Projekt TEŠ6 – »argumenti« in odstavitve !


Projekt TEŠ6 – »argumenti« in odstavitve !

V nekaterih časopisnih prispevkih zadnjega časa se pojavlja tudi dr. Peter Novak s trditvijo, da je TEŠ6 pametna narodno gospodarska odločitev. To terja dodatno osvetlitev. G. Novak zagovorja upravičenost TEŠ6 pravzaprav samo kot frazo, v podrobnih razglablanjih pa govori o tehnološki neustreznosti TEŠ6 in pledira za drugačnimi tehnologijami (njegov kratek intervju v Dnevniku). Njegovo stališče je najmanj protislovno. Z govorjenjem o potrebi po drugačnih tehnologijah gospod Novak pravzaprav »nezavedno« kritizira TEŠ6. Bolj pregledne in »čvrste« argumente pa navajajo v piar službi v TEŠ. Poglejmo katere argumente izpostavljajo.

Lastna sredstva TEŠ – ali res ?

V TEŠ-u trdijo, da vse investicije financirajo z »lastnimi sredstvi«. Trditev, da gre za lastna sredstva sicer z oceno o nespametnosti ali pametnosti projekta TEŠ6 nima neposredne zveze. Vendar je bistveno pri tej trditvi nekaj drugega. Vsa ravnanja uprave TEŠ in nadzornih inštitucij – kot so vprašanje poslovne tajne in odklanjanje revizije v TEŠ s strani Računskega sodišča (RčS), navajajo na to, da hočejo davkoplačevalski interes zaustaviti na pragu elektrarne.

Po njihovem ne gre za davkoplačevalska sedstva. Tako naj bi tudi institucija nadzora s strani države to je RčS v TEŠ-u ne imela pristojnosti za revizijo, javnost pa ne dostopa do poslovnih skrivnosti. Polemika o tem še teče, končno stališče pa bo moral sprejeti državni zbor, ko bo prejel mnenje zakonodajnopravne službe DZ. Do tedaj pa izgleda, da je »civilni nadzor« nad spornim projektom, ki ga bo financirala vsa država, praktično onemogočen.

Nespodobna cena posodobitve blokov in pridobivanje ponudb

Posodobitev blokov 4 in 5 naj bi bila po informacijah iz TEŠ 450 mio eurov, kar je že v izhodišču nesprejemljiva številka. Številka je 2,5 – do 3 krat previsoka in ima ambicijo že v začetku znižati primerjalno prednost posodobitve blokov 4 in 5, nasproti izgradnji bloka 6. S tem se seveda ustvarja vtis, da je TEŠ6 edina rešitev. Vendar bloka 4 in 5 nista zastarela objekta, pač pa prav nasprotno. Gre za deloma že posodobljeno, predvsem pa neamortizirano in dobro, celo odlično vzdrževano elektrarno. Poglejmo navedbo s spletne strani TEŠ:

»Zaradi dobrih odločitev strokovnjakov pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj, imamo v TEŠ vgrajeno opremo odličnih firm iz Nemčije in Švice. V sled tega je delovanje termoelektrarne primerljivo po rezultatih proizvodnje z enakimi po Evropi, po obratovalni pripravljenosti pa jih celo prekašamo. Pečat tem rezultatom daje odlično vzdrževanje in upravljanje proizvodnih blokov«.

Visoka cena posodobitve, ki so jo predstavili v TEŠ in HSE in ki jo zdaj lahko – po informacijah iz TEŠ, pričakujemo še na osnovi naročene študije v Franciji, je nesprejemljiva. Tudi zaradi neustreznega načina izbire izvajalca študije oziroma napačnega pristopa do zadeve. Za pridobitev relevantnih predlogov o posodobitvi blokov 4 in 5 bi morali najprej izvesti javni mednarodni razpis, nikakor pa ne naročati študije pri enem od Alstomovih podjetij. Torej posredno pri podjetju, ki Slovenijo že drži v kleščah za sto milijonske zneske. Ali je študija resnično naročena ni znano, po nekaterih informacijah (neposredno iz TEŠ) je naročena, po drugih informacijah (iz HSE) pa se to ni zgodilo. Skratka spet gre za poslovno skrivnost pri upravljanju z javnimi sredstvi, ali za predstavo videza.

Odstranitev prvega in do sedaj edinega resnega nadzornika

Prepričan sem, da bodo zadnje kadrovske menjave v nadzornem svetu HSE, aktivnosti v smeri ekonomične izbire, v celoti zavrle. Po direktivi predsednika vlade (ki je seveda pogojena s pritiski Šaleškega lobija, formalno pa se kot kulisa pojavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb) je bil zamenjan prvi nadzornik g. Jadranko Medak, ki je bil eden redkih, čeprav zelo upravičenih skeptikov v odnosu do projekta TEŠ6. Tako bomo spet pri eni sami in edini zveličavni rešitvi – TEŠ6. In temu naj bi se reklo »odločanje na osnovi enakovredne obravnave alternativ«. Naj razume, kdor more. Ker gre za farso pa tu pravzaprav ni kaj razumeti! Ali lahko kaj podobnega pričakujemo tudi v novem NEP – nacionalnem energetskem programu. Namreč prikaz alternativ, brez alternativ in s priporočeno opcijo, ki je znana že vnaprej.

Brez javnega mednarodnega razpisa resne, verodostojne in za Slovenijo ugodne študije posodobitve blokov 4 in 5 v HSE ali v TEŠ ne morejo dobiti. Na takem razpisu bi naj si ponudniki konkurirali s ceno, kvaliteto, garancijo za dobro izvedbo in tudi z ustreznim rokom izvedbe – čimkrajšim izpadom obratovanja. Tako bi ravnal skrben gospodar. Najnovejša napovedana praksa v zvezi s študijo, pa bi nas vodila v ponovno odvisnost in podrejenost Alstomu.

Če v HSE že iščejo odgovor na možnost posodobitve neposredno pri konkretnem dobavitelju opreme, pa je nelogično, da se hkrati ne obrnejo (tudi ali predvsem) na Siemens, ker pač gre za preprosto dejstvo, da je v obeh blokih že vgrajena prav njegova oprema, prav tako pa že ima – kot dobavitelj iz tega naslova, že vse ključne tehnične podatke in parametre obratovanja elektrarne.

Ocenjujemo, da je realna cena posodobitve blokov 4 in 5 – po primerih dobre prakse iz Nemčije, v razponu 140 – 190 mio eurov. V navedenem razponu so še znatne rezerve. Znesek je seveda odvisen od dejanskega stanja vseh naprav, ki pa so, kot rečeno, zelo dobro vzdrževane.

Zahvaljujoč temu, da je obratovalna kondicija naprav v TEŠ odlična, večji in tudi dražji posegi izven predlaganega okvira – to je zamenjava kotlov in turbin, niso potrebni. To so mnenja tehničnih strokovnjakov, ki poznajo TEŠ od blizu, nekateri pa so tudi sami sodelovali na dosedanjih posodobitvah ter ekološki sanaciji blokov v TEŠ.

Ekološka sanacija,življenska doba in izkoristek

Potrebna pa bo ekološka sanacija z vgradnjo naprav za odstranjevanje plinov NOx, kar je delno že storjeno, vendar ne v toliki meri kot bi to zagotovljal TEŠ6. Zato je takšna dograditev nujna. Strošek je za vsak blok cca 45miljonov ali skupno 90 mio eur. Ostali ekološki posegi pa ne terjajo večih vlaganj, ker so nekateri že bili storjeni.

Investiranje v podaljšanje dobe obratovanja zaenkrat ni potrebno, saj je tudi eden od najbolj kritičnih delov elektrarne, to je kotel, predviden za delovanje na bloku 4 do leta 2017, na bloku 5 pa do leta 2027. To so navedbe iz uradnih dokumentov. Obratovanje pa se lahko podaljša na obstoječih napravah že z obstoječo tehniko in tehnologijo,z delnimi posodobitvami pa še bolj. Ni pa, kot se prikazuje, za to potrebno zamenjati pol ali cele elektrarne.

V dokumentih TEŠ-a je sedanji izkoristek bloka 4 na 35 % in bloka 5 na nivoju 36 %. Podobno izhodišče so imeli v Nemčiji v Bremnu (elektrarna Farge) in so ga z menjavo kondenzatorja in lopatic na turbinah, optimizacijo številnih postopkov in izboljšano regulacijo, dvignili iz 36 % na 42 % (gre za neto izkoristek). Vse to seveda pomeni tudi manj premoga in manj izpustov. Razlika med TEŠ in Farge-jem je v tem, da v Fargeju uporabljajo premog boljše kvalitete, ne lignit.

V Fargeju v Nemčiji gre za cca 10 let starejšo elektrarno od bloka 5 v Šoštanju (elektrarna je iz leta 1967). Glede na vrsto kuriva bi bili lahko upravljalci TEŠ, predvsem pa davkoplačevalci, zadovoljni tudi z nekoliko nižjim dosežkom.

Čas prekinitve obratovanja:

Prekinitev obratovanja na posameznem bloku ne bi smela trajati več kot 10 tednov (v Fargeju je bila 5 tednov). Toliko je tudi trajala (kot primer) zamenjava uparjalnika v JE Krško. Kot rečeno, kotla ni potrebno menjati. Tako bi lahko bil, ob zelo skrbni pripravi in dobri logistični podpori, čas perkinitve krajši od 10 tednov. V HSE navajajo, da bi trajala prekinitev leto in več, kar pa je nepotrebno in popoln konstrukt. Prekinitev ne bi bila hkratna na obeh blokih, pač pa bi obnavljali bloka enega za drugim. Lahko bi združili obvezni remont s posodobitvijo in izguba časa bi bila še manjša.

Domača stroka bi se morala angažirati v to smer. S tem bi prispevala k ekonomičnosti in tehnični kvaliteti obnove obeh blokov, ne pa da apologetsko zagovarja predvsem in samo TEŠ6 in hkrati diskvalificira vsako alternativno in boljšo rešitev. Tudi varianta posodobitve, ki jo predlagamo bi lahko bila izdelana v več inačicah in bi jih bilo treba pretehtati. Ni vnaprej ena inačica boljša od druge. Ampak to se ne bo zgodilo, raje odstavljajo ljudi ki hočejo stvarem v zvezi s projektom TEŠ 6 priti do dna.

Na osnovi številk in upoštevaoč današnje zelo dobro stanje naprav in kadrov v TEŠ, lahko rečemo, da je posodobitev obeh blokov edina racionalna in ekonomična izbira. Zanjo bi se našli tudi zasebni sovlagatelji – tuji in domači. To bi dodatno lahko zmanjšalo uporabo državnega – davkoplačevalskega denarja, vsaj za polovico, kar bi investicijska sredstva davkoplačevalcev zreduciralo na manj kot 100 miljionov eur. Za vlaganje v TEŠ6 pa ni tovrstnega interesa – kar je simptomatično.

V krizi, pa tudi sicer, moramo iskati sovlagatelje, v poštev pridejo tudi Kitajski investitorji, ki tudi v Sloveniji lahko dobijo priložnost. Z davkoplačevalskega in proračunskega stališča je treba gledati na vsak euro investicijskega denarja, da ne bomo spet kdaj pozneje govorili o desetinah in stotinah izgubljenih miljonov.

L Vili Kovačič