AAG in DOPPS–preprečila izdajo naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen Rudno Polje–biatlon–Pokljuka


 

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

IZJAVA ZA JAVNOST

ALPE ADRIA GREEN IN DOPPS, KOT STRANSKA UDELEŽENCA V POSTOPKU »POVEČANJE AKUMULACIJSKEGA BAZENA ZA ZASNEŽEVANJE NA RUDNEM POLJU«, DOKAZALI DA ŽE ZGRAJENI AKUMULACIJSKI BAZEN NA RUDNEM POLJU, ZARADI PREVELIKIH VPLIVOV NA OKOLJE IN NARAVO NE MORE DOBITI NARAVOVARSTVENEGA SOGLASJA

Pred enim letom je bil v Državnem Zboru sprejet zakon, kateremu smo v mednarodnem društvu Alpe Adria Green, ki združuje posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave, odločno zavračali sprejetje predlaganega zakona o Triglavskem Narodnem Parku (TNP), saj še danes menimo, da ni izpolnil pričakovanja iz spomenice iz leta 2004 ter obljube takratne vlade, da bodo upoštevali pripombe nevladnih organizacij (NVO).

Po enem letu se počasi kaže prava slika tega zakona, saj smo kot stranski udeleženec skupaj z DOPPS-om na Agenciji Republike Slovenije dokazali, da ima izgradnja akumulacijskega jezu za zasneževanje tekaških prog velik vpliv na okolje in naravo ( v prilogi).

V AAG nameravamo razčistiti vsak poseg in gradnjo v TNP posebej in z NATURO 2000 dokazati, da je bil sprejem tega zakona pisan na kožo Smučarske Zveze Slovenije in Zveze Lovskih Družin Slovenije ter še nekaterim manjšim privatnim »zvezam«. Ravno tako sprejeti zakon ni izpolnil pričakovanj domačinov, saj zaradi njega nimajo nič več turistov kot prej, nasprotno, večina turistov, ki je obiskovala Pokljuko, se je zaradi izgradnje novega biatlonskega centra preusmerila drugam uživat gorski mir. Z odhodom zime so asfaltirane biatlonske proge zasedli »ŠIRIKOLESNIKI« in TEŽKI MOTORJI da AVTOMOBILOV niti ne omenjamo. Proge uporabljajo tudi za tekmovanja, pri tem pa jih nihče ne moti. V AAG smo dobili nekaj namigov za te »dirke«, zato smo šli v torek 27.04.2010 sami preveriti stanje. Pri vstopu na asfaltirane proge – strelski poligon, ni nikjer znakov, ki bi preprečeval, da štirikolesniki in motorji ne bi smeli voziti po teh progah, videli smo samo znak za omejitev hitrosti 30 km/h.

To stanje nam je prinesel nov zakon o TNP, zato poslancem Državnega Zbora, postavljamo javno vprašanje: »ALI STE SEDAJ, KO STE SPREJELI ZAKON, SPREJETI ODGOVORNOST TUDI ZA VSE POSLEDICE, KI JIH JE TA PRINESEL« . Prav tako pričakujemo, da bodo iz svojih žepov pokrili tudi sanacijo škode v TNP, katero bo potrebno izvajati, če želimo ohraniti ta park.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

  Smučarska Zveza Slovenije ima petnajstdnevni rok za pritožbo, zato se bomo pripravili na naslednji "BOJ"!

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0001

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0002

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0003

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0004

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0005

Zavrnitev okoljevarstvega - RP_0006

Povezana tema:

Triglavski “KRAJINSKI” park se mora braniti že z NATURO 2000!

  https://alpeadriagreen.wordpress.com/2010/09/27/triglavski-%E2%80%9Ckrajinski%E2%80%9D-park-se-mora-braniti-ze-z-naturo-2000/

Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Varuhi narave opozarjajo na Pokljuko

Država zavrnila dovoljenje za jezero za umetno zasneževanje na Rudnem polju

Slovenijasreda, 04.05.2011 Tekst: Miran Šubic

Rudno polje – Gradnja športnega centra na Rudnem polju na Pokljuki je bil glede varstva narave občutljiv projekt. Zdaj so predstavniki mednarodne organizacije za zaščito narave Alpe Adria Green opozorili na dogajanje na Rudnem polju.

Center na Pokljuki je bil za mnoge sporna gradnja sredi parka, a je dobil dovoljenja. Zdaj je eno od njih prav tako sporno. (Foto: Miran Šubic)

Kot je sporočil predsednik te organizacije, ki pri nas deluje kot društvo v javnem interesu, so kot stranka v postopku dosegli, da je ministrstvo za okolje in prostor Smučarski zvezi zavrnilo okoljevarstveno soglasje: "Že obstoječe jezero za umetno zasneževanje ni dobilo soglasja zaradi prevelikih vplivov na okolje," trdiVojko Bernard in opozarja tudi na promet s štirikolesniki in drugimi vozili zunaj zimske sezone: "Dostop takim vozilom ni onemogočen, nikjer ni znakov ali ovir, le znak za omejitev hitrosti," je povzetek ogleda stanja na Rudnem polju.

Tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je opozorilo na spremembe v okolju. Kot je mogoče razbrati iz odločbe Agencije RS za okolje, ki sodi k ministrstvu za okolje, je lahko posebno prizadet divji petelin, eden od prebivalcev gozdov na Pokljuki. V postopku pa so ugotovili, da je Smučarska zveza dobila soglasje za bistveno manjše akumulacijsko jezero od zgrajenega, dovoljeno prostornino pa so presegli za skoraj štirikrat!

Varuhi narave opozarjajo na slabosti zakona o Triglavskem narodnem parku, kamor sodi tudi ta del Pokljuke. Zato so posebno ogorčeni nad divjanjem motoristov in štirikolesnikov po asfaltiranih progah in pozivajo na odgovornost poslance, ki so tak zakon sprejeli.

Tomaž Šušteršič je odgovoren za stike z javnostjo za biatlonski šport in posredno za center na Pokljuki: "Problem poznamo in se že ukvarjamo z reševanjem. Kar zadeva zbiralno jezero, je prišlo po naši oceni do nesporazumov in tudi do nekaterih napačnih številk, odločba pa je zdaj napisana in je treba najti rešitev. Glede prometa po progah za rolkanje pa smo mi prav tako ogorčeni, a kot upravljavci nimamo možnosti urejanja prometa. Prepovedi so, proge so namenjene tekačem na rolkah in nikomur drugemu…" Kot smo zvedeli neuradno, je prišlo do glavne napake v zvezi z jezerom na Rudnem polju v dozdajšnjih dokumentih, a so to prepozno opazili.

Biatlonci brez umetnega snega?

  06.05.2011

nedelja, 15. maj 2011, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 80

Gorenjski glas, Aktualno – Marjana Ahačič: Država je zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja za povečanje akumulacijskega jezera pri biatlonskem centru na Pokljuki.

Rudno polje – Biatlonskemu centru Pokljuka na Rudnem polju se jeseni izteče dovoljenje za poskusno obratovanje. V tem času bi morali pridobiti naravovarstveno soglasje za že zgrajeni vodni zbiralnik za umetno zasneževanje, a je Agencija RS za okolje (ARSO) izdajo soglasja konec aprila zavrnila.
V sklopu centra je bil pred letom in pol zgrajen 5.800-kubični vodni zbiralnik za umetno zasneževanje, čeprav je bil z odločbo radovljiške upravne enote dovoljen le zbiralnik s prostornino 1.400 kubičnih metrov. Športni center si je v tem času prizadeval za pridobitev soglasja za večjega, a jim zaenkrat ni uspelo. V postopku pridobivanja soglasja sta namreč kot društvi, ki delujeta v javnem interesu, sodelovali tudi mednarodna organizacija za zaščito narave Alpe Adria Green in Dopps, društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki menita, da ima zbiralnik s tolikšno kapaciteto prevelik vpliv na območje v Triglavskem narodnem parku. Z njimi se strinja tudi ARSO. Kot so napisali v odločbo, s katero zavračajo naravovarstveno dovoljenje, bi kakršnokoli nadaljnje povečevanje nemira na območju Rudnega polja lahko dolgoročno pripeljalo do poslabšanja ugodnega stanja koconogih kur, še posebej ogroženega divjega petelina, ki ima rastišče prav v neposredni bližini biatlonskega centra. »Poleg vseh nedavnih posegov na območju Rudnega polja vsi novi posegi presegajo prag nosilnosti naravnega okolja tega območja, zato je vsakršno poslabšanje stanja življenjskega prostora z vidika skupnih vplivov nesprejemljivo,« je še zapisano v odločbi.
Kot je pojasnil Tomaž Šušteršič iz Biatlonskega centra, gre pri vsem skupaj za nesporazum, za katerega obžalujejo, da se je sploh zgodil in ga že nekaj časa poskušajo rešiti. »V bistvu gre za napako v številkah, ki je prej nismo opazili in to skušamo tudi dokazati. Prepričani smo tudi, da ARSO ni upošteval vseh naših argumentov in pojasnil, da gre le za lapsus ter da se držimo vseh predpisanih strogih omilitvenih ukrepov, saj se zavedamo, da je center v občutljivem območju narodnega parka. Zato verjamemo, da nam bo zaplet vendarle uspelo rešiti.«

Marjana Ahačič
Foto: Tina Dokl

ZAKLJUČNA MISEL OB DNEVA ZEMLJE


image
V ALPE ADRIA GREEN SMO OB MRAKU PRIŽGALI SVEČE V SPOMIN NAŠI NEOKRNJENI NARAVI TER OKOLJU. ŠE VEDNO IMAMO SVOJO ZASTAVO SPUŠČENO NA POL DROGA IN JO BO IMELA SPUŠČENO DOKLER SE STANJE V OKOLJU IN NARAVI V SLOVENIJI NE BO IZBOLJŠALO. DAN ZEMLJE SO IZKORISTILI TUDI EX OKOLJEVARSTVENIKI IN EX OZAVEŠČENI POLITIKI ZA SAMOPROMOCIJO, MEDIJI PA SO JIH CELO PODPRLI!!!

image

Pripombe in stališča AAG na javno razgrnitev OPPN zadrževalnik Brdnikova


glinščica

 

clip_image002

 

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

Oddelek za urejanje prostora

Mestne uprave MOL,

Poljanska 28

1000 Ljubljana

Datum: 22.04.2011

Zadeva: Pripombe in stališča na javno razgrnitev OPPN zadrževalnik Brdnikova

V skladu z Javnim naznanilom št.3505-41/2008-61 z dne 10.03.2011 in spletno objavo gradiv za javno razgrnitev OPPN zadrževalnika Brdnikova Alpe Adria Green, društvo, ki deluje v javnem interesu daje naslednje pripombe, predloge, utemeljitve in stališča:

  1. Dopolnjen osnutek OPPN za območje zadrževalnika Brdnikova in posledično okoljsko poročilo ne vsebujeta celovite analize stanj voda, ki nastajajo ob intenzivnejših padavinah, na širšem območju, ki gravitira z vodami na področje Glinščice, kot glavnega odvodnika voda v poseljen mestni predel. Taka analiza in posledično ukrepi izven območja urejanja so potrebni, da se predvidi tudi ukrepe izven območja urejanja, ki naj upočasnijo vode in/ali zmanjšajo količine voda na ožje področje Glinščice. Predlagamo torej, da se izdela pregled in ocena stekanja voda v območje Glinščice in izdelajo ukrepi za upočasnjevanje zbiranja voda in eventuelno količin s spreusmerjanjem.
  1. V javni razpravi je bilo izpostavljeno, da so ureditve ob gradnji novega odseka avtoceste skozi Šentviški predor očitno poslabšale razmere ob močnih padavinah, saj po izgradnji dobiva Glinščica veliko več vode že ob 15 letnih vodah. Koristniki zemljišč na tem področju to jasno opažajo, saj spremljajo razmere skozi dolga leta.
  1. Prav tako je negativen vpliv prineslo napačni prostorski poseg z izgradnjo hotela MONS. Tam bi moral ostati gozd, ki je v znatni meri zadrževal intenzivne padavine. Zdaj so velike površine asfaltirane in izgrajen je hitri kanalski odvodnik, kar je dodatna napaka, ki jo je nujno sanirati (renaturirati). Tam so možne tudi preusmeritve voda. Obstaja nevarnost, da se še preostale gozdne površine v tem širšem področju izsekajo. To mora OPPN preprečiti v ustreznem členu. Prav tako se ne sme pozidati Pasja dolina, niti vadišče za pse. Velika napaka na tem koncu je bila tudi dodatna stanovanjska gradnja ob pasjem vadišču.
  1. Nepozidanost je treba doseči tudi na področju med naseljem in Hoferjem ter na vsako stran. Vse to so površine, ki pijejo vodo in jo zadržujejo.
  2. Velika prostorska napaka je načrtovanje zgradb na kmetijskih površinah na področju biotehnične fakultete. Ne ponavljajmo napak, kakršna je bila izgradnja biološkega središča na poplavnih površinah, kjer jim tudi nova gradbena dela ob velikih stroških, ob novem mostu, ne bodo dosti pomagala, saj gre tudi za podtalnico.
  1. Prav tako je pomembno »porečje« Pržanca (hribovje Toškega čela in okolice). Analiza mora zajeti predvidevanja zlivanja dotokov ob 100 letnih vodah in jih zmanjševati čimbliže nastanku. Tudi tu velja, da so ohranjene gozdne in kmetijske ter neobdelane površine nujen predpogoj za zmanjšanje 100 letnih voda. Zadrževalnik v Podutiku tudi zahteva presojo glede na 100 letne vode. Doseči je treba naravno umirjanje voda.
  1. V razpravi je bilo tudi omenjeno, da obstaja porozen asfalt. Uporabljajo ga na primer v Avstriji. MONS je na primer eden od kandidatov, ki bi ga moral vgraditi namesto obstoječega nepropustnega.
  1. Na Glinščici je treba izvesti renaturacijo. V skladu s stroko je izgradnja kanalov namesto naravnih brežin napačna. Okoljsko poročilo tega ne predvideva.
  1. Za celotno območje, ki vključuje OPPN območje in vse površine oziroma zaledje, s katerega se vode posredno ali neposredno stekajo v Glinščico je treba izdelati hidrodinamični model za 100 letne vode. Brez tega je gradnja zadrževalnika Brdnikova neosnovana. Na Brdnikovi namreč že sedaj funkcionira zadrževalnik, saj so poplavljene večje površine ob na primer 15 letnih vodah. Zaradi različnih nivojev prihaja do zalivanja dela PST in Brdnikove pred mostom.
  1. Izgradnja zadrževalnika Brdnikova in druga dela so bistveno predraga in prav analiza voda z vsega področja , skupaj z ukrepi gorvodno bi lahko investicijo znatno pocenila. Zahtevamo izdelavo alternativnega, manjšega plana posega, ki zajema OPPN območje in vse zaledje voda. Pri tem smo pripravljeni konstruktivno sodelovati.
  1. V predlaganem Odloku je večkrat omenjena besedna zveza »v čimvečji meri« , ki se uporablja za zaščito dreves, kmetijskih površin in narave. Ta izredno relativen pojem ne zagotavlja ohranjanja habitatov , dreves in zemljišč, niti tistih, ki so posebej poudarjeni za zaščito. Za gradbenike je znano, da ne znajo upravljati s posegom ob vsej mehanizaciji, ki ji preskrbijo maksimalen manevrski prostor iz komodnosti (kar smo v Ljubljani in drugje že imeli priliko opazovati. V naravnem prostoru gradbeništvo ne zna ohranjati. Potrebne bodo posebne mere in kontrola za dosego zaščit. Obenem je treba posamezne načrtovane posege v naravni prostor , drevesa in gozd nujno še zmanjšati. Prav tako na predvidenih prostorih za parkiranje. Parkiranje v senci obstoječih velikih dreves je treba ohraniti. Pripravljeni smo preskrbeti ustrezne izvajalce.
  1. AAG se priglaša v nadaljni postopek z vidika okolja, kamor 100 letne vode tudi spadajo, v katerem bomo razdelali posamezna poglavja s pomočjo stroke še podrobneje ali pa zahtevali utemeljitve.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Pripombe AAG na »Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož«


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

Ministrstvo za okolje in prostor,

Dunajska cesta 48,

1000 Ljubljana

Jesenice: 21.04.2011

Zadeva: Pripombe na »Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož«

Istočasno pa zahtevamo, da se naše društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja vključi po ZVO, v nadaljne postopke v zvezi z nameravanjem podaljšanjem obstoječe letališke steze na letališču Portorož.

Opis variant

V sklopu pobud za pripravo državnega prostorskega načrta za letališče Portorož (DPN letališče) sta predstavljeni dve varianti širitve letališča Portorož. Pri obeh je predvideno podaljšanje asfaltirane steze skupno za 200 m, od tega 40 m v smeri proti Drnici in 140 m v smeri proti mejni točki oziroma Dragonji. Bistveno se med seboj varianti razlikujeta po širini posega vzdolž obstoječe steze. Obe varianti predvidevata poseg v KPSS, ker je poleg podaljšanja asfaltirane steze predvidena tudi ureditev zatravljenega odseka, kar bi poseglo v meje znotraj KPSS in bi zahtevalo tudi regulacijo oz.premostitev struge Drnice in celo reke Dragonje.

Omenjeni posegi so sporni s stališča varstva narave in okolja zaradi naslednjega:

1.Kakršnokoli poseganje v območje znotraj KPSS, tudi če ne gre za asfaltirane ali betonske, pač pa zatravljene površine, pomeni grožnjo za solinski ekosistem in ogroža tamkajšnjo floro in favno. Poseg bi pomenil tudi spreminjanje meja ne le KPSS, pač pa tudi območja Natura 2000 in območja Ramsarske lokalitete. Slovenija je z vstopom v EU v svoj pravni red prenesla tudi pravo EU in Direktive imajo težo zakona. S poseganjem v območje KPSS bi bilo okrnjeno območje Natura 2000, ki ga določata Ptičja in Habitatna direktiva. Slovenija se je kot pogodbenica Ramsarske konvencije zavezala k ohranjanju ekološkega značaja mokrišč, zlasti mokrišč mednarodnega pomena, kamor sodijo Sečoveljske soline. Podaljšanje steze v KPSS bi nedvomno pomenilo spremembo ekološkega značaja tega mokrišča. 

2.letališče je v neposredni bližini območja, ki je eno najbogatejših ornitoloških območij v Sloveniji, kar pa pomeni tudi veliko nevarnost za trk letal s pticami in posledično povečano nevarnost strmoglavljenja letal.

3.Poseg bi zahteval tudi regulacijo Drnice, po eni od variant tudi Dragonje. Zacevitev vodotokov po evropski vodni direktivi ni več dopustna, kar pomeni, da bi z regulacijo reke grobo posegli v območje pridelave soli, točneje območje izhlapevalnih bazenov. Tradicionalna pridelava soli, ki daje kruh prek 80 zaposlenim in več deset pogodbeno zaposlenim v kraju, bi bila s tem prekinjena. Poleg tega bi izgubili del naše najpomembnejše kulturne dediščine. Na račun širitve ene dejavnosti (letališče s peščico zaposlenih) bi izgubili najpomembnejši vir zaposlitev v lokalni skupnosti in največjo dodano vrednost razvoja obalnega turizma.

4.Letališče bo tudi s splakovanjem iz letalske steze, zaradi povečanega števila letal (saj voda vse odnese – tudi z obstoješih stez in ploščadi, od olja, kerozina, do obruskov od gum in tudi od umivanja letal…), še bolj obremenilo okolico in vodotoke in s tem ogrozilo življenje v njih.

5.Variante predvidevajo tudi rušitev nekaj stanovanjskih objektov in dodatne posege v kmetijska zemljišča najvišje kakovosti. Ta so bila v neposredni bližini že prizadeta ob načrtih za gradnjo golf igrišča (prek 60 ha).

6.Gradnja letališča prek Drnice v KPSS omogoča tudi razmišljanja, da bi stezo v prihodnje še podaljševali naprej v soline in tako na območje pripeljali še večja letala, tudi tista, ki zaradi tehničnih zahtev pri manevrih vzleta morajo leteti več sto metrov nizko nad tlemi. Že v trenutnem stanju je letališče zelo moteče ne le za naravo in domačine, pač pa moti tudi turiste v bližnjem Portorožu.

7.Za takšen poseg je treba opraviti celostno presojo vplivov na prostor in sicer tako s stališča fizičnih posegov v prostor kakor tudi posledic dejavnosti, ki jih ti posegi omogočajo.

8.Zavajajoči so podatki o potrebi po 200m podaljšanju steze, saj za tipe letal, ki naj bi jih na ta način pridobili na letališče, zadošča že cca 150 m podaljšanje steze, kar pomeni, da je podaljšanje v KPSS namenjeno le pridobivanju terena za kasnejše nadaljnje širitve steze v park.

Iz podatkov predhodno izvedenih investicijskih študij je razvidno, da je vsakršno podaljšanje steze v KPSS izven ekonomske upravičenosti. Sprašujemo ali so pridobljene tudi neodvisne študije, ki bi dokazovale, da bo letališče delovalo rentabilno ob upoštevanju dejstev, da vsako leto letališče ustvari prek 200.000 EUR izgube in to kljub dejstvu, da je bilo pred leti dokapitalizirano v milijonski vrednosti evrov in ob izračunu vseh vlaganj (odkup kmetijskih zemljišč in sprememba namembnosti, rušitev stanovanjskih objektov, prestavitev ceste, regulacija enega ali celo dveh vodotokov…), ki bi bila potrebna za izvedbo takšnih načrtov.

Za podaljšanje letališke steze, bi vsekakor najprej potrebovali tudi soglasje Hrvaške države, saj bi letala ob vzetanju in pristajanju uporabljala Hrvaški zračni prostor ter s tem povzročila velik čezmejni vpliv na okolje na tem prostoru.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

2. CRS Forum i 3. sajam neprofitnih inicijativa


2. CRS Forum i 3. sajam neprofitnih inicijativa

Treći po redu Sajam neprofitnih inicijativa održan je 19. aprila 2011. godine u organizaciji SMart Kolektiva i Foruma poslovnih lidera Srbije, uz podršku USAID-a i Instituta za održive zajednice (Institute for Sustainable Communities).

Cilj sajma je bio da se omogući stvaranje novih partnerstava i približavanje poslovnog i neprofitnog sektora. Odabranih 20 organizacija imalo je priliku da svoje projekte predstavi u okviru godišnjeg CSR Foruma poslovnih lidera Srbije.

clip_image002

Na Sajmu su učestvovale organizacije civilnog drušva sa teritorije Republike Srbije koje: organizuju volonterske aktivnosti, a posebno one usmerene na zaštitu životne sredine; imaju potrebu za volonterima iz poslovnog sektora, bilo u radu sa korisnicima ili kao podršku projektim aktivnostima; imaju usluge ili proizvode namenjene poslovnom sektoru, posebno one koje se odnose na zaštitu životne sredine. Poslovni sektor su predstavljali predstavnici nekoliko ambasada (Velike Britanije, SAD, Holandije,…), zatim velikih kompanija kao što su: U.S. Steel, Am Cham, Holcim, Erste banka, Coca – Cola Hellenic…

clip_image004

Festival “Mladi, zdravo da ste!” – promocija zdravih stilova života, koji realizuje u partnerstvu s Vojvođanskom zelenom inicijativom i udruženjem “Zdravo“.

clip_image006

Na kraju Sajma je, Danko Runić direktor Agencije za evropske integracije i saradnju sa udruženjima Grada Beograda, proglasio Vojvođansku zelenu inicijativu za najbolju neprofitnu organizaciju na CRS Forumu.

clip_image008

Voščilo za VELIKONOČNE PRAZNIKE


velikonočni zajec

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN, vuoi Buona Pasqua

U ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, želim vam sretan i blagoslovljen Uskrs

On behalf of the international organizations ALPE ADRIA GREEN wish you Happy Easter

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Poziv ob dnevu zemlje


clip_image002

clip_image004

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

zemlja

POZIV OB DNEVU ZEMLJE

Ljudje po vsem svetu se zavzemajo, da bodo jedli čim več ekološko pridelane hrane. Zato v AAG skupaj z tcktcktck letos pozivamo ob DNEVU ZEMLJE vse osveščene prebivalce, da nam pomagajo širiti to idejo naprej.

Letos na Dan Zemlje, 22. aprila poteka mednarodna kampanja z namenom povečati ozaveščenost o okoljskih vprašanjih in spodbuditi ljudi po vsem svetu, da sprejmejo okoljske ukrepe. Dogodek sega v leto 1970, ko je potekal prvi Dan Zemlje – čeprav je bilo v veliki meri osredotočeno na ZDA, je dogodek še vedno še vedno aktualen in je v letu 2010 praznoval 40-letnico.

V okviru letošnjega dogodka, posamezniki in organizacije po vsem svetu spodbujajo ljudi, da oživijo "dejanja zelenih" v teku akcija za dosego 1 milijarde " zelenih akcij" pred vrhom leta 2012 Zemlje v Riu.

Posamezniki se lahko vključijo na različna zelena področja, vključno z prometom, trajnostnim razvojem, zaščito okolja in energetiko.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

 

Plakat AAG-VOJVOĐANSKA ZELENA INICIJATIVA

Plakat Dan Planete zemlje za web

Post festum na odločitev poslancev, ki so zavrnili referendum o TEŠ 6, ki ga je predlagal AAG


Alpe Adria Green je sprožil letos pobudo za referendum na katerem bi se državljani RS sami odločili ali zgraditi ta » ZGODOVINSKI PROJEKT« iz neke druge dobe ali ne. Poslanci so žal zaradi svojih interesov našo pobudo zavrnili in z tem sprejeli moralno in tudi odgovornost do bodočih generacij, razen seveda nekaterih ekološko osveščenih izjem.

Sama študija o TEŠ 6 in poročilo, ki ga je pripravila resorna ministrica Darja Radić je pokazala, da projekt tudi po donosnosti, ki jo je zahtevala ni spremenljiva, kaj šele pri pri izpustih emisij v ozračje.

Projekt sam je bil voden na način, ki vzbuja resne dvome v zakonitost. Če bi se projekt nadaljeval v tej smeri, državljankam in državljanom ne bi prinašal elektrike, pač pa zgolj izgubo (plačevanje emisijskih kuponov). Pri obstoječem projektu, ki je neekonomičen, nedopusten in nevzdržen tako energetsko kot tudi socialno, ekonomsko in okoljsko, bi vsako nadaljnje finančno vlaganje pomenilo oškodovanje državljanov. Določen del odgovornosti nosi tudi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki ni opravil svojega dela in zagotovil potrebnih informacij, pač pa je dopustil, da se projekt nadaljuje na netransparenten in neekonomičen način. Na AAG »ČRNI TABLI« je bil zaradi tega v lanskem letu osebnost četrtletja.

Nesmiselno bi bilo za vodenje tega projekta obtoževati samo posamezne ministre iz te vlade, saj sam projekt sega tudi v delovanje prejšnje. Zato po mnenju Alpe Adrija Green nosijo odgovornost za ta okolju nespremenljiv projekt prejšnja in ta vlada.

Vse več politikov in gospodarstvenikov spoznava da smo v AAG imeli prav v zvezi z TEŠ6 saj je, po zelo dolgem odlaganju problema danes prišel trenutek resnice, ki je nazorno pokazal, zakaj smo bili ob opozarjanju na številne nepravilnosti deležni agresivnih napadov z različnih strani. Dejstvo, da smo na študije čakali več kot leto dni, priča o velikosti problema, interesih, ki so s tem povezani, in zakaj so bile reakcije na naše zadržano stališče tako zelo agresivne.

Investicija je razvojno zgrešena, okoljsko sporna, finančno nevzdržna ter katastrofalno slabo vodena.Vsak evro, ki bi bil porabljen za nadaljevanje tega projekta, bi pomenil oškodovanje tistih, ki plačujejo davke in elektriko.Pričakujemo tudi, da bodo tisti, ki so odgovorni za nevestno in neodgovorno vodenje projekta TEŠ 6, ustrezno sankcionirani. V Alpe Adria Green še vedno zahtevamo zaprtje vseh blokov v Šoštanju, dokler pa Slovenija ne preide na brezoglično pridobivanje električne energije, pa postavitev začasnih plinskih elektraren, ki bi bile oskrbovane preko plinovoda »južni tok«.

AAG – Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za Atotech Slovenija d.d., Podnart


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana

Datum: 20.04.2011

Zadeva: Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za Atotech Slovenija d.d., Podnart 43, 4244 Podnart, ki je z vlogo z dne 01.09.2010 zaprosila Agencijo RS za okolje za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg: novogradnja skladiščno-proizvodno-poslovnega objekta 23, skladišča jeklenk, parkirišča za osebna in tovorna vozila, rekonstrukcija obstoječega objekta 17 za potrebe postavitve devetih rezervoarjev za zbiranje odpadne vode in šestih rezervoarjev za skladiščenje demineralizirane vode ter dozidava prizidka za rezervoarje za nevarne snovi in polnilnice za električne viličarje, na zemljiščih s parc. št. 851, 852/1, 852/2, 852/4, 852/5, 852/7, 852/8, 853/4, 853/5, 853/6, 853/8, 853/9, 853/11, 981/6, 981/9, 988/18, 988/19, 988/20, vse k.o. Zaloše.

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 64. člena Zakona o varstvu okolja za nameravani poseg, ki povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi se skladno z določili prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata, spremembo obrata in okoljevarstvenega soglasja za zgoraj navedeni poseg.

AAG meni, da ima ta projekt neposredni vpliv na varnost.
Izgradnja takega objekta, bi po direktivi EU – SEVESO ogrozila varnost na širšem območju, saj bi bilo, zaradi domino efekta, ogroženo širše območje.Vpliv nevarnih dogodkov kot so na primer: eksplozija, požar, izlitje in evaporacija na okolico bi bil v tem primeru katastrofalen zaradi ozke doline, v kateri se objekt nahaja.

Odpadna voda Voda, ki se bo uporabljala iz vodovodnega omrežja za tehnološke namene, lahko ogrozi vodotoke in podtalnico.

Odpadki
Ostaja nevarnost za nedosledno ločevanje odpadkov na kraju nastanka, ter s tem povečuje nevarnosti za okolje, predvsem pri čiščenju rezervoarjev, oljnih jam, separatorjev, lovilcev olj, odtekanje akumulatorske kisline…. ti sedimenti lahko znatno onesnažijo vodotoke in podtalnico.

Zgoraj navedena dejstva in nevarnosti potrjuje tudi ODLOK o Strategiji prostorskega razvoja občine Radovljica z urbanistično zasnovo Radovljica – Lesce, sprejet v letu 2010 v 41. členu (usmeritve za območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)

(4) Na obstoječih območjih tveganj zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi (sedanji viri tveganja Atotech in Orka v Podnartu) se upošteva varovalni pas v razdalji 150 m zaradi varovanja ljudi pred škodljivimi učinki večjih nesreč z nevarnimi snovmi, zato je v varovalnem pasu dovoljeno graditi le v skladu z ugotovitvami analiz tveganja (ki jih določi in izračuna strokovnjak za izdelavo poročil o vplivih na okolje). Vsi novi viri tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi se načrtujejo in izvedejo tako, da škodljivi učinki večjih nesreč z nevarnimi snovmi ne sežejo do območij, kjer se stalno ali občasno nahajajo ljudje.

Tudi ta odlok po našem mnenju ne definira podrobno, v kakšni razdalji je varna gradnja hiš, saj navaja le, da je dovoljeno graditi le v skladu z ugotovitvenimi analizami, ki pa niso navedene.

Zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije, ki ni v celoti prilagojena direktivam EU.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

clip_image002

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana p.p. 2608

tel.: +386(0)1 478 40 00 faks.: +386(0)1 478 40 52

Agencija RS za okolje na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 86/04–ZVOP-1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08-ZViS-F, 63/09 in 69/10), 58., 88. in 92. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-OdIUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09) v združenem upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata, spremembo obrata in okoljevarstvenega soglasja za poseg: novogradnja skladiščno-proizvodno-poslovnega objekta 23, skladišča jeklenk, parkirišča za osebna vozila, pretakališča P2 za pretakanje nevarnih snovi in odpadne vode, prizidka za prostor za rezervoarje za nevarne snovi, prizidka za polnilnico za električne viličarje, kovinske nadstrešnice za skladiščenje prazne embalaže, rekonstrukcija obstoječega objekta 17 za potrebe postavitve devetih rezervoarjev za zbiranje odpadne vode in šestih rezervoarjev za skladiščenje demineralizirane vode, z naslednjim

JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST

1. da je stranka Atotech Slovenija d.d., Podnart 43, 4244 Podnart z vlogo z dne 01.09.2010 zaprosila Agencijo RS za okolje za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg: novogradnja skladiščno-proizvodno-poslovnega objekta 23, skladišča jeklenk, parkirišča za osebna in tovorna vozila, rekonstrukcija obstoječega objekta 17 za potrebe postavitve devetih rezervoarjev za zbiranje odpadne vode in šestih rezervoarjev za skladiščenje demineralizirane vode ter dozidava prizidka za rezervoarje za nevarne snovi in polnilnice za električne viličarje, na zemljiščih s parc. št. 851, 852/1, 852/2, 852/4, 852/5, 852/7, 852/8, 853/4, 853/5, 853/6, 853/8, 853/9, 853/11, 981/6, 981/9, 988/18, 988/19, 988/20, vse k.o. Zaloše.

2. da je za nameravani poseg v okolje na podlagi točke 6.c Priloge II, v povezavi s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07 in 32/09, v nadaljevanju Uredba) treba pridobiti okoljevarstveno soglasje;

3. da je Ministrstvo za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje, 7.8.2007 v reševanje odstopilo vlogo z dne 3.7.2007, stranke – upravljavca, ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d. Podnart 43, 4244 Podnart za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obrat in da je naslovni organ dne 1.9.2010 prejel tudi vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za večjo spremembo obrata, ki zajema: spremembo lokacije skladišča F, novogradnjo objekta 23, ki zajema proizvodnjo in skladišče nevarnih snovi, skladišče jeklenk, zadrževalni bazen padavinskih vod in lovilca olj, pretakališče P2, rezervoarje za nevarne snovi R2-R7, rezervoarje od R8-R16 za odpadno vodo, polnilnico za električne viličarje, vgradnjo senzorjev za HCN, merilnikov za nivo vode v mokrem filtru za čiščenje odpadnega zraka in vgradnjo lopute za izpust iz obstoječega mokrega filtra iz proizvodnje cianidnih pripravkov, vgradnjo senzorjev nivoja mokrega filtra na linijah 12, 13, 14, razširitev hidrantnega omrežja ter izgradnjo bazena za požarno vodo. Skladno s prvim odstavkom 174. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09; v nadaljevanju ZVO-1) se za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječe obrate določba 88. člena ZVO-1 glede sodelovanja javnosti ne uporablja, za večjo spremembo obrata pa je skladno z 88. členom ZVO-1, javnosti zagotovljen vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju.

4. da je za izdajo okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja pristojna Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana;

5. da se bo presoja vplivov na okolje izvedla v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja;

6. da je območje, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi, določeno v:

– poglavju 7. Določitev vplivnega območja posega v Poročilu o vplivih na okolje za skladiščno – proizvodno – poslovni objekt in parkirišče, Atotech Slovenija d.d., Podnart, št. 50/2010, 31.08.2010, dopolnjeno 17.03.2011, Marbo, d.o.o., Bled, Alpska cesta 43, 4248 Lesce;

– v poglavju 10 Varnostnega poročila ATOTECH d.d., št. 51/3-2010, z dne 12.7.2010, dopolnjeno 25.8.2010, 17.3.2011 in Prilogi 12/2 (Grafični prikaz vplivnega območja za zdravje in premoženje ljudi ter okolje za večjo spremembo v M 1:1000) Varnostnega poročila ATOTECH d.d., št. 51/3-2010, z dne 12.7.2010, dopolnjeno 25.8.2010, 10.3.2011.

7. da se v tem postopku ne bo izdalo okoljevarstveno soglasje, pač pa se bo z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja štelo, da je bilo odločeno tudi o okoljevarstvenem soglasju;

8. da se podatki o nameravanem posegu pridobijo na Agenciji RS za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana;

9. da je javno naznanilo objavljeno na krajevno običajen način na oglasnih deskah na naslovih Agencije RS za okolje, Vojkova 1a, 1102 Ljubljana, Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica, Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ter v svetovnem spletu na spletnih straneh Agencije RS za okolje in Občine Radovljica;

10. da je vpogled v dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, to je v vlogo stranke za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, vlogo stranke za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, idejno zasnovo nameravanega posega, poročilo o vplivih na okolje, varnostno poročilo, strokovno oceno o ustreznosti varnostnega poročila, in osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju zagotovljen

od 25.3.2011 do 26.4.2011

na sedežu Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica,

in sicer:

ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure

torek od 8.00 do 15.00 ure

sreda od 7.00 do 17.00 ure

petek od 8.00 do 13.00 ure

12. da se mnenja in pripombe lahko v roku iz 10. točke javnega naznanila:

· vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka predstavitve dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja na sedežu Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica ali

· posredujejo v pisni obliki na Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana.

Naslovni organ obvešča javnost, da bo v postopku upošteval samo mnenja in pripombe javnosti, ki bodo prejeta na način in v roku, kot izhaja iz 11. točke javnega naznanila.

Skladno z določili 64. člena Zakona o varstvu okolja vabimo tudi osebe, ki na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in nevladne organizacije iz prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona, da podajo mnenja in pripombe o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopek.

Navedeni v prejšnjem odstavku imajo položaj stranskega udeleženca v postopku po predpisih o upravnem postopku, v kolikor menijo, da se nameravani poseg tiče njihovega pravnega interesa in če v roku iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona vložijo zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

V primeru, da se zahteva udeležba v postopku, je treba v vlogi določno navesti pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze oziroma izkazati pravni interes.

Številka: 35415-7/2010-16 Tanja DOLENC, univ. dipl. inž. gr.

Datum: 25.03.2011 direktorica Urada za varstvo okolja in narave

Še en poskus selitve kemične proizvodnje v Kemiplasu


podnebje zemlje1

Članek iz častnika DELO

DO POLETJA REŠITEV ZA SELITEV KEMIPLASA

Še en poskus selitve kemične proizvodnje v Kemiplasu

Namesto kemije iščejo za vse sprejemljivo dejavnost

Koper – Proizvodnjo Kemiplasa bi lahko do poletja preselili z zemljišča v Dekanih pri Kopru in tako rešili glavno težavo s kemično industrijo v Kopru. V torek popoldne so se na pobudo koprskega župana pri ministru Roku Žarniću sestali lastnik Kemiplasa Enver Moralić, direktorica Kemiplasa Majda Perhavec, župan Boris Popovič in piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič, razvojni koordinator treh obalnih občin. Dogovorili so se za ustanovitev delovne skupine, ki naj bi do poletja poiskala za vse sprejemljivo dejavnost na 25 hektarih Kemiplasovega zemljišča pred Koprom.

"V koprski občini bodo še pred poletjem sprejeli sklep o začetku postopka za sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN), ki bo omogočil razvoj nove dejavnosti. Imenovali smo skupino, v kateri smo Damijan Urankar, vodja sektorja za sodelovanje z občinami z ministrstva za okolje in prostor, Enver Moralić, Majda Perhavec, Boris Popovič, Gašpar Gašpar Mišič in arhitekt Boris Podrecca. Ta skupina naj bi poiskala vsebino, za katero bodo potem v približno poldrugem letu izdelali OPN," je povedal Gašpar Gašpar Mišič.

"Borisa Popoviča je zanimalo, ali bi bilo mogoče na območju sedanjega Kemiplasa umestiti družbeno bolj sprejemljive dejavnosti, zato je na sestanek povabil tudi predstavnika Kemiplasa, ki razmišlja o selitvi proizvodnje," so nam sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Predstavniki direktorata za prostor so potrdili, da je umestitev za okolje manj obremenjujoče indrustrijske dejavnosti ena od možnih različic, za katero ne bi potrebovali spremembe rabe zemljišča. Za vsako drugo rabo zemljišča pa morajo v občini sprejeti nov prostorski načrt. "Strokovna služba direktorata za prostor je občini na voljo za vse informacije, ki jih bodo pri pripravi OPN potrebovali," so še sporočili z ministrstva za okolje. Če bi torej Kemiplas hotel na tem območju razvijati drugo industrijsko dejavnost, občini sploh ne bi bilo treba sprejemati novega prostorskega načrta, saj bi bila vsaka manj obremenjujoča za okolje. Ena od možnosti bi denimo lahko bila logistična dejavnost, za turistične dejavnosti, trgovski ali poslovni center ali stanovanja pa bi morali sprejeti nov prostorski načrt, čepraj je jasno, da bi vsaka od teh dejavnosti pomenila manjše tveganje za okolje, zaposlila pa bi lahko najmanj toliko ljudi, kot jih zdaj.

Kemiplas v Kopru zaposluje 50 delavcev. Konec februarja lani je prišlo v tej tovarni do večje eksplozije in požara, vendar hujših posledic za okolje in ljudi ni bilo. Večkrat je uhajal sublimat anhidrida ftalne kisline v obliki belih kosmičev. Bližnji stanovalci so se zato pritoževali nad smradom. Sredi maja lani je Agencija RS za okolje izdala zavrnilno odločbo za okoljevarstveno soglasje, na katero se je Kemiplas pritožil, vendar po skoraj enem letu Arso o pritožbi še ni odločil. Sredi novembra lani so v Kemiplasu ponovno ustavili proizvodnjo in večina zaposlenih je na čakanju. V Kemiplasu so nam včeraj zagotovili, da proizvodnja stoji zaradi težav pri dobavi surovine, zato v tovarni opravljajo remont. Po predvidevanjih bo proizvodnja stala še štiri mesece.

"Na pobudo ministra in predstavnikov treh obalnih občin je Kemiplas pripravljen preučiti možnost selitve dejavnost na Madžarsko, če pri projektu pridobi podporo (tudi pri zagotavljanju virov za selitev) omenjenih občin in države. Hkrati pa bodo začeli pripravljati načrt za nove dejavnosti, ki bi bile sprejemljive za občine, državo in lastnika. Delovna skupina bo predvidoma v treh do štirih mesecih pripravila ustrezne predloge," so nam odgovorili iz Kemiplasa.

BORIS ŠULIGOJ