Alternativni, obnovljivi in trajni viri energije


 

Konec prejšnjega stoletja smo se prebivalci našega planeta pričeli ozirati k možnosti rabe trajnejših virov energije, za katere smo sprva uporabljali enoten naziv alternativni viri energije.

Bolj ko smo spoznavali omejenost svetovnih zalog nafte, bolj smo razvijali tehnologije za rabo fosilnih goriv. Tako tudi v Sloveniji proizvedemo po en avto na deset prebivalcev, katere dostavljamo po naročilu lastnika tovarne različnim kupcem po Evropi. Istočasno pa kupimo za slovenski trg, tudi po 60 000 vozil na leto drugih proizvajalcev. K temu pa dodajamo tudi druge porabnike energije fosilnega izvora. Tako smo pri iskanju nove energije pričeli uporabljati tudi drugačno izrazoslovje. Preprosto, iskali smo nadomestne vire energije za naše vsakdanje potrebe, zato smo začeli uporabljati izraz alternativni viri energije in takšen izraz se je vse bolj udomačeval v našem vsakdanjem pogovoru.

Spremljanje klimatskih sprememb in dogovarjanje na svetovnem nivoju v Kyotu, da lahko z rabo obnovljivih virov energije zmanjšamo vplivanje na klimatske spremembe, je v naši podzavesti pričelo spreminjati našo terminologijo. In začeli smo uporabljati ta novi izraz, obnovljivi viri energije.

In pri rabi takšnega izrazoslovja smo pričeli tudi z raziskovanjem izvora teh energetskih virov energije. Tako smo prišli do energije sonca, energije vetra in vode ter biomase z geotermalno energijo. Veter in sončno energijo so znali uporabljati že naši davni predniki, energijo vode so pričeli uporabljati sopotniki tehnoloških odkritij, rabo biomase se priporoča zaradi zaključenega naravnega ciklusa, geotermalno energijo pa začenjamo resno uporabljati zadnjih 30 let, ker smo razvili ustrezno tehnologijo tudi za njeno rabo. Posamezne tople izvire na površini zemlje pa so nas naučili rabiti prav tako že naši daljni predniki.

Pri tem našem raziskovanju smo prišli do preproste ugotovitve, da so vsi ti viri preprosto trajni viri energije, morda ostaja nekaj pomisleka le pri rabi biomase. Pri tem prihajamo do vprašanja kaj pomeni trajnost in kaj obnovljivost? Moje osebno mnenje, da je izraz trajnost primerna za rabo vseh naštetih virov energije , edino za energijo pridobljeno iz biomase bi še naprej uporabljali izraz obnovljivi vir. Do takšne ugotovitve sem prišel preprosto na podlagi dejstev, pridobljenih s spoznavanjem posameznih energetskih virov in pomena rabe posameznega vira. Zato predlagam vsem, kateri uporabljajo tovrstno terminologijo, da prvenstveno uporabljajo v svojem izrazoslovju izraz trajni viri energije.

Nesporno prihajamo v čas, ko nas bo potreba po energiji zaradi vedno dražje energije, pridobljene iz fosilnih goriv, prisilila k vedno večji rabi trajnih virov energije. Porabo energije lahko v naših klimatskih pogojih enostavno razdelimo na tri velike porabnike: industrija, promet z vso potrebno infrastrukturo in naše klimatske potrebe v objektih (ogrevanje, hlajenje in priprava tople sanitarne vode). Iz navedenega torej izhaja, da bomo jutri nesporno potrebovali električno energijo za industrijo in v velikem procentu za promet, naše klimatske potrebe pa bomo prisiljeni zadovoljevati z rabo trajnih virov energije.

Za prehodno obdobje bo zagotovo intenzivno vskočil kot energent za proizvodnjo električne energije zemeljski plin in tudi v prometu nam je pričakovati večje število vozil, prirejenih na vožnjo z rabo tega energenta. Res je, da je zemeljski plin fosilnega porekla in z njegovo uporabo proizvajamo tudi neželene toplogredne emisije, vsekakor pa bistveno manj, kakor pri uporabi premoga in nafte. O večji ali manjši uporabi jedrske energije pa bo odločitev prineslo razmišljanje naših naslednikov.

Tako smo prišli do ugotovitve, da je potrebno sedanjemu občanu in potrošniku zagotoviti ustrezno klimatsko udobje v bivalnih in delovnih prostorih v pogojih, kakršno nam določajo klimatski pogoji. Severnejše lokacije so seveda še bolj pod vplivom mrzlih vplivov in so tudi zato korak v razvoju ustrezne tehnologije naprej.

V naših pogojih so tako primerni za našo uporabo trajni viri, kateri bodo morali biti podprti z električno energijo. V slovenskem prostoru se lahko tako posvetimo rabi geotermalne energije (energija zemlje, energija podzemnih in površinskih voda (morje) in energija tekočih voda) ter raba biomase. Ob tem pa je obvezno tudi razmišljati in pristopati tudi k rabi toplotne energije, katera nastaja pri proizvodnji električne energije.

Res je, da so investicije v rabo trajnih virov energije v primeru zamenjave tovrstne opreme dražje kakor v času prve vgradnje, toda pristopiti je potrebno k izvedbi posameznega projekta z mislijo, da se pristopi tudi k izvedbi kompletne izolacije objekta. Vsekakor pa tudi nekoliko višja investicija prinaša novi prihodek, saj bo letni obratovalni strošek nižji in v primerjavi s stroški rabe fosilnih goriv ustvarja prihranek. Novogradnja pa je skladno s predpisi že dobro izolirana, in tudi del potrebne toplotne energije mora investitor zagotoviti s trajnim virom energije.

In kaj še prinaša prehod na rabo trajnih energetskih virov? Prinaša naše pozitivno ravnanje z okoljem, saj za svoje ogrevanje in hlajenje ne bomo proizvajali – izpuščali toplogrednih emisij in bomo tako vsi skupaj zmanjševali vplivanje na klimatske spremembe. In tudi to bo nekoč nagrajeno, saj bo sčasoma tudi proizvodnja toplogrednih emisij »obdavčena«. Ta trenutek v imenu države Slovenija Eko sklad podeljuje subvencije za energetsko varčno gradnjo. Prav tako Eko sklad prispeva pomoč k učinkoviti rabi energije.

Za zaključek lahko napišem, da predlagam bralcem tega sporočila resen premislek k rabi trajnih virov energije, saj bodo tako zmanjšali svoje letne izdatke za ogrevanje in veliko prispevali k našemu povratku v čisto okolje.

V Kranju 26.12.2010 Božo Dukić, IOVE Kranj

AAG se pridružuje in podpira zgoraj navedeno.

AAG - REKLAMA

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.