Centralna ekološka manifestacija u TK, povodom obilježavanja Dana planete Zemlje


clip_image002

MINISTARSTVO PROSTORNOG UREĐENJA

I ZAŠTITE OKOLICE VLADE TK

znak_AAG___zastavaclip_image004

EKOLOŠKI SAVEZ „EKO-ZELENI“

TUZLANSKOG KANTONA

clip_image006

JAVNA USTANOVA

BOSANSKI KULTURNI CENTAR TK TUZLA

15. april 2011.

Poštovani,

Pozivamo vas na "Centralnu ekološku manifestaciju u TK" povodom obilježavanja Dana planete Zemlje koja će se održati u petak, 22. aprila u organizaciji Ministarstva prostornog uređenja i zaštite okolice Vlade TK-a, Bosanskog kulturnog centra TK Tuzla i Ekološkog saveza "Eko-zeleni" Tuzlanskog kantona

Cilj manifestacije je podizanje ekološke svijesti o značaju očuvanja životne okoline a partneri su: Univerzitet u Tuzli, Općina Tuzla- Služba za komunalne poslove, izgradnju i poslove mjesnih zajednica, JKP "Komunalac" Tuzla, UG Biologa TK, OŠ "Pazar", OŠ "Centar", OŠ "Brčanska malta", "Mješovita srednja hemijska škola Tuzla", "Mješovita srednja građevinsko geodetska škola Tuzla i obdaništa "Naše dijete" i "Aladin".

Na manifestaciji pod sloganom „Neka svaki dan bude Dan planete Zemlje“ planirano je zasaditi 200 sadnica crnogoričnog drveća i oko 1000 sadnica cvijeća u jednom od najljepših parkova u Tuzli koji se nalazi u sklopu BKC-a Tuzla. Svoj dolazak najavili su nam značajan broj obrazovnih i kulturnih institucija.

PROGRAM OBILJEŽAVANJA:

22. april (petak):

11:00 – Otvaranje manifestacije

11:05 – Obraćanja

11:20 – Izjave za medije

11:45 – Početak uređenja zelenih površina oko objekta BKC-a Tuzla i sadnja cvijeća

12:15 -Ekološki čas za učenike osnovnih i srednjih škola, Prof.dr. Rifet Terzić (UG Biologa TK) i Prof. dr. Muhamed Omerović (Ekološki savez "Eko-zeleni" TK)

Obavještavamo Vas da će predstavnici velikog broja značajnih kulturnih i obrazovnih institucija zasaditi, simbolično, jednu sadnicu.

u ime organizatora:

Ministarica Senija Bubić, dipl.pravnik, s.r.

dr. sc. Muhamed Omerović, s.r.

mr.sc. Semir Fejzić, s.r.

Kontakt osoba:

Dževdeta Mujović, dipl. žurnalista, dzevdeta.mujovic@bkctuzla.ba

Telefon: 387 35 282 296; Fax:  387 35 311 070; Mob. 387 61 422 888

Društvo za varstvo okolja Bled Vabi na predavanje


Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje

image

:
CILJI VARSTVA NARAVE, OKOLJA

IN PREBIVALCEV OB SAVI

DOLINKI TER NJENE

SOCIALNOEKONOMSKE

FUNKCIJE IN SPOŠTOVANJE

OBREŢNEGA ZALEDJA BRJA IN

BREJ SO VEČJI OD ŠE VEDNO

NAČRTOVANE ZAJEZITVE

dr. Jože Štirn, zaslužni prof.

oceanografije in akvatične ekologije

na Université international de la Mer,

Cagnes sur Mer, Nice, FRANCIJA

Prebivalec Piškovice Jože Štirn bo

predaval o Savi Dolinki in Brju,

obenem pa tudi pomenu varstva

narave, voda in okolja na Bledu in

širše.

Predavanje bo v četrtek, 21.04.2010

 

v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

Odgovor poslancu Miranu Györeku na vprašanje o elektrarnah na bioplin


NOVICA

14.04.2011

Odgovor poslancu Miranu Györeku na vprašanje o elektrarnah na bioplin

 Fotografija0020

Sporna bioelektrarna v Pirničah – foto AAG

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Mirana Györeka v zvezi z elektrarnami na bioplin in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec Miran Györek v pisnem poslanskem vprašanju Vladi Republike Slovenije opisuje pomen proizvodnje bioplina za razvoj kmetij in opozarja, da se je Republika Slovenija z Akcijskim načrtom za obnovljivo energijo, ki je bil posredovan Evropski komisiji, zavezala, da bomo v Sloveniji do konca leta 2010 proizvajali električno energijo v bioplinskih proizvodnih napravah s skupno močjo 30 MW, ter da bomo do konca leta 2020 imeli postavljenih že 61 MW takšnih elektrarn. Pri tem ugotavlja, da je bilo do konca leta 2010 le 14,7 MW bioplinskih elektrarn. V zvezi z navedenim sprašuje vlado, zakaj je kljub zaostajanju 25. novembra 2010 spremenila Uredbo o podporah električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki je škodljiva za nadaljnji razvoj na področju proizvodnje bioplina in bo privedla tudi do večjih odškodninskih tožb investitorjev.

Vlada odgovarja, da je v Akcijskem načrtu za obnovljivo energijo 2010-2020 res načrtovanih 30MW-61MW bioplinskih proizvodnih naprav, vendar ne gre le za bioplinske proizvodne naprave, ki za proizvodnjo bioplina izkoriščajo biomaso iz kmetijstva, ampak so tu zajete tudi proizvodne naprave, ki izkoriščajo bioplin, proizveden iz biorazgradljivih frakcij industrijskih in komunalnih odpadkov, odplak in blata čistilnih naprav ter deponijskega plina. Če to upoštevamo, lahko iz Registra deklaracij za proizvodne naprave, ki ga vodi Agencija za energijo, ugotovimo, da je v Sloveniji do danes izdanih že 21 deklaracij za proizvodne naprave s skupno instalirano močjo 29,346 MW.

Zadnjo spremembo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki se v enem delu dotika področja bioplinskih proizvodnih naprav, smo v medresorskem usklajevanju novembra 2010 vnesli na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vnesena omejitev, zaradi katere do podpore ne bi bili upravičeni proizvajalci električne energije iz bioplina v napravah, priključenih na elektroenergetsko omrežje po 1. 1. 2011, ki bi za proizvodnjo bioplina uporabljali substrat z več kot 40 % zrnja oziroma silaže koruze in drugih žitaric, sledi skrbi za večjo prehransko varnost Republike Slovenije.

Pri oblikovanju energetske politike Vlada upošteva tudi cilje in omejitve, ki izhajajo iz drugih politik, tako tudi za področje kmetijstva. Slovenija razpolaga z omejenim obsegom kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in krme, kar je primarna naloga kmetijstva. Proizvodnja in subvencioniranje električne energije v bioplinarnah, ki kot surovino v pretežni meri uporabljajo koruzo in krušna žita, ni primerna oblika izrabe kmetijskih pridelkov.

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede uporabe kmetijskih rastlin v energetske namene je, da jo je potrebno postaviti v kontekst temeljnih ciljev kmetijstva, kjer je na prvem mestu pridelava zadostnih količin kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane. Takšna je tudi usmeritev in ravnanje drugih držav.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru razprave o prihodnjem razvoju kmetijstva v jeseni lanskega leta odprlo tudi vprašanje učinkovitosti sheme podpor za spodbujanje proizvodnje električne energije iz bioplina. V razpravi je bilo izpostavljeno dejstvo, da je to področje urejeno precej stihijsko, in da terja pristop k bolj sistemski ureditvi, predvsem v delu, ki se nanaša na vrste substrata, ki se uporabljajo za proizvodnjo bioplina. Z namenom, da bi se pripravila dolgoročna strategija rabe kmetijske biomase za energetske namene, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenoval medresorsko delovno skupino, ki naj bi pripravila strokovne podlage za odločitev o politiki spodbujanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov na področju kmetijstva in gozdarstva v prihodnje.

Kot kratkoročni ukrep je bila predlagana sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, v delu, ki se nanaša na proizvodne naprave na bioplin, ki uporabljajo substrat kmetijskega izvora. Spremembo Uredbe je Vlada RS sprejela konec novembra 2010.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno skupaj z nosilcem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Ministrstvom za gospodarstvo, proučuje možnost spremembe navedene Uredbe v smeri, ki bo spodbujala rabo substrata za proizvodnjo bioplina, ki ne bi bil pretežno sestavljen iz glavnih posevkov pridelave, predvsem koruze in drugih pravih žit.

Ker je pravno sporno dejstvo, da v zadnji spremembi uredbe ni zagotovljeno primerno prehodno obdobje za uveljavitev spremembe za investitorje, ki so že dobili gradbena dovoljenja in že gradijo proizvodne naprave, so na Ministrstvu za gospodarstvo že pripravili predlog, s katerim bomo te določbe uredbe spremenili. O vsebini spremembe Uredbe je razpravljala tudi medresorska delovna skupina. Vsebinsko se je delovna skupina opredelila za spremembo v smeri, da se po enoletnem prehodnem obdobju za prilagoditev proizvodnim napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih posevkov koruze in drugih pravih žit, določi spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.

Uredba je trenutno še v medresorski obravnavi, a pričakujemo njen sprejem v kratkem.

Glede vprašanja prioritet zagotavljanja energije iz obnovljivih virov je stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zelo jasno. V prvi vrsti je treba politiko na področju zagotavljanja energije usmeriti v naravne vire, kot so vodna, vetrna, sončna, geotermalna in lesna biomasa. Izraba kmetijskih surovin za energetske namene naj temelji predvsem na stranskih proizvodih kmetijske proizvodnje in kmetijski biomasi, ki ni neposredno primerna za hrano ali krmo.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je tudi bioplin priložnost za zagotavljanje boljšega dohodkovnega položaja na kmetijah, vendar na način, da bodo tega dejansko deležne kmetije. V prihodnosti si bomo prizadevali za prilagoditev podporne sheme, s katero se bo spodbujala izgradnja bioplinskih naprav, ki bi delovale kot dopolnitev osnovni kmetijski dejavnosti, s čimer bi sledili tudi cilju spodbujanja zagotavljanja dopolnilnega dohodka na živinorejskih kmetijah in s tem večjo dohodkovno varnost.

Izjava za javnost AAG glede Državnega prostorskega načrta koprskega pristanišča – PIANO REGOLATORE DEL PORTO DI KOPER-CAPODISTRIA: NECESSARIA LA VALUTAZIONE TRANSFRONTALIERA CONGIUNTA CON IL PIANO REGOLATORE DEL PORTO DI TRIESTE.


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

IZJAVA ZA JAVNOST

Državni prostorski načrt koprskega pristanišča

Alpe Adria Green mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave se strinja z čezmejnim ocenjevanjem tako koprskega kot tržaškega prostorskega načrta za obe pristanišči

Vendar italijanske oblasti kršijo evropska pravila

Državni prostorski načrt za koprsko pristanišče nedvomno vsebuje določene projekte, ki jih z okoljskega vidika ne moremo podcenjevati. Podaljšanje I in II pomola ter gradnja III pomola predvidevata velika gradbena dela, kopanje tal, kar lahko povzroči veliko škodo občutljivemu morskemu ekosistemu severnega Jadrana.

AAG meni, da širjenje koprskega pristanišča, ki je sicer za Slovenijo pomembno, saj je edino pristanišče, ki ga ima država, mora biti manj obremenjujoče za okolje. Treba bi bilo najti alternativne rešitve, ki bi bile primernejše.

Širjenja koprskega pristanišča prav tako ne moremo obravnavati ločeno od podobnih projektov, ki jih predvidevajo v tržaškem pristanišču. AAG poudarja, da so italijanske oblasti umaknile prostorski načrt tržaškega pristanišča, kjer pa so posegi v okolje še večji. Tako je onemogočeno strateško ocenjevanje čezmejnih vplivov na okolje (postopek VAS). Slovenija pa je v skladu s pravili ta postopek dovolila.

Spomnimo, da prostorski načrt tržaškega pristanišča, ki ga je Italija že sprejela, ne da bi se sploh posvetovala s Slovenijo, obsega gradnjo izjemno nevarnega uplinjevalnika v Žavljah, ki bi se moral povezati s podzemnim plinovodom.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

AAG - REKLAMA

PIANO REGOLATORE DEL PORTO DI KOPER-CAPODISTRIA: NECESSARIA LA VALUTAZIONE TRANSFRONTALIERA CONGIUNTA CON IL PIANO REGOLATORE DEL PORTO DI TRIESTE.

 

 

Il piano regolatore del porto di Koper-Capodistria presenta indubbiamente delle criticità ambientali che non possono essere sottovalutate. L’allungamento previsto dei Moli I e II e la realizzazione del nuovo Molo III prevedono imponenti lavori di escavazione che rischiano di portare un danno rilevante al delicato ecosistema marino dell’Alto Adriatico. E’ necessario quindi che l’ampliamento del porto di Koper, pur indispensabile alla Slovenia che dispone di questo solo scalo marittimo, venga realizzato con interventi meno invasivi. Devono quindi essere valutate delle alternative all’attuale progetto con mitigazione degli interventi a danno dell’ambiente.
L’ampliamento del porto di Koper-Capodistria non può inoltre essere separato dagli analoghi progetti di sviluppo previsti nel vicino porto di Trieste. Ma, a questo proposito, si evidenzia che le autorità italiane hanno sottratto il piano regolatore del porto di Trieste, che prevede interventi molto più pesanti sull’ambiente, alla VAS transfrontaliera. Mentre la Slovenia ha regolarmente seguito la normativa comunitaria avviando la VAS transfontaliera per il progetto di ampliamento del porto di Koper-Capodistria.
E’ da ricordare infatti che nel piano regolatore del porto di Trieste, già adottato dall’Italia senza nemmeno consultare la Slovenia, è prevista la realizzazione del pericolosissimo terminale gas di Zaule che dovrebbe essere collegato alla rete da un gasdotto sottomarino che taglierebbe in due il Golfo di Trieste. E i lavori di escavazione e dragaggio per realizzare solo questo intervento sarebbero decisamente superiori a quelli previsti per l’ampliamento del porto di Koper-Capodistria. Ma il piano regolatore del porto di Trieste prevede anche la realizzazione di una piattaforma logistica (con banchine, terminal ferroviario, edifici,), il raddoppio del molo VII°, la costruzione del molo VIII°.
Oltre al mancato coinvolgimento della Slovenia nella VAS del porto di Trieste, va ricordato che la stessa situazione  si è verificata anche per il piano regolatore del Comune di Trieste (Slovenia esclusa nonostante gli impatti transfrontalieri), e per il progetto del nuovo depuratore fognario di Trieste le cui condotte sottomarine dovrebbero scaricare i liquami in pieno Golfo di Trieste vicino alle acque territoriali slovene.
Non si può fare a meno di evidenziare inoltre che la stessa Regione Friuli Venezia Giulia che ha dato, nell’ambito della procedura di VAS, parere negativo al piano regolatore del porto di Koper-Capodistria, ha invece dato in pratica VIA LIBERA al molto più devastante progetto del gasdotto sottomarino Trieste-Grado. La Regione ha infatti deciso di “non potere esprimere parere di compatibilità ambientale” in quanto nel progetto non risulta “l’assenza di pericoli, anche solo potenziali, per la salute umana e per l’ambiente”. Quindi la Regione FVG non ha detto né si, né no, lasciando la decisione finale al Governo italiano.

http://www.greenaction-transnational.org/index.php?option=com_content&view=article&id=173:piano-regolatore-del-porto-di-koper-capodistria-necessaria-la-valutazione-transfrontaliera-congiunta-con-il-piano-regolatore-del-porto-di-trieste&catid=1:campagna-coste&Itemid=50

ČRNA LISTA AAG -2011


Komisija za izbiro prvega imena za črno listo pri mednarodni organizaciji Alpe Adria Green je izbrala ime prvega četrtletja 2011 leta. To je ga.dr. Ljubica Jelušič, Ministrica za obrambo RS, ki želi s tem raširiti in povezati vojaška vadbišča Poček in Bač

OBRAZLOŽITEV

Območje je poleg hrupa letal, kamionov, pehotnega in artilerijskega, raketnega orožja, raznoraznih izstrelkov, onesnaženja s težkimi kovinami je ogrožena tudi vir življenja – našega obstoja na tem čudovitem okolju zadnje nedotaknjene oaze Snežniškojavorniških gozdovih -VODA!

Na zbirnem področju Počka se voda steka v naše vodovodno omrežje za prebivalce občin Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka in delno Vipava.
Poleg ogrožanja vodnega vira, komisija ugotavlja, da si gospa ministrica, ki vodi razširitev vojaškega poligona POČEK – BAČ prislužila mesto na črni listi še:

– zaradi negativnih ekoloških, prostorskih, gospodarskiharin socialnih posledic, ki so jih v preteklosti, in jih še povzročajo vojaške aktivnosti na območju vojaških poligonov Bač in Poček,

– zaradi nespoštovanja “NATURE 2000”,

– zaradi dejstva, da je to območje tudi vodovarstveno območje, na katerem je potrebno zagotoviti zaščito naravnih virov,

– zaradi načrtovanih prostorskih posegov v okviru DPN, degradacije kvalitete življenja, ki ga le-ta prinaša in

– zavoljo skrbi za zdravje in mirne prihodnosti tamkaj živečih prebivalcev, še posebno pa otrok!

Predsenik ALPE ADRIA GREEN: Jesenice: 10.04.2011

Vojko Bernard