave bele žlindre obremeni z degradacijsko takso v višini pol milijona evrov letno, iz tega denarja pa bodo potem lahko poskrbeli za sanacijo degradiranih površin.

torek, 22. februar 2011 | Avtor: Urša Peternel, Foto: arhiv GG

Belo žlindro bodo predelovali Američani

Podjetje Acroni je podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre s korporacijo Harsco iz ZDA. Predelava bo potekala na lokaciji Acronija, vpliva na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjujejo.

Slavko Kanalec

Jesenice – Največje jeseniško podjetje Acroni je avgusta lani podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre z ameriško korporacijo Harsco, ki ima sedež v Camp Hillu v Pensilvaniji. To je potrdil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec. Na spletni strani korporacije Harsco piše, da je petletna pogodba divizije Harsco Minerals z Acronijem vredna 25 milijonov dolarjev, vendar pa je Kanalec povedal, da se količina bele žlindre spreminja, glede na proizvodne količine in naročila, zato tudi ni definirana vrednost pogodbe; gre pa za dolgoročno medsebojno sodelovanje. Zanimalo nas je, kako bodo potekali postopki predelave žlindre. Kot je pojasnil glavni direktor Acronija, bo Harsco s predelavo bele žlindre, to je z drobljenjem in mletjem, sortiral nečistoče v obliki kovin iz žlindre.Kovina se bo reciklirala ter se vrnila nazaj v peč kot surovina.V primeru procesa predelave bele žlindre bosta oba produkta, tako minerali kot kovine, skrbela za ohranjanje naravnih virov na podlagi principareciklaže.Letne količine nastale bele žlindre so odvisne od proizvedene količine, številka se giblje okoli trideset tisoč ton. Predelana bo celotna količina nastale bele žlindre, ostal pa bo očiščen mineralni proizvod, ki se lahko uporablja vgradbeništvuter v drugih inženirskih aplikacijah.

In kje bo potekala predelava? »Lokacijsko bo predelava potekala na področju Acronija v ustrezno urejenem prostoru. Konec lanskega leta so se pričela predpripravljalna dela za potrebe projekta. Sem sodijo predvsem izločanje velikih kosov metalov in priprava lokacije,« je odgovoril Kanalec. In kakšen je vpliv teh postopkov predelave na okolje in kako je z okoljevarstvenimi dovoljenji? »Postopki ne vplivajo na okolje. Smo v fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj,« je še dodal Slavko Kanalec.

HARSCO PRIDOBIL OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE ZA PREDELAVO BELE ŽLINDRE NA JESENICAH 16.11.2012

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/11/16/harsco-pridobil-okoljevarstveno-dovoljenje-za-predelavo-bele-zlindre-na-jesenicah/

NOVINARSKA KONFERENCA AAG – ZAKAJ NI PREVENTIVE?


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO

ČEZMEJNO UKREPANJE V PRIMERU NESREČ V INDUSTRIJSKIH OBRATIH IN NUKLEARNIH CENTRALAH

ZAKAJ NI PREVENTIVE?

V soboto, 14. maja ob 10.30 bo AAG (Alpe Adria Green) – Greenaction Transnational imela tiskovno konferenco

Koliko so informirani prebivalci Italije in Slovenije o nesrečah, ki se lahko pripetijo v industrijskih obratih ali v nuklearki v Krškem? Kako se lahko zavarujemo pred radioaktivnim sevanjem? Kakšno je usposabljanje prebivalcev in civilne zaščite dveh obmejnih držav? Kakšno vlogo ima Evropska komisija?

To so samo nekatere točke, o katerih bodo razpravljali na tiskovni konferenci Greenaction Transnational in predstavnik organizacije AAG v Italiji in predstavniki AAG v Sloveniji ter Adriano Bevilacqua, predstavnik sindikata UIL gasilcev Furlanije-Julijske Krajine.

Govorili bodo tudi o postopku kršitev, ki jih je Evropska komisija sprožila proti Italiji zaradi neupoštevanja zakona Seveso v tržaški pokrajini.

Tiskovna konferenca bo v soboto, 14.maja, ob 10.30 v sejni sobi Centra za prostovoljno delo v Trstu (Centro servizi Volontariato di Trieste) v ulici San Francesco 2 na 2. nadstropju.

Presednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

» malo dobre volje nekaj uradnikov!«


Moderno in času primerno je govoriti o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije, kakor tudi o energetski obnovi javnih objektov.K temu je prispevala tudi Vlada , katera s pomočjo nepovratnih sredstev želi prispevati za tovrstne ukrepe v segmentu srednjih šol in bolnic. Vsak korak v to smer je za pozdraviti.

Istočano pa lahko ugotavljamo, da imajo naše občine v lasti in upravljanju 3000 javnih objektov ( osnovne šole s podružnicami, vrtci in drugi občinski objekti), kateri so skoraj vsi nujno potrebni energetske obnove. Za večino teh objektov lahko trdimo, da so energetski potratneži. Če en objekt letno porabi 20 000 l kurilnega olja, nam izračun pove,da letno pokurimo skoraj 60 miljonov eur in to sredstev iz našega letnega proračuna. Ker imamo obvezno osnovno šolo in tudi spremljajoče vrtce, nam je vsem razumljivo, da mora vsa ta sredstva zagotoviti država iz proračuna in le tega napolniti z davkoplačevalskim denarjem.

In davkoplačevalci vse to mirno gledajo in spremljajo ter se nihče ne sprašuje, kako bi na tem področju kaj privarčevali.

Ker so vse občine komaj nastale in imajo vse pred seboj še nalogo urejanja komunalne infrastrukture, je logična posledica, da finančnih sredstev za energetsko obnovo javnih objektov nimajo možnosti pridobiti v nekaj naslednjih letih.

Če pa bi letna porabljena sredstva za ogrevanje namenili za pokrivanje investicij v energetsko obnovo svojih javnih objektov, bi takšno količino potrebnih sredstev lahko povrnili svojim zasebnim vlagateljem. To pomeni, da bi zasebni vlagatelji vložili svoj kapital v energetsko obnovo teh objektov in ga v nekem časovnem obdobju dobili povrnjenega s pripadajočimi obrestmi, bi bili vsi zadovoljni. Zasebni vlagatelji, ker bi dobili več za svoj denar, občine bi imele manjše stroške za ogrevanje po pokritju investicije in država bi lahko razvijala nove šolske programe.

In kar je še najbolj pomembno, to pomeni najmanj 10 000 novih delovnih mest v temu segmentu gradbeništva in proizvodnji potrebnih materialov.

Vemo,da imajo varčni Slovenci dovolj sredstev na svojih hranilnih knjižicah, delo na energetski obnovi teh objektov je zagotovljeno, število nezaposlenih je dovolj veliko, sprojektirati vse to delo tudi znamo, kaj nam še torej manjka?

Na potezi je država, da omogoči izvajanje takšne energetske obnove in predpiše pogoje, kako zasebni vlagatelji varno vložijo sredstva ter zagotovi pogoje vračanja!

Pravzaprav imamo vse za energetsko obnovo občinskih javnih objektov, potrebno je samo še malo dobre volje nekaj uradnikov.

In na koncu je dodati, da z nadomestitvijo rabe kurilnegaenergetskim virom zmanjšamo tudi našo odvisnost od uvoza!!!

AAG - REKLAMA

Med kopanjem gradbene jame naleteli na za zdaj neznano količino mazuta – Jesenice


 

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

IZJAVA ZA JAVNOST
Med kopanjem gradbene jame za stavbo nove pošte na nekdanjih železarskih zemljiščih tik ob jeseniški občinski stavbi so delavci pred kratkim naleteli na za zdaj neznano količino mazuta, ki je posledica nepravilno izvedene sanacije področja »BIVŠE ŽELEZARNE JESENICE«.
Občina Jesenice je pridobila sredstva iz EU za urejanje infrastrukture v svojih poslovnih conah. Poslovno cono so sicer pričeli urejati, toda samo površinsko, bremena preteklosti pod površino pa so ostala nedotaknjena in še naprej ogrožajo okolje, predvsem reko Savo Dolinko. Alpe Adria Green je zaradi tega pred dvema letoma poslal več vprašanj ministrici odgovorni za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, med drugim tudi »Ali so bile površine bile sanirane strokovno in kdo je nadziral sanacijo? ». V odgovoru, ki smo ga prejeli so zapisali da, je bila predmet razpisa in sofinanciranja prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con, ne pa sama sanacija degradiranih površin. Se je pa v okviru razpisa kot eno izmed meril za ocenjevanje vlog upoštevalo tudi trajnostno naravnanost posamezne poslovne cone, kar pomeni, da so lahko cone, ki so se urejale na degradiranih (urbanih) območjih in so imele možnost širitve ter predviden način upravljanja, pridobile dodatne točke, s ciljem reševati problem tovrstnih območij. Vsa dela so morala potekati v skladu z zahtevami opredeljenimi v veljavnem izdanem gradbenem dovoljenju in so bila podvržena ustreznemu nadzoru.
S tem primerom se je pokazalo, da se je na Jesenicah izvedla samo površinska sanacija tega območja kakšen nadzor pri sanaciji, že izvedenih del in del, ki so v izgradnji pa ni znano. Kar lahko zapažamo se izvajajo dela, ki bodo lepotno zakrila bremena preteklosti, problem pa bomo pustili bodočim generacijam!

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Fotografija0068

AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Transakciski račun A-banka :05100-8011891125

GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/

Datum: 11.02.2009

g.(a) mag. Zlata Ploštajner

Ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Spoštovani!

Enaindvajset Slovenskih občin je za urejanje infrastrukture v svojih poslovnih conah dobilo 22 milijonov evrov iz EU, niso pa pridobile dovolj investitorjev in delovnih mest.

21 slovenskih občin, ki so na javnih razpisih leta 2004 in 2005 za projekte prenove, modernizacije ter gradnje javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con skupaj pridobile 22 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj; v roku pa niso izpolnile ene najpomembnejših obveznosti: števila novo odprtih delovnih mest oziroma investitorjev. Vprašanje je, ali bodo morale občine zaradi tega denar vrniti.

Očitno so občine, ki so se potegovale za evropski denar, »drastično pretiravale« pri številu novih delovnih mest in investitorjev. Toda to so storile na podlagi podatkov potencialnih vlagateljev.

Gradili so predvsem trgovske centre, zato se postavlja vprašanje, koliko delovnih mest je bilo dejansko odprtih. Z postavitvijo trgovskih centrov, so propadli mali trgovci, ki so postali tudi brezposelni! Občine teh minus delavnih mest niso upoštevale, saj so prikazale samo nova delovna mesta!

Evropa po novem naj ne bi več upoštevala zaposlitev trgovcev kot delovna mesta v poslovnih conah, ker je očitno sprevidela nepravilnost v razpisu ali pa je spoznala, da so občine na drugi strani namenoma povzročile brezposelnost trgovskega kadra!

Sprašujemo Vas:

Koliko novih delavnih mest je bilo v teh občinah dejansko odprtih, če odštejemo nove brezposelne osebe?

Kaj bo storila država v primeru brezposelnih malih trgovcev, ki so po krivdi občin, s pomočjo države in evropskih sredstev postali brezposelni?

Katere občine, ki niso izpolnile zahtev iz pogodbe bodo morale vrniti denar?

Koliko bo ostalo ne saniranih površin iz pogodb in v katerih občinah?

Ali so bile površine bile sanirane strokovno in kdo je nadziral sanacijo?

primer: Jesenice – sanacija okolja je potekala in še poteka samo površinsko, čeprav se je na teh površinah spuščala v zemljo kislina, olja, odlagale so se težke kovine, žlindra – tudi radioaktivna,…., ki z podtalnico odtekajo v studence, reko, jezero,….in tako, še naprej ogrožajo prebivalce!

V upanju, da bomo dobili odgovor in da se nam ne bo potrebno s temi vprašanji obrniti na EU,

Vas lepo pozdravljam:

Predsenik AAG – GREENSLO:

Vojko Bernard

 

Fotografija0069

 

clip_image002[4]

Ljubljana, 6.3.2009

Številka dokumenta: 4012-110/2004/249

AAG org., Alpe Adria Green

g. Vojko Bernard, predsednik

Prešernova 26

4270 Jesenice

ZADEVA: Odgovor Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede na vaš e-dopis, ki se nanaša na sredstva EU za urejanje infrastrukture

VEZA: vaše e-sporočilo, poslano 11.2.2009

Spoštovani g. Bernard,

izvajanje strukturnih skladov v programskem obdobju 2004-2006 temelji na Enotnem programskem dokumentu 2004-2006 (v nadaljevanju EPD). Gre za ključni programski dokument za izvajanje strukturne politike, ki se v največji meri uresničuje s pomočjo politike štirih strukturnih skladov, t.j. Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki spodbuja podjetniški sektor in konkurenčnost, Evropskega socialnega sklada (ESS), kjer gre za vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje ter Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), kjer gre za spodbujanje prestrukturiranja kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

V skladu s splošno sprejetim pristopom, po katerem je bil EPD osredotočen na omejen nabor prednostnih nalog in ukrepov, ob upoštevanju meril za izbiro ukrepov in dejavnosti, kjer je bila pomoč Evropske unije (EU) usmerjena na štiri prednostna področja, je bil predmet vsebine in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, del 1. prednostne naloge »Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti«. Natančneje so dejavnosti 1. prednostne naloge potekale v okviru štirih ukrepov, ki so bili sofinancirani iz ESRR in v tem okviru je predmet vsebine in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, še bolj podrobno vključen v ukrep »Gospodarska infrastruktura in javne storitve«.

Predmet razpisov in sofinanciranja, o katerem nas sprašujete, je bil v navedenem vsebinskem okviru prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Splošni cilj je bil povečati obseg naložb v javno gospodarsko infrastrukturo, specifični cilj pa zagotavljanje ustreznih površin za ekonomske dejavnosti v Sloveniji z namenom povečanja domačih in tujih neposrednih naložb. V letu 2007 so se končali vsi projekti v okviru poslovnih con, izgrajena oz. prenovljena je bila predvidena javna komunalna infrastruktura, tako da so bile izpolnjene pogodbene obveznosti. Poslovne cone so bile na ta način pripravljene na vlagatelje in njihove investicije ter s tem posledično na ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest. Opozoriti je treba, da občine »števila novo odprtih delovnih mest« niso imele določenega v pogodbi in posledično ne predstavlja njihove pogodbene zaveze, seveda pa je se je s temi vlaganji zasledovalo tudi ustvarjanje/ ohranjanje delovnih mest v obdobju po zaključku investicij.

Trenutno na ustreznih institucijah, skladno z evropsko in nacionalno uredbo potekajo potrebne aktivnosti zaključevanja na programski (EPD) kot tudi projektni ravni. V slednjem gre za poročanje o izvajanju projektov, kar predstavlja poročanje o doseženih finančnih in fizičnih ciljih ter kazalnikih učinka in rezultata. V konkretnem primeru, o katerem nas sprašujete, prav tako zaradi zaključevanja EPD in projektov, potekajo dodatne aktivnosti posebnega evalviranja ukrepa »Gospodarska infrastruktura in javne storitve« z vidika doseganja ciljev, tako da bodo konkretni kazalniki na razpolago ob koncu programa (EPD).

Če se v nadaljevanju osredotočimo še na konkretna vprašanja, ki ste nam jih posredovali, tako še ni možno celovito opredeliti koliko je bilo ustvarjenih delovnih mest v poslovnih conah, niti ne vpliva teh poslovnih con na morebitno ustvarjanje novih brezposelnih.

Na vaše vprašanje, »kaj bo storila država v primeru brezposelnih malih trgovcev, ki so po krivdi občin, s pomočjo države in evropskih sredstev postali brezposelni«, pojasnjujemo, da razpis ni izključeval con, ki so imele s prostorskim izvedbenim aktom površine namenjene za trgovsko dejavnost oz. tovrstne potencialne investitorje. Tudi EU takšnih pogojev ni postavljala. Površine parcel, ki so bile s prostorskim izvedbenim aktom namenjene za trgovsko dejavnost, za popravila motornih vozil in trgovino z izdelki široke porabe, so bile izločene iz skupne površine pisem o nameri, tako da niso prinašale točk pri ocenjevanju posamezne vloge (merila za učinkovitost, faznost in predvideni zaključek investicije), ker se je želelo dodatno spodbujati zagotavljanje površin za ostale gospodarske dejavnosti. Prostorski akt občine, ki ga sprejme občinski svet, ureja vprašanja, ki se nanašajo na rabo prostora na posameznem območju, tako da se lahko tudi v območjih con, ki so bile podprte, razvijajo različne gospodarske dejavnosti, tudi trgovina, če je to v skladu z namensko rabo prostora. Sam proces prestrukturiranja trgovinske dejavnosti se odvija v svetu in pri nas že daljše časovno obdobje, tako da vlaganja v komunalno opremljanje con po naši oceni na ta proces niso imela bistvenega vpliva.

Kot je že bilo omenjeno, je bila predmet razpisa in sofinanciranja prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con, ne pa sama sanacija degradiranih površin. Se je pa v okviru razpisa kot eno izmed meril za ocenjevanje vlog upoštevalo tudi trajnostno naravnanost posamezne poslovne cone, kar pomeni, da so lahko cone, ki so se urejale na degradiranih (urbanih) območjih in so imele možnost širitve ter predviden način upravljanja, pridobile dodatne točke, s ciljem reševati problem tovrstnih območij. Vsa dela so morala potekati v skladu z zahtevami opredeljenimi v veljavnem izdanem gradbenem dovoljenju in so bila podvržena ustreznemu nadzoru.

Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na razpolago.

S spoštovanjem,

Pripravila:

Josip Mihalic

Tina Bregar mag. Zlata Ploštajner

MINISTRICA

 

Fotografija0066Fotografija0067

Fotografija0065Fotografija0064