Projekt TEŠ6 – »argumenti« in odstavitve !


Projekt TEŠ6 – »argumenti« in odstavitve !

V nekaterih časopisnih prispevkih zadnjega časa se pojavlja tudi dr. Peter Novak s trditvijo, da je TEŠ6 pametna narodno gospodarska odločitev. To terja dodatno osvetlitev. G. Novak zagovorja upravičenost TEŠ6 pravzaprav samo kot frazo, v podrobnih razglablanjih pa govori o tehnološki neustreznosti TEŠ6 in pledira za drugačnimi tehnologijami (njegov kratek intervju v Dnevniku). Njegovo stališče je najmanj protislovno. Z govorjenjem o potrebi po drugačnih tehnologijah gospod Novak pravzaprav »nezavedno« kritizira TEŠ6. Bolj pregledne in »čvrste« argumente pa navajajo v piar službi v TEŠ. Poglejmo katere argumente izpostavljajo.

Lastna sredstva TEŠ – ali res ?

V TEŠ-u trdijo, da vse investicije financirajo z »lastnimi sredstvi«. Trditev, da gre za lastna sredstva sicer z oceno o nespametnosti ali pametnosti projekta TEŠ6 nima neposredne zveze. Vendar je bistveno pri tej trditvi nekaj drugega. Vsa ravnanja uprave TEŠ in nadzornih inštitucij – kot so vprašanje poslovne tajne in odklanjanje revizije v TEŠ s strani Računskega sodišča (RčS), navajajo na to, da hočejo davkoplačevalski interes zaustaviti na pragu elektrarne.

Po njihovem ne gre za davkoplačevalska sedstva. Tako naj bi tudi institucija nadzora s strani države to je RčS v TEŠ-u ne imela pristojnosti za revizijo, javnost pa ne dostopa do poslovnih skrivnosti. Polemika o tem še teče, končno stališče pa bo moral sprejeti državni zbor, ko bo prejel mnenje zakonodajnopravne službe DZ. Do tedaj pa izgleda, da je »civilni nadzor« nad spornim projektom, ki ga bo financirala vsa država, praktično onemogočen.

Nespodobna cena posodobitve blokov in pridobivanje ponudb

Posodobitev blokov 4 in 5 naj bi bila po informacijah iz TEŠ 450 mio eurov, kar je že v izhodišču nesprejemljiva številka. Številka je 2,5 – do 3 krat previsoka in ima ambicijo že v začetku znižati primerjalno prednost posodobitve blokov 4 in 5, nasproti izgradnji bloka 6. S tem se seveda ustvarja vtis, da je TEŠ6 edina rešitev. Vendar bloka 4 in 5 nista zastarela objekta, pač pa prav nasprotno. Gre za deloma že posodobljeno, predvsem pa neamortizirano in dobro, celo odlično vzdrževano elektrarno. Poglejmo navedbo s spletne strani TEŠ:

»Zaradi dobrih odločitev strokovnjakov pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj, imamo v TEŠ vgrajeno opremo odličnih firm iz Nemčije in Švice. V sled tega je delovanje termoelektrarne primerljivo po rezultatih proizvodnje z enakimi po Evropi, po obratovalni pripravljenosti pa jih celo prekašamo. Pečat tem rezultatom daje odlično vzdrževanje in upravljanje proizvodnih blokov«.

Visoka cena posodobitve, ki so jo predstavili v TEŠ in HSE in ki jo zdaj lahko – po informacijah iz TEŠ, pričakujemo še na osnovi naročene študije v Franciji, je nesprejemljiva. Tudi zaradi neustreznega načina izbire izvajalca študije oziroma napačnega pristopa do zadeve. Za pridobitev relevantnih predlogov o posodobitvi blokov 4 in 5 bi morali najprej izvesti javni mednarodni razpis, nikakor pa ne naročati študije pri enem od Alstomovih podjetij. Torej posredno pri podjetju, ki Slovenijo že drži v kleščah za sto milijonske zneske. Ali je študija resnično naročena ni znano, po nekaterih informacijah (neposredno iz TEŠ) je naročena, po drugih informacijah (iz HSE) pa se to ni zgodilo. Skratka spet gre za poslovno skrivnost pri upravljanju z javnimi sredstvi, ali za predstavo videza.

Odstranitev prvega in do sedaj edinega resnega nadzornika

Prepričan sem, da bodo zadnje kadrovske menjave v nadzornem svetu HSE, aktivnosti v smeri ekonomične izbire, v celoti zavrle. Po direktivi predsednika vlade (ki je seveda pogojena s pritiski Šaleškega lobija, formalno pa se kot kulisa pojavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb) je bil zamenjan prvi nadzornik g. Jadranko Medak, ki je bil eden redkih, čeprav zelo upravičenih skeptikov v odnosu do projekta TEŠ6. Tako bomo spet pri eni sami in edini zveličavni rešitvi – TEŠ6. In temu naj bi se reklo »odločanje na osnovi enakovredne obravnave alternativ«. Naj razume, kdor more. Ker gre za farso pa tu pravzaprav ni kaj razumeti! Ali lahko kaj podobnega pričakujemo tudi v novem NEP – nacionalnem energetskem programu. Namreč prikaz alternativ, brez alternativ in s priporočeno opcijo, ki je znana že vnaprej.

Brez javnega mednarodnega razpisa resne, verodostojne in za Slovenijo ugodne študije posodobitve blokov 4 in 5 v HSE ali v TEŠ ne morejo dobiti. Na takem razpisu bi naj si ponudniki konkurirali s ceno, kvaliteto, garancijo za dobro izvedbo in tudi z ustreznim rokom izvedbe – čimkrajšim izpadom obratovanja. Tako bi ravnal skrben gospodar. Najnovejša napovedana praksa v zvezi s študijo, pa bi nas vodila v ponovno odvisnost in podrejenost Alstomu.

Če v HSE že iščejo odgovor na možnost posodobitve neposredno pri konkretnem dobavitelju opreme, pa je nelogično, da se hkrati ne obrnejo (tudi ali predvsem) na Siemens, ker pač gre za preprosto dejstvo, da je v obeh blokih že vgrajena prav njegova oprema, prav tako pa že ima – kot dobavitelj iz tega naslova, že vse ključne tehnične podatke in parametre obratovanja elektrarne.

Ocenjujemo, da je realna cena posodobitve blokov 4 in 5 – po primerih dobre prakse iz Nemčije, v razponu 140 – 190 mio eurov. V navedenem razponu so še znatne rezerve. Znesek je seveda odvisen od dejanskega stanja vseh naprav, ki pa so, kot rečeno, zelo dobro vzdrževane.

Zahvaljujoč temu, da je obratovalna kondicija naprav v TEŠ odlična, večji in tudi dražji posegi izven predlaganega okvira – to je zamenjava kotlov in turbin, niso potrebni. To so mnenja tehničnih strokovnjakov, ki poznajo TEŠ od blizu, nekateri pa so tudi sami sodelovali na dosedanjih posodobitvah ter ekološki sanaciji blokov v TEŠ.

Ekološka sanacija,življenska doba in izkoristek

Potrebna pa bo ekološka sanacija z vgradnjo naprav za odstranjevanje plinov NOx, kar je delno že storjeno, vendar ne v toliki meri kot bi to zagotovljal TEŠ6. Zato je takšna dograditev nujna. Strošek je za vsak blok cca 45miljonov ali skupno 90 mio eur. Ostali ekološki posegi pa ne terjajo večih vlaganj, ker so nekateri že bili storjeni.

Investiranje v podaljšanje dobe obratovanja zaenkrat ni potrebno, saj je tudi eden od najbolj kritičnih delov elektrarne, to je kotel, predviden za delovanje na bloku 4 do leta 2017, na bloku 5 pa do leta 2027. To so navedbe iz uradnih dokumentov. Obratovanje pa se lahko podaljša na obstoječih napravah že z obstoječo tehniko in tehnologijo,z delnimi posodobitvami pa še bolj. Ni pa, kot se prikazuje, za to potrebno zamenjati pol ali cele elektrarne.

V dokumentih TEŠ-a je sedanji izkoristek bloka 4 na 35 % in bloka 5 na nivoju 36 %. Podobno izhodišče so imeli v Nemčiji v Bremnu (elektrarna Farge) in so ga z menjavo kondenzatorja in lopatic na turbinah, optimizacijo številnih postopkov in izboljšano regulacijo, dvignili iz 36 % na 42 % (gre za neto izkoristek). Vse to seveda pomeni tudi manj premoga in manj izpustov. Razlika med TEŠ in Farge-jem je v tem, da v Fargeju uporabljajo premog boljše kvalitete, ne lignit.

V Fargeju v Nemčiji gre za cca 10 let starejšo elektrarno od bloka 5 v Šoštanju (elektrarna je iz leta 1967). Glede na vrsto kuriva bi bili lahko upravljalci TEŠ, predvsem pa davkoplačevalci, zadovoljni tudi z nekoliko nižjim dosežkom.

Čas prekinitve obratovanja:

Prekinitev obratovanja na posameznem bloku ne bi smela trajati več kot 10 tednov (v Fargeju je bila 5 tednov). Toliko je tudi trajala (kot primer) zamenjava uparjalnika v JE Krško. Kot rečeno, kotla ni potrebno menjati. Tako bi lahko bil, ob zelo skrbni pripravi in dobri logistični podpori, čas perkinitve krajši od 10 tednov. V HSE navajajo, da bi trajala prekinitev leto in več, kar pa je nepotrebno in popoln konstrukt. Prekinitev ne bi bila hkratna na obeh blokih, pač pa bi obnavljali bloka enega za drugim. Lahko bi združili obvezni remont s posodobitvijo in izguba časa bi bila še manjša.

Domača stroka bi se morala angažirati v to smer. S tem bi prispevala k ekonomičnosti in tehnični kvaliteti obnove obeh blokov, ne pa da apologetsko zagovarja predvsem in samo TEŠ6 in hkrati diskvalificira vsako alternativno in boljšo rešitev. Tudi varianta posodobitve, ki jo predlagamo bi lahko bila izdelana v več inačicah in bi jih bilo treba pretehtati. Ni vnaprej ena inačica boljša od druge. Ampak to se ne bo zgodilo, raje odstavljajo ljudi ki hočejo stvarem v zvezi s projektom TEŠ 6 priti do dna.

Na osnovi številk in upoštevaoč današnje zelo dobro stanje naprav in kadrov v TEŠ, lahko rečemo, da je posodobitev obeh blokov edina racionalna in ekonomična izbira. Zanjo bi se našli tudi zasebni sovlagatelji – tuji in domači. To bi dodatno lahko zmanjšalo uporabo državnega – davkoplačevalskega denarja, vsaj za polovico, kar bi investicijska sredstva davkoplačevalcev zreduciralo na manj kot 100 miljionov eur. Za vlaganje v TEŠ6 pa ni tovrstnega interesa – kar je simptomatično.

V krizi, pa tudi sicer, moramo iskati sovlagatelje, v poštev pridejo tudi Kitajski investitorji, ki tudi v Sloveniji lahko dobijo priložnost. Z davkoplačevalskega in proračunskega stališča je treba gledati na vsak euro investicijskega denarja, da ne bomo spet kdaj pozneje govorili o desetinah in stotinah izgubljenih miljonov.

L Vili Kovačič

LJUDSKA REPUBLIKA ŠALEŠKA DOLINA


LJUDSKA REPUBLIKA ŠALEŠKA DOLINA

(naslikanega kruha ne moreš pojesti – ljudski pregovor)

Projekt TEŠ 6 je na prelomnici, verjetno bo v nekaj mesecih zastor padel. Trenutno vsi delajo s polno paro, v TEŠ in Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), seveda pa kritična javnost ne sme zaspati. Novo vodstvo, tako v TEŠ kot v HSE, le nadaljuje staro-novo politiko. O tem smo se sami prepričali ob obisku civilne pobude DavkoPlacevalciSeNeDamo v Šoštanju – na sestaneku z vodstvom TEŠ, HSE in vodstvom projekta. Nekatera vprašanja so tudi pri novem vodstvu tabu. Kajti proklamirajo se kot nedržavna – »privatna« firma, v kateri naj bi davkoplačevalci ne imeli kaj iskati. Odgovore na najobčutljivejša vprašanja razglašajo za poslovno tajnost. Vsekakor je to materija za pravnike in sociologe ter varuhe zakonitosti, med njimi ponovno tudi za predsednika Računskega sodišča (RčS).

Ljudska republika in materialno podprto enoumje

Šaleška dolina je Ljudska republika. Ne po standardu in ekonomski razvitosti, kajti ljudske republike (S. Koreja, Kuba itd) so daleč pod materialno razvitostjo Šaleške doline. Gre za drugo lastnost, ki se pokaže ob razpravah o TEŠ 6. Ta lastnost je enoumje, ki se hrani s skrbno negovano pripadnostjo kolektivnemu mitu – ne pokrajini kot taki, njenim lepotam ali dolini sami, pač pa utvari, da sta preživetje in razvoj odvisna le od rudnika in TEŠ. Absurd pa so pripeljali že tako daleč, da ne govorijo le o rudniku in elektrarni, pač pa enemu samemu cilju, projektu TEŠ 6.

Po pripovedovanju očividcev in tamkaj živečih domačinov je v vsej dolini nemara le 9 (devet) oseb, ki si drznejo javno oporekati mitu in »razvojni« politiki, ki jo simbolizira TEŠ 6. Od cca 34.000 prebivalcev Šaleške doline (Srečko Meh na TVSLO) torej projekt TEŠ 6 podpira 99,997 % prebivalstva. In okoljske organizacije v dolini so popolnoma potihnile! Celo čebelarji težko pričakujejo TEŠ 6. Dosežek je povsem na nivoju »ljudskih republik«.

Enoumje je značilno za represivne in totalitarne sisteme. Vendar je v našem primeru nekoliko drugače. Gre za načrtno podeljevanje materialnih bonitet, ki naj bi jih še naprej zagotavljala le rudnik in TEŠ. Zato ni zanemarljivo, da se poslovni izid rudnika v vsem desetletju giblje okrog pozitivne ničle, včasih nad, včasih pod njo. Socialni stroški rudnika so namreč tako visoki, da močno zmanjšujejo dobiček premogovnika. Seveda pa se jim to izplača, tudi zato, ker na dobiček, ki ga ni, ni treba plačati davka državi, in vsa nova substanca ostaja v dolini.

Na širše posledice za druge regije v Sloveniji se v tej dolini pač ni nikoli mislilo. Politično so bili vedno tako močni, da jim nihče ni mogel do živega. Za številne propadle projekte (EKK Velenje, zdravju škodljivi gradbeni materiali, neuporabni rudniški kopi, neuporabljena klasirnica, odpiranje vrtine Lendava itd.) so vedno plačevali drugi. Nihče ni, niti verbalno, kaj šele materialno, odgovarjal. Zadnja v vrsti takih projektov je bila vseslovenska sanacija Gorenja v 80. letih. Čez destletje pa bomo sanirli TEŠ 6. Vendar s tem se apetiti in pohlep še ne ustavijo. Občutek nadmoči nad drugimi jih spodbuja v nove avanture.

Nova avantura je izsiljevanje neekonomične in škodljive trase avtoceste F2-2 tretje razvojne osi v smeri proti Šentrupertu, stran od prometnih tokov, namesto v njihovi smeri, proti Arji vasi. Cestni odsek v dolžini 14 kilometrov naj bi stal 480 milijonov ali 32 milijonov evrov za 1 km, kar je dvainpolkrat več od slovenskega povprečja. Izgleda, da je to tudi za radodarni DARS preveč, čeprav še ni akceptiral že izbrane trase F-5, ki bi bila manj prostorsko obremenjujoča in dvainpolkrat cenejša in ne bi prečkala najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Zavzetost za projekt F-2-2 je v Velenju enaka zavzetosti za TEŠ 6. Očitno se že pripravljajo na uvoz premoga, saj severni del trase načrtujejo čim bližje TEŠ, z južnim pa skušajo čim bolj gravitirati na Ljubljano, kjer so njihovi zaščitniki.


Nove študije o premogu in študija posodobitve blokov 4 in 5

Novost, ki jo gre pogojno pozdraviti, je zdaj le to, da so v HSE poleg študije o zalogah končno naročili še izdelavo študije o alternativni rešitvi, to je posodobitvi blokov 4 in 5. To je napredek, glede na to, da je bila ta tema še pred letom tabu. Vendar po prvih informacijah že lahko vidimo, da se ponavlja ustaljena praksa. Vključeno je kontaminirano , z Alstomom povezano podjetje, kar je v izhodišču nedopustno in napačno.

Če pa vodstvo HSE že išče konzultacije pri pogodbenem dobavitelju, bi morali paralelno z njim vključiti tudi drugega dobavitelja Siemens za obstoječ bloke. Ta že ima kvalitetne konkretne podatke o obstoječih napravah v TEŠ. Pristop, ki so ga zdaj ubrali, je zavestno pristranski, zato ne more pripeljati do objektivne presoje učinkov in realne cene posodobitve. Lahko se le vprašamo: kje je tukaj tako opevana »neodvisna« slovenska energetska stroka ?

Drugi del zgodbe so nove, »nemške študije« o premogu. Te naj bi bile zdaj odločilne. Mediji pišejo o »skritih velenjskih zakladih« in »100 let stari resnici, da je v Velenju premoga dovolj«. (Delo, Ozadja, 24. jan. 2011, str. 13). Od kod njim taka vednost in samozavest!? Naročena profesorska mnenja predstavljajo le skico in dajejo globalne številke, neprijetni detajli in drugi parametri pa jih ne zanimajo. Posebej ne tisti, ki »100 let stare resnice« ne bi mogli potrditi.

Sklepanje profesorjev je zelo lahkomiselno, čeprav se skriva za avreolo stroke in profesorske avtoritete. Zaloge premoga, količina izkopa, kurilna vrednost in vsebnost pepela teh gospodov ne zanimajo. Vendar bodo prav ti parametri odločilno vplivali na vhodno ceno energenta v TEŠ in na koncu na stroške proizvodnje elektrike. Vhodna cena je zdaj postavljena na hipotetični vrednosti 2,25 evrov na giga joul. Te magične številke v TEŠ nikakor ne bodo dosegali, najmanj pa skozi vse obdobje. S tem pa pade tudi vsa navidezna ekonomika projekta.

Slovenska »neodvisna stroka« se je s TEŠ 6 že zdavnaj sama pokopala, obstaja pa plačana – kupljena, prestrašena in molčeča stroka. To je dodatna, kolateralna škoda projekta TEŠ 6. Njeni psihosocialni učinki bodo delovali še dolga leta. Vidni bodo in so že, tudi v nastajajočem energetskem programu – NEP. Debelem (skupaj s prilogami 600 strani) popolnoma neobvezujočem in vsem interesom, predvsem pa interesentom za TEŠ 6, ustrežljivem dokumentu. Zelo me zanima koliko bo tak neužiten dokument stal davkoplačevalce. Tak kot je, je namenjen temu, da ga velika večina tistih, ki bodo o njem odločali ne bo prebral. Verjetno pa se nam tudi z zakonom o podnebnih spremembah in podnebno strategijo ne obeta nič boljšega.

Resnici na ljubo pa je treba omeniti raziskavo, ki jo leta 2007 izdelali strokovnjaki rudnika Velenje sami. Študija je še iz časa, ko je bila objektivna presoja še možna in nanjo niso bili prisesani zunanji akterji, v podobi firme CEE, s katero se je »nesrečna zgodba zapoznele tranzicije – TEŠ 6« pravzaprav začela.

Študija iz 2007 na vsebuje kurilne vrednosti lignita z vsebnostjo pepela in predvidenimi količinami odkopa do leta 2028. Iz nje se vidi, da energetska moč rudnika do leta 2028 vztrajno pada. Kurilna vrednost se predvsem po letu 2020 zelo zmanjša, vsebnost pepela pa se poveča za dvakrat iz 12 % v letu 2007 na 25 % v letu 2028. To se bo skozi stroške vzdrževanja odrazilo na končni ceni elektrike. Podatki niso iz nobene anonimke, pač pa gre za uradne, čeprav skrbno skrivane podatke.

Politika ne zna in noče potegniti zasilne zavore?

Odgovor je oboje hkrati, ne zna in noče! Na političnem področju je scena zaskrbljujoča. Prevladuje predvsem nojevska politika. Tisti, ki imajo vzvode oblasti, ne ukrepajo, in ne dosežejo zamrznitve projekta. Sprašujem se ali so po »zadnji razvojni klavzuri« koalicijski partnerji sklenili pakt o razvoju ali »pakt o nenapadanju«? TEŠ 6 je nenadoma izginil s političnega seznama razvojnih problemov. Iz tega ne more nastati nič dobrega, kajti zaradi ljubega miru raje pometejo smeti pod preprogo. In v celi državi ni junaka – »politika z jajci«, ki bi dovolj odločno, jasno in učinkovito problematiziral takšno početje. Ki bi potegnil zasilno zavoro. Predsednik vlade je prvi, ki je to dolžan storiti, ne pa da sklanja glavo nad politiko izvršenih dejstev.

Tako milijardna investicija v TEŠ 6 ostaja neokrnjena, medtem ko se na drugih področjih pogajajo o stotisočih in še manjših zneskih. To je posmeh vsem, ki so zaradi vladnih ukrepov prisiljeni varčevati na vsakem koraku. Tudi sindikati in upokojenci tiščijo glavo v pesek, ne vidijo dlje kot iz rok v usta. Ne zanima jih jutrišnji dan, ne kako bodo živeli pojutrišnjem naši otroci in vnuki. Neodgovorno zapravljena investicijska milijarda ni njihov problem.

Protagonisti TEŠ 6 korakajo naprej od zmage do zmage – do končnega poraza. Končni poraz bo vsekakor prišel, vprašanje pa je le, ali bo to v kratkem – letos, ali čez 10 ali 15 let. Najkasneje takrat bo TEŠ 6 nasedla investicija –relikvija, v stilu svetlih zgledov nedavne preteklosti (Obrovac, Feni, Smederevo). Ta zmaga bo Pirova, poražena pa bo cela Slovenija. Izgubljeno bo razvojno desetletje, za nasedli projekt bo porabljena vsa akumulacija elektrogospodarstva . Del tega scenarija se že dogaja. Drava se že zliva v Pako. V imenu TEŠ 6 pa so blokirane tudi vse druge energetske pobude in projekti, predvsem hidroenergija in zametki novih obnovljivih virov.

Po najslabšem scenariju – ob nezmožnosti odplačevanja najetih posojil – pa je možna celo razprodaja premoženja HSE tujim posojilodajalcem. To bi pomenilo razprodajo slovenske energetike po koščkih. Dravskih, soških in savskih elektrarn in jedrske elektrarne Krško. Kje so zdaj branitelji nacionalnega interesa – od Foruma 21 do gospodarske zbornice in menedžerskih združenj.

Odstavitev prvega nadzornika HSE in razvojna klavzura

Skoraj neopazno in ne da bi mediji to posebej problematizirali, je bil odstavljen prvi nadzornik HSE g. Jadranko Medak. Bil je eden redkih, ki je dregnil v sršenje gnezdo in začel razkrivati skrivnosti projekta TEŠ 6. Razrešitev je zelo pomembna, saj je prekinila začeto delo, s katerim so nadzorniki končno pričeli ugotavljati dejstva. Dva dni pred odstavitvijo je g . Medak napovedal, da črpanja kredita EBRD ne bo, dokler ne bodo znani rezultati analize premoga in študij posodobitve blokov 4 in 5. Ta zahteva prvega nadzornika, čeprav edino logična in pravilna, je izbila sodu dno.

Vendar odstavitev ni bila nepričakovana, saj je bila pred tem že medijsko napovedana in celo zahtevana. Na koncu tudi to ni bilo dovolj, tako da je moral v akcijo vstopiti celo sam predsednik vlade. Verjamem, da je Medaka on »moral« odstopiti, sicer bi bil odstopljen on sam. V igri je prevelika stava: milijarda in več – z neizogibnim porastom stroškov financiranja pa bo kmalu dosežena milijarda in pol.

Vse bolj se kaže, da v Sloveniji niso na oblasti tisti, ki se za to deklarirajo, pač pa nekateri drugi, ki jih vidimo manj pogosto. Politiki, ki projekta ne morejo zamrzniti, so sami sebe degradirali v opazovalce in bolj ali manj na izvrševalsko vlogo oziroma tiskovne predstavnike korporacij, ki so se jim povzpele čez glavo. To pa pomeni zaton politike, ki naj bi po definiciji služila javnemu interesu. Pomeni tudi vzpon fiktivne, piarovske in navidezne demokracije.

Akterji politike iz ozadja

Vsekakor je treba omeniti, kdo so akterji te investicije iz ozadja. To so direktor rudnika Milan Medved – ključni spiritus agens, ter njegovi pomočniki: podžupan občine Velenje Srečko Meh ter njen sedanji župan in poslanec Bojan Kontič. Župan Šoštanja je v tej igri le manjša figura, saj na nivoju državene oblasti trenutno nima naveze. V ozadju teh oseb in tega omrežja pa je, kot povedo domačini, zadevo donedavna »upravljal« in usmerjal tudi nekdanji direktor Gorenja Ivan Atelšek.

Kakšne so povezave naštetih s slovenskim aktualnim političnim vrhom, pa seveda spremljamo vsak dan, tudi z dogajanjem v znameniti novi (Križaničevi ?) Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Kadrovska komisija »neodvisne« agencije AUKN, je tudi formalno kontaminirana z lobisti TEŠ. V njej sedita znani uvoznik indonezijskega premoga g. Mislej (Impacta) in svetovalec direktorjev TEŠ, profesor na mariborski ekonomski fakulteti, dr. Bratina.

S tem ko je politika prepustila kadrovanje novi paradržavni ustanovi, ta deluje kot podaljšek šaleške hobotnice. Predsednik vlade se je nedavno pohvalil, da je nepriljubljen zato, ker je stopil na prste številnim lobijem in vplivnežem iz ozadja. Želeli bi mu verjeti, vendar žal v primeru projekta TEŠ 6 njegovih rezultatov ni videti nikjer. Vidimo pa, da se tudi z njegovo pomočjo, dogaja – seveda skrito pred kamerami, prav nasprotno.

Hobotniška naveza odločilno sega do sedanjega finančnega ministra Križaniča, ki se je že večkrat »izkazal«. Najbolj, ko je napovedal bypass za financiranje projekta s pomočjo tujih posojil in sicer mimo parlamenta tako, da bo TEŠ najprej izkoristila kredite, za katere se garancija ne bo zahtevala. V drugem koraku pa bo garancija izsiljena z novimi izvršenimi dejstvi. Ali pa po drugi verziji ta sploh ne bo potrebna, ker naj bi s »svojim« premoženjem jamčil kar »enovito združeni« HSE sam.

Osamosvojitev Slovenije od Ljudske republike Šaleška dolina

Osamosvojitev Slovenije od Ljudske republike Šaleška dolina, ki je država v državi, je nujna. Država v državi sicer ni samo Šaleška dolina in njena energetska hobotnica, je pa ta , poleg cestne in odvetniške, najmočnejša. In do nedavnega je izgledala nepremagljiva. Šaleški vzorec vodenja države v stilu: elektrifikacija + »ljudska« oblast + logika izvršenih dejstev je velik anahronizem, podedovan iz sredine 20. Stoletja. Nobene potrebe ni, da ga Slovenija ohranja in se uklanja njegovemu diktatu.

Za zaključek opozarjam na nujne stvari, ki ostajajo odprte. Te niso vse, so pa zdaj v ospredju. Opraviti jih bo žal morala civilna družba, ker jih »stroka« noče:

clip_image001 Prva je poštena ocena zalog in kvalitete premoga – in učinkov slabšanja kakovosti na proizvodno ceno lignita in posledico tega na ceno elektrike. Profesorska reklama za premogovne zaloge ne zadošča in ne more opravičiti dolgoročne neekonomičnosti projekta.

clip_image001[1] Vključitev vseh eksternih stroškov v končno ceno TEŠ 6 in proizvodno ceno elektrike. Upoštevati je treba tudi neizogibno povečanje stroškov financiranja projekta. Brez tega ocena ni realna. Žal se »stroka« tega problema noče lotiti, politika pa ga ne izpostavlja dovolj.

clip_image001[2] Agencija za okolje (ARSO) mora celovito oceniti vplive na okolje. Sem spadajo tudi meritve radioaktivnosti pepela. Ta se zdaj ne meri, manjka pa tudi analiza zdravstvenih kartonov prebivalstva v Šaleški dolini.

clip_image001[3] Opazovalnice okoljskih vplivov v Šoštanju in okolici so zelo poljubno -po domače, razmeščene in nobena ne meri celotnega spektra okoljskih izpustov hkrati – CO2, NOx, SO2 in PM10. Takšne meritve niso verodostojne. Domačijsko izvajanje meritev je nesprejemljivo in za ARSO ne more biti osnova za izdajo okoljskega dovoljenja.

clip_image001[4] Projekt posodobitve blokov 4 in 5 mora dobiti prednost pred politiko izsiljevanja z izvršenimi dejstvi. Dobiti mora mesto, ki takšni varčevalni rešitvi pripada. Tudi in predvsem na političnih »razvojnih« klavzurah.

Za vse še ni prepozno. Referendum bo le sklepna faza sedanjega dogajanja. Upajmo le, da bo do tedaj nojevska politika, pozicijska in opozicijska, vendarle zbrala dovolj skupnega napora, da glavne akterje končno prisili k premišljenemu in razumnemu investiranju v TEŠ. Predvsem pa k takojšnji zamrznitvi projekta. Politika naj se »rehabilitira« – ne s slavnostnimi neobveznimi frazami o tem, temveč z ukrepanjem. Rehabilitira naj se končno tudi pravica, da nam nadzorne institucije nalijejo čistega vina. Kajti, kot pravi pregovor: naslikanega kruha ne moreš pojesti.

Vili Kovačič

Letno poročilo AAG v programskem letu 2010


Alpe Adria Green ( AAG)
Prešernova cesta 26
4270 Jesenice

DŠ: 78020239
Mat.št:1173120000,
TTK: SI 0510-0801-1891-125
Telefon:051311450,+38645836640 begin_of_the_skype_highlighting            +38645836640      end_of_the_skype_highlighting
E- mail: alpeadriagreen@gmail.com
Spletna stran:http://alpeadriagreen.bravehost.com
Blog: http://gezslo.spaces.live.com
Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629

Datum: 05.02.2011

Zadeva: Letno poročilo AAG v programskem letu 2010

ALPE ADRIA GREEN je v letu 2010 izvedela naslednje aktivnosti, navedene spodaj. Poleg navedenih je nudila pomoč posameznikom, CI, društvom, občinam ter sodelovala z MOP in EU komisijo.

1. Izvedene aktivnosti po časovnih terminih ter vsebini
1.1. Januar 2010
• 4.1 Sodelovanje z Gorenjskim glasom ob pripravi prispevka za rubriko »PRO&KONTRA« v kateri so sodelovali direktor TNP Martin Šolar, Predsednik AAG Vojko Bernard ter poslanec DZ iz Bohinja Anton Arh, članek objavljen v GG 8.01.2010.
• Ekološka patrulja AAG: V TNP – Pokljuka – Rudno polje ( redna letna dejavnost)
Patrulja je bila izvedena v treh terminih, in sicer 5.1. , 6.2. ter 6.3. 2010. Namen patrulje je monitoring stanja obremenjenosti okolja v osrednjem območju varovanega področja Triglavskega narodnega parka. Poudarek je bil na analizi tekočega in stoječega prometa, posledic gospodarskih posegov v naravno okolje ter meritev svetlobnih in hrupnih obremenitev na okolje v področju novega športnega centra Pokljuka. Poleg izvedenega monitoringa je bila opravljena tudi natančen slikovni posnetek najbolj kritičnih točk. Fotografije so osnovni material za predstavitvene aktivnosti o stanju TNP, ki si sledijo skozi različna medijska – informativna orodja ( spletna stran, predstavitveni film na konferenci,itd)
Ekološko patruljo smo sestavljali predstavniki AAG ( Vojko Bernard, Tony Mlakar, Gregor Bokalič,Nataša Košmrl), dveh meritev stanja pa so se udeležili tudi partnerji Mauntain Wildernes Slovenije ( Matjaž Jeran) ter ZVOS ( mag. Tomaž Ogrin) .

• Od 05.01. do 27.01. – Priprave – Organizacija – Nacionalna problemska konferenca o Triglavskem Narodnem Parku
Organizacija in priprava na nacionalni posvet Nevladnih okoljskih organizacij o Triglavskem narodnem parku je zajemala sledeče aktivnosti:
– usklajevalni sestanki s predstavniki Koalicije za TNP
– sestanek z vodstvom TNP, direktorjem zavoda TNP mag. Martinom Šolarjem
– priprava in objava vsebinskih izhodišč konference
– organizacija konference ( ureditev prostora, vabljenje in potrjevanje udeležbe, izvedba informativnih aktivnosti)
Aktivnosti v okviru priprav in organizacije konference so izvajali Tony Mlakar, Saša Mlakar,  ter Vojko Bernard. 
• 27.01. Nacionalna problemska konferenca o Triglavskem Narodnem Parku
V kongresni dvorani hotela Krek v Lescah je bila 27.01. 2010 v organizaciji AAG izvedena Nacionalna problemska konferenca NVO. Namen konference je bil prikazati kronologijo dela okoljskih nevladnih organizacij, ki so združene v Koalicijo za TNP skušala tvorno vsebinsko in sistemsko doprinesti k oblikovanju predloga novega krovnega zakona o TNP. Na konferenci so poleg stališč nevladnih organizacij svoja stališča o predlogu novega zakona predstavila tudi upravljavec zavarovanega območja ter predlagatelj novega zakona. Konferenca je bila dobro obiskana (prek 50 slušateljev) ter medijsko odmevna ( glej priloge).
Konferenco jo vodil in povezoval Tony Mlakar. Za video in avdio zapis konference je poskrbelo Društvo za varstvo okolja Radovljica, ki je bila poleg DVO Bled partner na projektu.
1.2. Februar 2010
• od 01.02 do 10.02 – Priprave – Novinarska konferenca – plinski terminali v Tržaškem zalivu – predstavitev novih dokazov.
Organizacija ter sklic tiskovne konference AAG o stanju izvedbe projekta Plinski terminali v tržaškem zalivu.
• 10.02 Novinarska konferenca – plinski terminali v Tržaškem zalivu – predstavitev novih dokazov.
• Priprava na nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika. a) pridobivanje mnenj političnih organizacij od 15.02 do 28.02, b) pridobivanje mnenj nevladnih organizacij od 16.02 do 28.02
• 1.02 – 15.02 – Priprava dokaznega gradiva v zvezi z plinskim terminalom Žavlje – Italija
• 15.02 – Izročitev novih dokazov o nepravilnostih v dokumentaciji v zvezi z plinskim terminalom Žavlje MOP-u
• 23.02 – Pripravljalni sestanek na nacionalno konferenco – regijska odlagališča odpadkov z poudarkom na Gorenjsko

• 25.02 – Zahteve za ustavitev proizvodnje v Kemiplasu – Koper, ki jih je v imenu KS v Kopru podala članica AAG Zofija Pavlin, ter pomoč pri pripravi dokumentacije za ustavitev le tega.
• 26.02 – Sestanek z Italijansko podružnico AAG – potek pritožb za plinske terminale, reševanje problemov
• Predstavitev mnenja o novem zakonu o TNP po lokalnih skupnostih, na sestankih, ki jih organizira MOP
Predstavniki AAG smo se udeležili treh predstavitev predloga novega zakona o TNP, ki so potekala v organizaciji Državnega zbora v Kranjski Gori, Stari Fužini ter na Bledu ( 9.3. 2010). Na omenjenih srečanjih smo v javni razpravi predstavili stališče AAG do predloga novega zakona ter stališče Koalicije NVO za TNP. Stališča AAG do zakona so navedena na spletnih straneh AAG.
V Kranjski Gori sta na razpravi sodelovala predsednik AAG Vojko Bernard ter generalna sekretarka AAG mag. Saša Mlakar. V Stari Fužini je na razpravi sodeloval Tony Mlakar, članu UO AAG za varovanje narave ter mag. Saša Mlakar. Na Bledu sta na posvetu sodelovala Vojko Bernard ter Tony Mlakar.
• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP
Predstavniki AAG smo se udeležili dveh mesečnih koordinacijskih sestankov Koalicije za TNP, kjer so bile predstavljene že izvedene predstavitve predloga zakona o TNP.
• Priprava dokumentarnega filma o Ogroženosti biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana – vpliv pomorske prometne infrastrukture
V sodelovanju z italijansko okoljsko NVO GreenactionTrasnational smo izvedli del produkcijskega procesa dokumentarnega filma o ogrožanju biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana s strani obstoječega pomorskega transportnega sistema v Tržaškem zalivu. Snemanje slovenskega dela smo izvedli v Kopru, Piranu, Debelem rtiču, prav tako pa je bilo opravljenih kar 17 kratkih intervjujev slovenskih politikov in strokovnjakov, ki bodo sestavni del dokumentarnega filma. AAG je zadolžena tudi za pripravo media plana za slovenski medijski prostor. Dokumentarni film bo slovensko-italijanska koprČasovnica izvedbe aktivnosti filma se vrstijo skozi obdobje Februar- September 2010. Dokumentarni film bo objavljen v decembru 2010
Pri snemanju ter pripravi filma so sodelovali Nevia Babič, Nada Paulin, Sofia Paulin ter Vojko Bernard.

1.3. Marec 2010
• 4.03. Sprejem članov koalicije za TNP pri predsedniku DZ dr .Pavletu Gantarju
Na povabilo predsednika državnega zbora so predstavnik AAG Tony Mlakar , predstavnik MWS mag. Matjaž Jeran ter Borut Peršolja, predstavnik PD Domžale v imenu Koalicije za TNP predstavili mnenje na predlog novega zakona o TNP. Predsednik DZ se je zavezal k vabljenju predstavnikov koalicije na vse aktivnosti pri sprejemanju tega zakona.
• 05.03 Pričetek zbiranje podpore na Facebook: AAG zahteva naj država ustanovi javni zavod Postojnska jama. Zbrali smo 16.158 podpore za ustanovitev javnega zavoda. Peticija je bila poslana na vse pristojne državne organe.
• 9.03. Sodelovanje na javni predstavitvi predloga zakona o Triglavskem narodnem parku , Bled
• Od 10.03 priprava na nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika, priprava na nacionalni posvet o petem koridorju
• 11.03 – 12.03 Mednarodna konferenca v Mariboru »Družbena odgovornost in izzivi časa 2010«
Sodelovanje na 5. mednarodni konferenci v Mariboru »Družbena odgovornost in izzivi časa 2010« Aktivno sodelovanje predsednika AAG z referatom: Problematika plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Cilj referata je eminentni mednarodni strokovni javnosti predstaviti problematiko postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ( tako v Kopru kot Žavljah) ter njihov vpliv na stanje biotske diverzitete v morju in priobalnem pasu. Tematika je globoko povezana z programskimi izhodišči AAG v letih 2010 in 2011, zato je ta aktivnost ( ozaveščanje in informiranje tako strokovne kot tudi širše javnosti) ena ključnih pri izvajanju letnega programa.
• 16.03 Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno konferenco – regijska odlagališča odpadkov z poudarkom na Gorenjsko ter poteka konference

• 19.03 Posvet z EU komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom na delovnem kosilu v okviru obiska v Sloveniji. AAG je ob robu srečanja imela dvostranski posvet s komisarjem o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ter ga seznanila z aktivnostmi, ki jih AAG vodi v organih Evropske komisije ( peticija, prijava, priprava tožbe proti Italiji). Posveta se je udeležil Vojko Bernard.

• 20.03 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti
• 22.03 Akcija ob dnevu voda: PIJTE VODO IZ VODOVODA JE RAVNOTAKO DOBRA KOT V PLASTENKAH.
• 27.03 Člani in podporniki AAG prižgali sveče in pozvali Slovence preko Facebook in medijev, da naj med 20 uro in 30 min in 21 uro in 30 min ugasnejo luči » NAJ SE ZEMLJA ODDAHNE«
• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP
• Priprava dokumentarnega filma o biotski raznovrstnosti Severnega Jadrana
1.4. April 2010
• 01.04 Dokončno oblikovanje pripomb o novem zakonu TNP, ter posredovanje teh v DZ.
• 03.04 Kakšna je naša energetska prihodnost?
Oblikovanje in izdelava energetske ankete, ki smo jo poslali vsem parlamentarnim strankam. Anketo bomo skupno z vrnjenimi anketami NVO ter energetskim planom AAG za Slovenijo predstavili v mesecu Juniju 2010. Anketa bo primarni vir informacij za oblikovanje izhodišč pri oblikovanju predloga pri nastajanju Nacionalnega energetskega programa ( NEP). Pri oblikovanju NEP so bile pozvane s strani Instituta Jožef Stefan tudi slovenske okoljske NVO s svojimi mnenji in prispevki. Aktivnosti v okviru tega projekta vodi Božo Dukič, član UO AAG za energetiko ter vodja Inštituta za obnovljive vire Kranj.

• 05.04 Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno konferenco – o petem koridorju in Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika

• 06.04 Ustanovitev ter prvi sestanek komisije » ČRNA TABLA AAG«
Preučitev predlogov ter glasovanje za ime četrtletja 2010 na ČRNI TABLI AAG. Komisijo sestavljajo 3 člani AAG ter dva člana drugih slovenskih okoljskih NVO, vodi pa jo predsednik AAG Vojko Bernard. Kot prvo ime na črni tabli je komisija izglasovala ministra za gospodarstvo g. Lahovnika zaradi njegove vloge pri načrtovanju in umeščanju projekta TEŠ 6.
• 9.04. 1. Koordinacijski sestanek gorenjskih okoljskih NVO ( GOC) na temo Regionalnega centra za odpadke
AAG je v aprilu pozvala in organizirala posvet na temo regionalnega centra za odpadke na Gorenjskem. Sestanka se je udeležilo 8 predstavnikov gorenjskih okoljskih NVO ter oblikovala in sprejela skupno izjavo, ki je bila poslana ustreznim državnim institucijam ter koordinaciji občin Gorenjske. Oblikovani so bili sklepi in aktivnosti za sodelovanje javnosti pri oblikovanju predloga za umestitev CERO v okolje.

• 10.04 do 12.04 Geotermalna energija kot čist in trajnostni vir toplotne energije
Na povabilo firme Haka Gerodur, ki izdeluje toplotne črpalke za ogrevanje naselij iz morja in rek smo si ogledali tehnologijo delovanja. Na drugem sestanku, ki bo v mesecu Juliju v Sloveniji bomo preučili možnosti uporabe teh črpalk v Sloveniji. Vzporedno smo začeli izvajati dejavnosti promocije izrabe obnovljivih virov energije, s poudarkom na možnostih izrabe geotermalnih virov. Izvedba glavnine aktivnosti bo v drugi polovici leta 2010.
Aktivnosti sta se udeležila Vojko Bernard in Božo Dukić.

• 17. 04 Priprava in sodelovanje na nacionalni čistilni akciji Očistimo Slovenijo
V okviru vseslovenske čistilne akcije smo v AAG združili tudi skupno vsakoletno majsko čistilno akcijo na jeseniškem področju. Čistilno akcijo vsako leto na tem področju opravimo skupaj z jeseniškim odredom katoliških skavtov. Na koordinacijskih sestankih v okviru akcije Očistimo Slovenijo ( 31.3., Občina Jesenice) smo v AAG prevzeli področje Spodnjega plavža na Jesenicah proti Hrušici. Očistili smo levo nabrežje ob avtocestnem kraku ter desni rokav reke Save od Hrušice do Dinosa. Ostale člane AAG smo pisno pozvali k sodelovanju v čistilnih akcijah v krajih njihovih prebivališč.
V akciji na Jesenicah je pod vodstvom predsednika AAG Vojka Bernarda sodelovalo še 12 članov, med njimi tudi 4 mladostniki, na področju Slovenije pa se je akcije udeležilo preko 40 članov AAG.
• 21. 04 -22.4. Ekološka patrulja AAG: Na slovenski obali ( redna letna dejavnost)
V okviru stalne dejavnosti Ekološka patrulja AAG so člani v času med izvedli okoljski monitoring na celotnem območju slovenske obale, s poudarkom na naravovarstvenih zaščitenih področjih ( Sečoveljske soline, Strunjan, Škocjanski zatok ter Debeli rtič) ter posamezna specifične geografske enote ( Jernejev kanal, Simonov zaliv, Strunjanski klif). Poudariti je potrebno, da je bil monitoring izveden z okolju prijaznem prevozu ( kolesa, jadrnica )
V patrulji so sodelovali Vojko Bernard, Tony Mlakar, Saša Mlakar, Zofija Pavlin, Robert Rogič, Roberto Giuristante.
• 23.04 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti
• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP
• Priprava dokumentarnega filma o biotski raznovrstnosti Severnega Jadrana
1.5. Maj 2010
• 06.05 Potrditev uredniškega odbora in uredniške politike za izdajo polletne publikacije AAG
• 10.05 Sestanek AAG v zvezi z čezmejnim onesnaževanjem občine Trst, ter ukrepi, ki jih bi morala sprejeti RS za zaščito svojih državljanov. Novinarska konferenca z vso dokumentacijo bomo organizirali 28.05.2010, ko dobimo še preostale dokumente iz EU.
• Priprave na posvet: kako in kdo dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje. Pridobivanje informacij o podjetjih, ki delajo OVK in povezanosti z izvajalci.
• Priprave na mednarodno konferenco – JUŽNI TOK- v sodelovanju z vsemi podružnicami AAG, ki bo potekala na Reki – Hrvaška.

• 12.05. Letna konferenca gorenjskih NVO na temo » občine in NVO za isto mizo«
AAG je sodelovala na letni konferenci gorenjskih NVO na temo povezovanja in boljšega sodelovanja nevladnih organizacij z lokalnimi oblastmi. Udeležili smo se tudi ustanovne seje regijske mreže NVO gorenjske, kjer je AAG postala članica strateškega sveta NVO Gorenjske. Seje in konference se je udeležil v imenu AAG Tony Mlakar, ki je bil izvoljen tudi v izvršni organ sveta kot predstavnik okoljskih NVO.

• 19.05. 2. Okoljska konferenca Varuha za človekove pravice: sodelovanje javnosti in Aarhuška konvencija
Na konferenci sta sodelovala Mag. Saša Mlakar ter Tony Mlakar. AAG je bil aktivno zastopan tudi v okviru točke Izkušnje koalicije za TNP pri komuniciranju civilne družbe državnimi organi v Sloveniji. Referat je v imenu Koalicije za TNP predstavil mag. Matjaž Jeran, predsednik MWS.
• 26.05. 50. Seja komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
Na sejo komisije, ki je obravnavala predlog zakona o TNP, je bilo uvrščeno tudi mnenje AAG. Na komisiji sta mnenje o zakonu predstavila predsednik Vojko Bernard ter član UO za varovanje narave Tony Mlakar.
• 28.05 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti
• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP
Junij 2010

02.06 Ekološka patrulja na ljubljanskem barju

V sredo 2.6 in četrtek 3.6. smo člani AAG izvedli naslednjo v nizu ekoloških patrulj na slovenskih zavarovanih območjih. V okviru ekološke patrulje smo izvedli prostorski monitoring ter analizo umeščanja objektov v prostor. V okviru patrulje je bilo zajeto slikovno gradivo, ki bo del zaključne analize in gradiva ob zaključku programa.
Ekološko patruljo so opravili Vojko Bernard, Tony Mlakar, Saša Mlakar ter Tomaž Ogrin ( ZVOS).

10.06 Določitev kraja in programa posveta »kako in kdo dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje«, ter priprava na mednarodni seminar » zaščita severnega Jadrana«

Koordinacijske aktivnosti v zvezi s pripravo celotnega programa Zaščita severnega Jadrana. Program temelji na Resoluciji o zaščiti severnega Jadrana, ki jo je v letu 2009 sprejel Državni zbor RS. V okviru programa bodo okoljske nevladne organizacije pod okriljem AAG pripravile vrsto projektov in aktivnosti, ki bodo pokazale na nujnost sanacije in zaščite življenjskega okolja na področju Tržaškega zaliva in celotnega severnega Jadrana.
V okviru priprav so bile izvedene naslednje aktivnosti:
– definiranje in opredelitev strateških ciljev in načrtov programa
– identificiranje predlogov projektov in aktivnosti programa
– oblikovanje projektne skupine
– identifikacija javnih razpisov za sofinanciranje projektov in aktivnosti programa

V aktivnostih so sodelovali Vojko Bernard, Robert Rogič, Zofija Pavlin, ( AAG Slo), Roberto Giurastante, Paolo Parovel ( Grenaction int.- AAG Ita) ter Vjedran Peršić ( Ekokvarner –AAG Cro)

23.06 Redna mesečna novinarska konferenca

30.06 Izdaja polletne brošure V SOŽITJU Z NARAVO

V zadnjih dveh mesecih so potekale intenzivne priprave na izdajo prve polletne brošure slovenskih nevladnih okoljskih aktivistov V sožitju z naravo. Ker je želja poleg elektronske izdaje pripraviti tudi tiskano izdajo, smo se zaradi težav pri zbiranju finančnih sredstev za pokrivanje stroška tiska odločili, da bomo nekoliko preuredili prvo številko biltena. Tako bo ta izšla predvidoma v decembru ali začetku januarja 2011 ter bo vsebovala dvojno vsebino. Kljub temu smo opravili kar nekaj aktivnosti in dejavnosti pri pripravi revije:
– oblikovanje in imenovanje uredniškega odbora
– oblikovanje vsebinskih smernic ter glavnih tem revije
– povabilo k kreiranju in pisanju člankov in prispevkov slovenskim okoljskim aktivistom
– priprava trženjske in marketinške strategije
– oblikovanje kadrovske ekipe za pripravo revije

Uredniški odbor vodi Tony Mlakar, za trženje skrbi upravni odbor AAG

Julij 2010

10.06 Posvet »kdo in kako dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje«
Priprava programa: ‘Ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

23-25- julij Otroški ekološki tabor » Spoznavajmo naravo«, Bohinj

Sredi poletja smo izvedli ekološki tabor za otroke, ki je našim najmlajšim pokazal, kako potrebna je pazljivost in skrb za varovanje narave. Tabor je potekal na območju srednjih in visokih bohinjskih planin ( Voje, Vogar, Blato, Laz, Dedno polje, Ovčarija, Viševnik). Otrokom smo poleg prikaza različnih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov prikazali tudi kulturno dediščino tega področja na arhitekturni zapuščini in načinu življenja na tem območju ( paša živine, pridelava sira, gorska košnja). Tabor je trajal tri dni, udeležilo se ga je 8 otrok., ki so bili nastanjeni v pravem planinskem stanu na planini Vogar.
Pripravo in aktivnosti tabora Je vodil Tony Mlakar, strokovno pripravo in izvedbo tabora je opravila FuturaNatura, zavod za ekološko kreativno mišljenje.
Redne in izredne mesečne naloge

Avgust 2010

Priprava programa: ‘Ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

15.8. -25.8. 2010 Izvedba aktivnosti v projektu Dokumentarni film o biodiverziteti in zaščiti Severnega Jadrana
Izvedba snemanja posameznih segmentov dokumentarnega filma; izveden je bil osnutek medijskega načrta za slovenski medijski prostor, prav tako smo se seznanili z medijskim načrtom italijanskega partnerja. Projekt poteka skupaj z italijansko okoljsko NVO GreenactionTrasnational . Projekt zajema produkcijski proces dokumentarnega filma o ogrožanju biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana s strani obstoječega pomorskega transportnega sistema v Tržaškem zalivu. Snemanje slovenskega dela smo izvedli v Kopru, Piranu, Debelem rtiču, prav tako pa je bilo opravljenih kar 17 kratkih intervjujev slovenskih politikov in strokovnjakov, ki bodo sestavni del dokumentarnega filma. Časovnica izvedbe aktivnosti filma se vrstijo skozi obdobje Februar- September 2010. Dokumentarni film bo objavljen v decembru 2010 –februarju 2011.
September 2010

Priprave na problemsko konferenco »so kraške jame nacionalni ponos ali odlagališča odpadkov«

Priprave na mednarodni posvet ‘Zaščita severnega Jadrana.’

Sestanek z ravnatelji petih osnovnih šol iz različnih regij o pričetku vzgojnega programa »ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

18.-21. 9. 2010 Mednarodna okrogla miza – seminar v Kragujevcu, Republika Srbija
Na povabilo srbske okoljske nevladne organizacije smo sodelovali pri pripravi mednarodnega seminarja na temo odlaganja živalskih ostankov. Seminar smo zaključili s slavnostnim podpisom med srbsko okoljsko NVO Zelene breze ter AAG. Zelen breze so prevzele tudi vodenje srbske podružnice Alpe Adria Green. AAG je tako postala organizacijsko aktivna ( z lastnimi nacionalnimi izpostavami) že v 5 državah v regiji.
Zaradi racionalizacije delovanja se je seminarja udeležil le predsednik AAG Vojko Bernard.

22.09 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

Oktober 2010

Prvi teden – Ekološke patrulje po različnih mestih po Sloveniji skupno z učenci izbranih šol

Priprava na posvet o kraških jamah

9.10. 2010 Ekološka patrulja v Celju. Skupaj s predstavniki civilne iniciative Celje smo opravili ekološko patruljo na področju Celjske kotline. Aktivnosti smo osredotočili predvsem na analizo stanja okolja na področju industrijskega onesnaževanja.
Ekološko patruljo je vodil predsednik AAG Vojko Bernard skupaj s predsednikom Civilnih iniciativ Celja Borisom Šuštarjem.

10.10.2010Protestna akcija AAG »Proti plinskim terminalom v tržaškem zalivu«

V okviru tradicionalne športno- navtične prireditve »Barcolana« smo predstavniki AAG organizirali in izvedli protest proti načrtovani umestitvi plinskih terminalov s strani Republike Italije v Tržaškem zalivu. Protesta se je udeležilo 25 aktivistov iz Slovenije in Italije pod vodstvom predsednika AAG ter predsednika italijanske izpostave AAG. Protest je bil dobro medijsko pokrit.

20.10 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti
26.10.2010 se je AAG prijavil, kot stranski udeleženec v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za novo kurilno napravo (Blok 6) – Termoelektrarna Šoštanj
November 2010
05.11. 2010 Organizacija sestanka za sodelovanje lokalnih društev v zvezi z legalizacijo izgradnje zbiralnega jezera za vodo z čistilno napravo za zasneževanje tekaške proge na Pokljuki, kjer je Alpe Adria Green pridobil status stranskega udeleženca v postopku.
10. 11. 2010 ob 10 uri v Celju izvedli NOVINARSKO KONFERENCO,
v Celju o stanju okolja v tem mestu
12.11.2010 ekološka patrulje Alpe Adria Green na Vrhniki
13.11.2010 Protest proti hitri železnici skupaj z Tržaškim odborom TAV pred občinsko stavbo v Trstu
20.11.2010 Proučitev dokumentacije o poteku hitre železnice (TAV) od TRSTA do DIVAČE in ugotovitev posledic te izgradnje.
December 2010
02.12.2010 Sestanek z CI Škofja Loka, glede kršitev ob nameravani izgradnji obvoznice pri Škofji Loki
02.12 do 14.12.2010 Preučitev dokumentacije kot stranke v postopku v primeru izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za TEŠ 6. V zvezi s tem smo organizirali srečanje strokovnjakov in AAG na Jesenicah 10.12.1010 ter pripravili dokumentacijo o škodljivih vplivih načrtovane termoelektrarne na okolje.
14.12.2010 NA EU komisijo podali novo pritožbo o varnosti projekta plinski terminali v Tržaškem zalivu, ter zahtevali odblokado vseh pritožb v zvezi stem.
15.12. do 20.12.2010 Priprava ter preučitev dokumentacije v primeru škodlivosti bioelektraren v Sloveniji za vključitev kot stranke v postopek »DRAŽENCI«, »PIRNIČE«
20.12.2010 NA EU komisijo za varstvo človekovih pravic smo vložili prijavo za kršitev človekovih pravic s strani EU komisije za okolje in EU parlamenta v zvezi z blokado teh dveh institucij v zadevi »PLINSKI TERMINALI«
23.12.2010 Izbrali smo najmanj ekološko osebnost leta 2010 v Sloveniji
Predstavniki AAG so v letu 2010 aktivno sodelovali na sestankih v organizaciji MOP, Državnega Zbora, Državnega Sveta, EU institucij, Varuhinje Človekovih Pravic, Drugih nevladnih organizacij, občinah, ….

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

AAG - REKLAMA

PETICIJA ZA UVELJAVITEV ZAŠČITNE KLAVZULE V ZVEZI S TRGOM NEPREMIČNIN


S spremembo 68. člena Ustave Republike Slovenije smo zadostili enemu izmed številnih pogojev za vstop v EU in tako omogočili nakup nepremičnin na našem ozemlju vsem državljanom držav evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju: tuji državljani). Po preteku skoraj sedmih let pobudniki (ponovno) ugotavljamo sledeče:

1.) Država Slovenija ob vstopu v EU ni poskrbela za vzpostavitev ustreznih evidenc trga nepremičnin, ki bi odražale dejansko stanje na trgu nepremičnin, zato ne more ugotoviti nastalih motenj na trgu nepremičnin in nevarnosti, ki temu sledijo.

2.) Problematika nepremičninskega trga v Slovenji izrazito izstopa predvsem na področju Krasa. Skoraj desetkratna rast cene zemljišč na območju Krasa je posledica povečanega povpraševanja po nepremičninah, na tem območju predvsem s strani italijanskih državljanov.

3.) Večina priseljenih tujih državljanov se v trgovini, na pošti in drugod jezikovno ne prilagaja okolju in krajevnemu prebivalstvu, prav nasprotno, domačini zaradi vljudnosti ali ekonomskih razlogov popuščajo in zanemarijo rabo slovenskega jezika, namesto da bi z dobrim primerom uporabe svojega jezika spodbujali tuje državljane k učenju Slovenščine.

4.) Erozija ozemlja je zaradi prodaje nepremičnin tudi postopna erozija nacionalne identitete.

5.) Trend kaže, da bodo cene nepremičnin zaradi konstantnega povpraševanja (predvsem) s strani tujcev še naprej rasle ali pa se vsaj ohranile na sedanji neupravičeni in za standard naših državljanov nedosegljivi ravni. Najslabše jo bodo v tej situaciji odnesli potomci avtohtonega prebivalstva kraških vasi, ki se bodo prisiljeni seliti v notranjost Slovenije, kamor vpliv povečanega povpraševanja s strani tujih državljanov ne bo segal in bodo cene nepremičnin ostale dostopne slovenskemu življenjskemu standardu.

6.) Na območju Krasa je izjemno negativen vpliv nenadnega povišanja cen zazidljivih zemljišč po vstopu Slovenije v EU pričakovati tudi v povezavi s pripravo občinskih prostorskih načrtov (OPN) z ohranjanjem preobsežnih zazidljivih območij okrog vasi.

7.) Civilna iniciativa Kras je predsednika vlade že januarja 2008 opozorila na resnost zgoraj navedenih pojavov. Do podobnih ugotovitev so privedle razprave v Državnem svetu Republike Slovenije (leta 2008), na Forumu 21 (leta 2008) in na Svetu SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije (leta 2009). Sklepi in zahteve z naštetih razprav so bili odgovornim in pristojnim vladnim ustanovam poslani vsakokrat, vendar ustreznih odzivov in ukrepov doslej ni bilo.

8.) Načrtne in strateške politike na področju trga nepremičnin na vladni ravni ni. Državotvorno vprašanje za obmejni prostor se zanemarja ali pa neustrezno rešuje, širšo javnost se še vedno zavaja, da nevarnosti za razprodajo zemlje na Krasu ni.

9.) Naloga države (vlade) je, da poskrbi za uravnotežen razvoj, kar na drugi strani pomeni zagotavljanje pogojev za dostojno življenje in med drugim tudi omogočanje nakupov nepremičnin potomcem avtohtonega prebivalstva po razumnih in njim dosegljivih cenah.

Prepričani smo, da lahko veliko večino navedenih težav preprečimo, če država Slovenija sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji, podobno kot je to storila Danska. Za uporabo splošne zaščitne klavzule lahko Slovenija zaprosi le do 1. maja 2011.

Uveljavljanje ZAŠČITNE KLAVZULE je pravica vsake nove države članice EU in izhaja iz 37. člena Akta o pristopu, ki je priloga Pristopni pogodbi, podpisani 16. aprila 2003. Priloga XIII k Pristopni pogodbi za Slovenijo posebej določa 7 – letno prehodno obdobje, znotraj katerega država Slovenija pri Evropski komisiji lahko začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s prostim pretokom kapitala v RS, torej tudi v zvezi s trgom nepremičnin v RS. Do 1. maja 2004 je bila omenjena Pristopna pogodba z vsemi prilogami ratificirana v parlamentih vseh petindvajsetih pogodbenic (petnajstih dotedanjih držav članic EU in desetih pristopnic).

Zato podpisniki »peticije za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin« od Vlade Republike Slovenije

Z A H T E V A M O,

da pred 1. majem 2011 pri Evropski komisiji začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin v Republiki Sloveniji.

Podpis peticije:

http://www.ipetitions.com/petition/zascitnaklavzula/