AAG bo prisoten v “Projektnem svetu TEŠ”


 

clip_image002

Holding Slovenske Elektrarne

Koperska 92

1000 Ljubljana

Datum: 26.02.2011

Zadeva: Potrditev sodelovanja v projektnem svetu za TEŠ 6

OBRAZLOŽITEV

Upravni odbor AAG je na 2. svoji redni seji dne 22.02.2011 ,v tem letu obravnaval Vaš dopis z dne 03.02.2011. UO AAG je soglasno sklenil, da se v »Projektni svet TEŠ« imenuje Vojko Bernard, stanujoč na Prešernovi 26, Jesenice in bo aktivno sodeloval v njem. O vseh pomembnih odločitvah je tudi dolžen seznaniti UO AAG.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640
Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com
Blog: https://alpeadriagreen.wordpress.com/
Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629

teš - projektni svet

Ekolosko društvo Dvizenje za okolinata ,,MOLIKA,,–Bitola iz Makedonije se je priključilo Alpe Adria Green-u


clip_image002

Ekološko društvo Dvizenje za okolinata ,,Molika,, je prva ekoloska gradjanska organizacija u Makedoniji, radi vise od 22 godine kako na lokalnom tako i na nacionalnom i medjunarodnom polju.

Petar Andonov – Pretsednik

clip_image002[4]

PRISTOPNA IZJAVA

ALPE ADRIA GREEN

MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE

CESTA FRANCETA PREŠERNA 26

4270 JESENICE

SLOVENIJA

Pristopna izjava

Društvo Ekolosko društvo Dvizenje za okolinata ,,MOLIKA,,

Matična št: 1989

Naslov: 7000 Bitola Republika Makedonija

Telefonska številka + 389 70 547 281

Elektronski naslov molika@t-home.mk

Izjavljamo, da želimo postati član ALPE ADRIA GREEN in da bomo delali po statutu in delu mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green

Petar Andonov – Pretsednik

EKOLOŠKI SAVEZ – EKO-ZELENI – TUZLANSKOG KANTONA,TUZLA iz Bosne in Hercegovine se je priključil Alpe Adria Green-u


Alpe Adria Green

Predmet:Prijedlog i prijava za naše uključenje u Mrežu u cilju učešća u realizaciji regionalnih ekoloških projekata EU

Poštovani prijatelji Prirode,

Srdačno Vas pozdravljamo iz Tuzle sa željom da se prijavimo za moguće naše djelovanje u Vašoj mreži i učešće u realizaciji ekoloških projekata koji su različitog (regionalnog) karaktera.

Spremni smo uzeti učešće u brojnim ekološkim aktivnostima.

Do sada smo realizovali brojne ekološke projekte podržane od domaćih i međunarodnih vlasti(Ministarstva,Vlade,EU,REC…)

Djelujemo kao najveća ekološka mreža i jedina EKO-ZELENI u BIH.U narednom mailu,vidite naše aktivnosti koje vodimo u BIH.

Srećni i zdravi bili..

 Predsjednik saveza:

Dr.sc.Muhamed Omerović

Savjetnici u organizaciji:

Prof.dr.Ranka Kubiček,

Pero Mićanović,

dipl.ing. Enes.H.Muhamedović i

prof. Selma Kuščljugić

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Vodstvo organizacije: “EKOLOŠKI SAVEZ”EKO-ZELENI”TUZLANSKOG KANTONA, TUZLA”

clip_image002[4]

PRISTOPNA IZJAVA

ALPE ADRIA GREEN

MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE

CESTA FRANCETA PREŠERNA 26

4270 JESENICE

SLOVENIJA

Pristopna izjava

Društvo:EKOLOŠKI SAVEZ”EKO-ZELENI”TUZLANSKOG KANTONA,TUZLA

Matična št: 420933909000

Naslov: Ulica Đindić mahala 13 Tuzla

Telefonska številka: 0038761727831

Elektronski naslov :ekotk@bih.net.ba

Izjavljamo, da želimo postati član ALPE ADRIA GREEN in da bomo delali po statutu in delu mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green

Kraj in datum:Tuzla,21.02.2011.god.

Dr.sc.Muhamed Omerović

Predelava bele žlindre na Jesenicah–ACRONI Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja


clip_image002

Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo napravo za predelavo bele žlindre.

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana

Datum: 22.02.2011

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja se prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Nanaša se na novo napravo za predelavo žlindre, na lokaciji ACRONI-ja c.Borisa Kidriča 44, Jesenice, ki bi jo izvajalo podjetje Harsco Minerali d.o.o., z sedežem na istem naslovu in jo zastopa VANERLINDEN BART MARGUERLINDEN ALBERT MICHEL, BRODEUR JEAN, EVELHOCH MICHAEL LEE, IANNZZO GENE ANTHONY.

AAG meni, da naprava lahko spušča v okolico prašne delce, ki bi vplivali na zdravje okoliškega prebivalstva ter na zdravje zaposlenih v sosednjih podjetij na tem območju.

V AAG ne verjamemo, da bodo ob gradnji naredili vse čistilne naprave, ki bodo vse prečistile tako, da bo onesnaževanje v zakonskih okvirih in po direktivah EU. Tudi če bodo zgradili čistilne naprave, bo treba produkte čiščenja nekako uporabiti pri tem pa uporabiti transport, ki bi moral temeljiti na hermetično zaprtih komorah. Vprašanje je, ali je to dovolj ekonomično in ali jo bodo lahko prodali. Tudi če bo čiščenje idealno (pa skoraj zagotovo ne bo. ker je preveč če-jev, v projektu, da bi bilo), bodo morali tisto, kar bo nastalo, nekako uporabiti, predvsem šestvalentni krom.

Z onesnaženjem s prahom, bi ogrozili zdravje okoliških prebivalcev in onesnaženje okolice večjega obsega. Pri proizvodnji, bo nastalo preveč nevarnih odpadkov za katere pa investitor ni podal nobene razlage, kam jih bo vozil na predelavo za človeka in naravo, neškodljive proizvode. Predvsem naj bi bilo opredeljeno v IPPC dovoljenju.

Zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji te naprave, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije in ni v celoti prilagojena z direktivami

torek, 22. februar 2011 | Avtor: Urša Peternel, Foto: arhiv GG

Belo žlindro bodo predelovali Američani

Podjetje Acroni je podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre s korporacijo Harsco iz ZDA. Predelava bo potekala na lokaciji Acronija, vpliva na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjujejo.

Slavko Kanalec

Jesenice – Največje jeseniško podjetje Acroni je avgusta lani podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre z ameriško korporacijo Harsco, ki ima sedež v Camp Hillu v Pensilvaniji. To je potrdil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec. Na spletni strani korporacije Harsco piše, da je petletna pogodba divizije Harsco Minerals z Acronijem vredna 25 milijonov dolarjev, vendar pa je Kanalec povedal, da se količina bele žlindre spreminja, glede na proizvodne količine in naročila, zato tudi ni definirana vrednost pogodbe; gre pa za dolgoročno medsebojno sodelovanje. Zanimalo nas je, kako bodo potekali postopki predelave žlindre. Kot je pojasnil glavni direktor Acronija, bo Harsco s predelavo bele žlindre, to je z drobljenjem in mletjem, sortiral nečistoče v obliki kovin iz žlindre.Kovina se bo reciklirala ter se vrnila nazaj v peč kot surovina.V primeru procesa predelave bele žlindre bosta oba produkta, tako minerali kot kovine, skrbela za ohranjanje naravnih virov na podlagi principareciklaže.Letne količine nastale bele žlindre so odvisne od proizvedene količine, številka se giblje okoli trideset tisoč ton. Predelana bo celotna količina nastale bele žlindre, ostal pa bo očiščen mineralni proizvod, ki se lahko uporablja vgradbeništvuter v drugih inženirskih aplikacijah.

In kje bo potekala predelava? »Lokacijsko bo predelava potekala na področju Acronija v ustrezno urejenem prostoru. Konec lanskega leta so se pričela predpripravljalna dela za potrebe projekta. Sem sodijo predvsem izločanje velikih kosov metalov in priprava lokacije,« je odgovoril Kanalec. In kakšen je vpliv teh postopkov predelave na okolje in kako je z okoljevarstvenimi dovoljenji? »Postopki ne vplivajo na okolje. Smo v fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj,« je še dodal Slavko Kanalec.

MERJASCI NA KRASU


COORDINAMENTO CENTRO SINISTRA DUINO AURISINA
KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN NABREŽINA
ASSEMBLEA PUBBLICA
JAVNO SREČANJE
M ERCOLEDI’23 febbraio 2 011 ore 18.00
nella sala del Circolo Igo Gruden, Aurisina Nabrežina 89
SREDA, 23. februarja 2011, ob 18.00.h
v dvorani društva Igo Gruden, Nabrežina 89
I CINGHIALI SUL CARSO
Esiste un modo per risolvere il problema?
…parliamone insieme!
MERJASCI NA KRASU
Obstaja način za rešiti problem?…
pogovorimo se skupaj!
Intervengono Posegla bosta:
WALTER GODINA
Vicepresidente della Provincia di Trieste Podpredsednik tržaške pokrajine
MARA ČERNIC
Assessore della Provincia di Trieste Odbornica goriške pokrajine
Collaborano Sodelujejo:
esperti, associazioni,coltivatori,ecc…
strokovnjaki, društva, kmetovalci,itd…
INTERVENITE – VABLJENI !!!

Predavanje: Ptice pozimi v Brju in Brejah


Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje:

clip_image002

Foto: Boris Kozinc

Ptice pozimi v Brju in Brejah

Žiga bo predstavil svojo raziskovalno nalogo: POJAVLJANJE PTIC V BRJEH IN BREJAH V ZIMI 2008/09 S PRIMERJAVO Z ZIMO 2002/03. Bor bo predstavil nekaj zanimivih ptičjih sledov, ornitolog Boris Kozinc pa bo na kratko predstavil ptice, ki so bile opazovane pozimi v Brjeh in Brejah.

Predavanje bo v četrtek, 24.2.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

Veliko vetra, a brez vetrnice


DELO Borut Tavčar, gospodarstvo | pet, 18.02.2011 21:09

Zdaj je na vrsti še referendum. Bržkone je vsem jasno, da bi na referendumu zavrnili gradnjo TEŠ6, težava pa je, da ni predstavljena in ovrednotena nobena druga rešitev.

Borut Tavčar, gospodarstvo | pet, 18.02.2011 21:09

[natisni] | [pošlji] | A A

Pred dobrim letom, ob izbruhu aferice zaradi domnevno neustreznih protikorupcijskih klavzul v pogodbi Termoelektrarne Šoštanj z dobaviteljem glavne tehnološke opreme za šesti blok Alstomom, smo ministrstvo za gospodarstvo vprašali, ali ne bi bilo smiselno ustaviti del v Šoštanju vsaj do razjasnitve neznank. Da ne bi nastajala nepotrebna škoda, če se nazadnje vendarle izkaže, da projekt ne drži vode. Odgovor je malce presenetil, saj smo slišali precej odločen Ne. Še bolj preseneča, da je tak ostal do zdaj.
Vedno znova se namreč zdi, da bi gospodarsko ministrstvo in njegov direktorat za energijo zelo rada v projektu našla kaj kriminalno slabega in ga ustavila. Po klavzulah so prišli dvomi o količinah premoga, o katerih zdaj kaže, da so bili neupravičeni, a spet ne zelo gotovo. Po premogu je nastala dilema, ali ne bi morali projekta TEŠ6 oddati na javnem naročilu. Prevod ene besede je ključen, od tega je odvisna veljavnost ali ničnost pogodb za TEŠ6. Ta trenutek jih je izvedenih za 240 milijonov evrov, podpisanih pa že za 800 milijonov evrov. Da ne bo dvoma, o čem je govor.
Kdo bo zahteval ničnost pogodb za nazaj in za vse projekte Holdinga Slovenske elektrarne, Termoelektrarne toplarne Ljubljana in Gen Energije od leta 2007 naprej, če se pokaže, da smo v Sloveniji malce kršili direktivo? In kdo bo plačal vse odškodnine? Za večino projektov, tudi TEŠ6, je vlada vmes že prižgala zeleno luč.
Zdaj je na vrsti še referendum. Bržkone je vsem jasno, da bi na referendumu zavrnili gradnjo TEŠ6, težava pa je, da ni predstavljena in ovrednotena nobena druga rešitev. Zato bi bilo bolje, če bi odločali o razvoju celotne energetike. To bi bila v državi, v kateri ni mogoče postaviti ene same vetrnice, precej cinična zabava. Robert Golob, denimo, pravi, da po odločitvi za drugo jedrsko elektrarno ne bi potrebovali nobenega fosilnega bloka več. Temu naj dodamo le to, da razprave o še eni jedrski elektrarni ne bi bile burne le doma, ampak tudi onkraj meja.
V prid TEŠ6 govorita Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Dejansko, ob vsej glasni burki, gre projekt lepo mirno naprej. Prispelo je 110 milijonov evrov posojila, Agencija za okolje je izdala okoljevarstveno dovoljenje, ki je nujna podlaga za gradbeno dovoljenje. Ministrstvo za gospodarstvo govori, zdaj sicer bolj potiho, ker je menda dobilo negativno mnenje evropske komisije, o združevanju energetskih stebrov in njune kapitalske moči. Za kaj, če ne za TEŠ6? Zadevo utegne zavreti ista Alpe Adria Green, ki je pobudnica referenduma o TEŠ6. Na okoljevarstveno dovoljenje se bo seveda pritožila, kar utegne vzeti še nekaj mesecev.
Šaleški knapi so že davno dobili pike. Sprašujejo se, kdo je za temi nenehnimi napadi, kdo hoče predčasno zapreti njihov ljubljeni rudnik premoga in, priznajmo, tudi razmeroma dobrih plač. Gnev je usmerjen na Zares, ki menda dela samo zmedo ob prevzemanju energetike, in vlado, ki ne posluša stroke. Ta po njihovem prepričanju odločno pravi, naj bodo vsi tiho o vetrnicah in sončnih elektrarnah, ker nas bo z njimi zeblo.
Nekateri drugi močno upamo, da je v stihijskem mahanju ministrice za gospodarstvo kanec zvitosti. Z vsemi grožnjami bi mogoče lahko vplivala na veliki Alstom, da malce popusti. Dogovorila bi se pač za cenejše sodelovanje, manjši novi blok ali za obnovo dveh starih blokov, predvsem pa bi pridobila malo več časa. Da končno predstavi več energetskih scenarijev in upošteva napotek evropske komisije. Ta se namreč glasi, da si ni dobro že letos zacementirati energetske prihodnosti vse do leta 2050.

PRVA IN ZADNJA  STRAN ODLOČBE ARSO ZA TEŠ 6

odločba ARSO TEŠ 17.02.2011_0001

odločba ARSO TEŠ 17.02.2011_0002

PETICIJA JE ROMALA K MINISTRICI JELUŠIČEVI V PETEK 18 FEBRUARJA


V civilno iniciativo “Za Pivško dolino brez streljanja” smo se ljudje združili spontano, ker želimo preprečiti umeščanje državnega prostorskega načrta OSVAD v prostor.

Gre za DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA OSREDNJE VADIŠČE SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA – DPN OSVAD POSTOJNA št. 6903, december 2010

Snovalci omenjenega DPN-ja, želijo njegovo umestitev uveljaviti mimo volje ljudi, mimo potreb lokalnega gospodarstva in turizma, mimo naravovarstvenih zakonov, mimo Nature2000, mimo dokazanih vplivov na vodo, podtalnico in onesnaženja pod krinko in z izgovorom obrambe države. Po 20 letih dogovarjanja v smeri zapiranja,  pride MORS na dan z DPN-jem, ki na območje postavlja novo vojaško bazo za najmanj 25 let z možnostjo nadaljnjih širitev…načrtovane so vojaške dejavnosti, ki jih doslej ni bilo, načrtovana je gradnja popolnoma novih objektov za poveljstvo in za nastanitev več tisoč vojaških oseb, načrtovana je vzpostavitev stalne prisotnosti Slovenske in prijateljskih vojska – torej v prikriti obliki stalna vojaška baza, ki je do sedaj ni bilo

Odškodnin ali odkupa zemljišč ne bo, pravijo, ker gre za obrambo države. Pa tudi nočemo jih. Za odvzeto zemljo, gozdove, za uničevanje vodnih virov in omejevanje svobode nočemo odškodnine.

V kratkem času, odkar smo pričeli z zbiranjem podpisov peticije po okoliških krajih in na internetu, se nam je pridružilo prek 16.000 ljudi. To nas zelo veseli in zavezuje.

Kot nas veseli in zavezuje dejstvo, da so nas podprle lokalne skupnosti, društva, podjetja, združenja, ter občine.

Ministrica jih je sprejela na obrambnem ministrstvu v Ljubljani, ta petek 18 februarja ob 17,30 uri.

DPN OSVAD 3 dejstva Recept za katastrofo www (1)

petek 18.02.2011, 20:33

Civilna iniciativa zbrala 17.000 podpisov za zaprtje vojaškega vadišča

Ljubljana – Civilna iniciativa Za Pivško dolino brez streljanja je ministrici za obrambo Ljubici Jelušič predala peticijo proti državnemu prostorskemu načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna.

Civilna iniciativa zbrala 17.000 podpisov za zaprtje vojaškega vadišča


Podpisniki peticije zahtevajo, da se na poligonih Poček in Bač preneha z vojaškimi aktivnostmi, da se postopek sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN) za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna prekine in da država pristopi k sanaciji prostora na omenjenem poligonu.

“Zdaj so šele dobili pravo sliko”

Predstavnik civilne iniciative Jože Smrdel je povedal, da so si na srečanju razjasnili poglede obeh strani. “Razjasnili smo, kakšna je slika. Imeli smo občutek, da so pravzaprav zdaj šele dobili pravo sliko za kaj se gre”, je dejal.

peticija za pivško dolino

Predstavniki ministrstva in civilne iniciative so se pogovarjali o samem DPN, o tem “kaj pomenijo vojaške aktivnosti na tem področju, kakšno je razmišljanje med ljudmi, kako so obremenjeni s temi stvarmi in kaj to pomeni za nas nasploh in za naravo”, je pojasnil Smrdel. Dodal je še, da do “sedaj z ministrstvom direktno nismo imeli nobene komunikacije, kar se pa tiče same razgrnitve plana in komunikacije z občani nasploh, pa nismo ravno zadovoljni z načinom komuniciranja”.

Delo Sobota 19.02.2011 Peticija

 

NOVICA

18.02.2011

Odgovor Ministrstva za obrambo na peticijo Za Pivško dolino brez streljanja

Ministrstvo za obrambo je pripravilo odgovor na peticijo Za Pivško dolino brez streljanja, ki jo je prejelo.   
Ministrstvo za obrambo odgovarja, da je izvajanje vojaških aktivnosti eden od elementov obrambe države, ki je določena zakonsko ter ureja vrsto, organizacijo, obseg obrambe države in celovitosti državnega ozemlja. Izvajanje obrambe nadzoruje Državni zbor Republike Slovenije. Celovito obrambo države poleg vojaške obrambe tvori tudi civilna obramba, ki obsega tudi sodelovanje in ukrepe lokalne skupnosti za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajamo državljani, lokalne skupnosti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Trenutno država res ni ogrožena in nima sovražnikov, vendar v primeru agresije mirnodobno izvajanje vojaških aktivnosti in uporaba obstoječih vojaških območij v Republiki Sloveniji omogoča uresničevanje temeljnega namena obrambe – to je odvračanje napada na državo ter obrambna neodvisnost, nedotakljivost in celovitost države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Slovenija je nedvomno država z relativno visoko stopnjo varnosti in miru ter nizko stopnjo nevarnosti vojnih razmer. Vojska je v tem prostoru že dolgo prisotna in v tem času ni registriranih nikakršnih posebnih problemov in nesreč. Urejanje predmetnega območja je utemeljeno tudi v Srednjeročnem obrambnem programu, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, in njegova ukinitev ni predvidena.

Vojaški poligon je v prostoru prisoten že več generacij, vojska ga je s svojo prisotnostjo in dejavnostjo tudi zgodovinsko sooblikovala. Območje je v uporabi vojske torej že dlje časa in je dolgoročno perspektivno za Slovensko vojsko ter ima v sistemu obrambe države strateški pomen, saj je edino tovrstno območje v Republiki Sloveniji, kjer lahko Slovenska vojska izvaja usposabljanje. Vojaško območje, ki je v redni in dejanski uporabi vseh enot Slovenske vojske, je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za obrambo.
Območja Poček, Bač in varnostno območje so bili v preteklosti opredeljeni kot tako imenovana “siva lisa” ter se jih je prikazovalo na posebnih kartah, ki so bile sestavni del občinskih načrtov. Lokalna skupnost pa je v svojih prostorskih aktih dolžna privzeti republiška obvezna izhodišča in tako je tudi z izhodišči s področja obrambe, zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ministrstvo je v preteklosti z občinami večkrat poskušalo uskladiti območja za potrebe obrambe v prostorskih aktih občin, tako da bi bili zagotovljeni prostorskoureditveni pogoji za upravljanje tega območja, vendar žal neuspešno. V tem času je bilo v postopkih sprememb občinskih prostorskih aktov na zahtevo občin izdelanih več kot dvajset različnih ocen, strokovnih podlag in elaboratov, predvsem s področja varstva okolja.
Območje je danes sicer opredeljeno tudi v sprejetih občinskih prostorskih načrtih občin, vendar kljub temu nima ustrezne prostorske podlage za posodobitev in vzpostavitev potrebne infrastrukture ter nadzora nad okoljevarstvenimi ukrepi na širšem območju vadišča, kar posledično pomeni tudi nezmožnost načrtovanja in izvajanja sanacijskih ukrepov ali različnih prostorskih izboljšav v okviru rabe, ki je že dlje časa prisotna v prostoru ter je vsekakor pomembna tudi za lokalno skupnost, saj pomeni vir zaslužka. Pogoji za sanacijo in celotno ohranjanje okolja na tem območju bodo obvezujoči po sprejetju Državnega prostorskega načrta in izvedeni po izvedenih načrtovanih ureditvah s tem Državnim prostorskim načrtom, saj so v sklopu izdelanih okoljskih strokovnih podlag predpisani ukrepi na področju varstva okolja. Z Državnim prostorskim načrtom torej želimo doseči tisto, na kar je večina prebivalcev opozarjala skozi javne razgrnitve.

Dejstvo je, da se tovrstno območje prostorsko ureja z Državnim prostorskim načrtom, saj so v določbah sprememb prostorske zakonodaje v letu 2008 in kasneje v 2010, ki določajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, obvezna izhodišča. Po novem zakonu prostorske ureditve državnega pomena, pomembne za prostorski razvoj države, zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja, načrtuje država oziroma je pobudnik priprave načrta tisto ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Predmetno območje in objekti so posebnega državnega pomena ter se umeščajo v prostor skladno z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Tako se območja za potrebe obrambe formalnopravno ureja s prostorskim aktom, to je Državnim prostorskim načrtom. Razvoj predmetnega območja tudi sledi strategiji prostorskega razvoja z usmerjanjem v obstoječa območja za potrebe obrambe, kar se zagotavlja tudi s tem Državnim prostorskim načrtom.
Z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena občina lahko načrtuje takrat, ko se ministrstvo, pristojno za prostor, in občina dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje.
Na Ministrstvu za obrambo se zavedamo, da ima Osrednje vadišče Slovenske vojske določene vplive na lokalno okolje, saj je hrup z vojaškega poligona za okolico neprijeten, moteč in opozarja na nezaželeno dejavnost v prostoru. Morebitne nevarnosti izvirajo tudi iz uporabe orožja in streliva na poligonu, kjer ni možno predvideti vseh napak, ki lahko pripeljejo do nesreče. V primeru povzročene škode pri koriščenju zemljišč, ki niso v upravljanju ministrstva, se uporablja povračilo škode na zahtevo oškodovanca, prav tako je z vojsko vzpostavljeno tudi zaupanje v smislu pritožb in pripomb na stike. Prostor poligona ni ograjen in je gibanje v času, ko poligon ni v funkciji, prosto, v času delovanja pa je izvzet iz rabe. Z ustrezno umestitvijo in posodobitvijo želimo te vplive v času izvajanja streljanj kar se da omejiti.
Skozi javne razgrnitve je bilo lokalni skupnosti pravzaprav prvič javno predstavljeno, kaj se na tem območju že izvaja in kaj se bo izvajalo v nekem dolgoročnem obdobju, zato razumemo, da je strah prebivalcev na nek način upravičen, vendar je strah po širitvi dejavnosti, ki bi imele večji vpliv na okolje, glede na načrt odveč. Ministrstvo za obrambo si je tudi do zdaj prizadevalo v kar največji meri prisluhniti argumentom lokalne skupnosti in je dobronamerno sprejemalo drugačna mnenja ter podpiralo objektivno poročanje. Z lokalnimi skupnostmi so bili tudi v preteklosti že doseženi določeni dogovori, s katerimi so se uredili nekateri medsebojni odnosi in odpravili nekateri moteči elementi, ki so se nanašali predvsem na obveščanje lokalnega prebivalstva, uporabo poligona ob praznikih, preko turističnih sezon in tako naprej. Izboljšanje obveščanja prebivalcev in lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti na poligonu ostaja tudi naprej eden od pomembnejših kratkoročnih ukrepov ministrstva.
Z namenom ohranitve in nadgrajevanja dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na tem območju in doseganja ustrezne usklajenosti v prostoru bodo vse pobude in predlogi, zbrani v času javne razgrnitve, temeljito preučeni, pripravljena in zavzeta stališča ter na tej podlagi pripravljene rešitve v predlogu Državnega prostorskega načrta. Le-ta bodo v največji možni meri tem pripombam in predlogom tudi sledila, predvsem z namenom, da se najdejo rešitve, ki bodo v prostoru za vse kar najbolj sprejemljive. V tem okviru bo ministrstvo opravilo dodatna usklajevanja z vsemi relevantnimi subjekti v prostoru in skupaj poskušalo poiskati sprejemljive rešitve.

Podprite AAG

AAG vložil pobudo za referendum TEŠ 6


clip_image002

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, članici svetovne organizacije za boj proti podnebnim spremembam  TckTckTck org., ki deluje v Sloveniji v javnem interesu smo se na podlagi zaključkov iz posvetovalnega seminarja v Strunjanu, ki je bil 4,5 in 6 tega meseca in na podlagi strokovnih podlag, ki so jih podali strokovnjaki iz različnih področij ( v prilogah) odločili, da damo pobudo Državnemu Zboru RS, katero smo jo vložili danes zjutraj, da razpiše posvetovalni referendum na katerem, bi se državljani RS sami odločili o smiselnosti izgradnje ekološko sporne in ekonomsko neopravičene naprave TEŠ 6 v velikosti, kot je sedaj predlagana.

Da bi se izognili zbiranja podpisov za izvedbo tega posvetovalnega referenduma in takorekoč izničili stroške za izvedbo tega referenduma, bi ga izvedli skupaj z referendumom o »MALEM DELU«.

Z tem referendumom bi zagotovili ekološki razvoj Slovenije, ki bi tudi našim potomcem omogočil preživetje ter postavitev naprave za pridobivanje električne energije, ki bi bila tudi v finančnem in ekološkem pogledu spremenljiva za Republiko Slovenijo.

 

Datum: 12.02.2011

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar

Poslanska skupina Socialnih demokratov

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke

Poslanska skupina Zares

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke

Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti

Poslanska skupina samostojnih poslancev

ZADEVA: Pobuda za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 )

Spoštovani!

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta leta 1992, je prvi mednarodno zavezujoč dokument, ki na mednarodnem nivoju obravnava vprašanje odziva na spreminjanje podnebja. Cilj te konvencije je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih.

K tej konvenciji je bil leta 1997 sprejet še Kjotski protokol, ki ga je Slovenija ratificirala v letu 2002. Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštvu v sedanjem času. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija – protokol je podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala – se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje. Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, osemodstotno zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju 2008-2012 v povprečju ne sme preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto.

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2009 sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Poleg izhodišč za mednarodna pogajanja določa deklaracija tudi vrsto ukrepov na nacionalni ravni in sicer:

– prenos zakonodaje Evropske unije na področju podnebnih sprememb;

– pripravo analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050;

– zastavitev prehoda v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja kot osrednjega razvojnega cilja v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2020;

-  pripravo strateških in programskih dokumentov, nacionalnega programa za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe;

– pripravi nacionalnega energetskega programa na temelju obnovljivih virov energije;

– pripravi celovite strategije komuniciranja z javnostmi in učinkovitih ukrepov vzgoje in izobraževanja za področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja;

– zagotovitvi sodelovanja strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva, strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij, za uresničitev teh nalog.

Državni zbor je z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb pred Kopenhagensko konferenco določil splošna izhodišča za podnebna pogajanja na podlagi priporočil IPCC, po katerih bi morale razvite države znižati emisije za 40% do leta 2020 in za 80 do 95% do leta 2050. S Kopenhagenskim dogovorom je bilo dogovorjeno, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2° Celzija, kar za razvite države pomeni znižanje izpustov za 80 – 95% glede na leto 1990 do leta 2050.

Vizija za Slovenijo po Deklaraciji Državnega zbora je v energetiki varčna in učinkovita raba energije ter nizkoogljicna in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Načrtovana prenova TEŠ oz. izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) na premog po našem mnenju ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb.

Ker je TEŠ 6 vključen v Evropsko shemo trgovanja z izpusti CO2, predstavlja tudi veliko finančno tveganje. V zadnjih letih je bilo po svetu veliko naporov vloženih v napovedovanje prihodnjih cen emisijskih kuponov, saj je to ključen element ekonomskega vrednotenja investicij z vidika podnebnih sprememb. Najbolj razvit sistem vrednotenja so julija 2009 vzpostavili v Veliki Britaniji, pri čemer ceniki stalnih cen vrednosti tone CO2 po tem sistemu letu 2030 presežejo vse cene, ki so bile predpostavljene pri načrtovanju bloka 6 v TEŠ.

Načrtovana investicija v blok 6 TEŠ je z vidika podnebnih sprememb v časovnem okviru do leta 2020 ugodna. Na dolgi rok pa blok 6 predstavlja bistven problem za doseganje podnebnih ciljev Slovenije, saj naj bi porabil polovico preostalih kvot Slovenije za izpuste toplogrednih plinov. Blok 6 bo tako bistveno diktiral dolgoročno nizkoogljično in energetsko strategijo Slovenije. V času med 2020 in 2030 se bo postavila dilema, ali je bolje nadaljevati z izkoriščanjem bloka 6 ali ga je bolje nadomestiti z obnovljivimi viri ali viri z nižjim ogljičnim odtisom. Do konca življenjske dobe leta 2054 pa obstaja visoka verjetnost, da bo končal kot nasedla investicija. Medtem ko zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil bank, ki temeljijo na poroštvih za katera jamči država, je bilo ob prvotni najavi predvideno financiranje projekta iz lastnih sredstev elektrogospodarstva in zasebnih virov. Zato obstaja tudi visoka verjetnost, da bodo velik del investicije morali odplačati davkoplačevalci bodisi preko unovčenja državnih poroštev za najeta posojila ali preko visokih cen elektrike kot posledica subvencioniranja različnih virov energije.

Za resno obravnavo Nacionalnega energetskega programa potrebujemo energetski scenarij, ki bo zajel zajel vizijo varčne in učinkovite rabe energije ter nizkoogljicne in trajnostne proizvodnje energije. Po navedbah mnogih strokovnjakov bolj kot premogovno-jedrski energetski scenarij potrebujemo scenarij tako imenovane energetske sonaravnosti, ki bi moral biti zasnovan na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih in pametnih decentraliziranih omrežjih ter pametnih decentraliziranih soproizvodnjah.

Odločitev za TEŠ 6 je zato v tej luči ekonomsko in energetsko neracionalna ter okoljsko škodljiva. Menimo, da je, še posebej v sedanji situaciji, ko smo soočeni z velikimi javnofinančnimi težavami, potrebno poiskati bolj racionalne alternativne rešitve, ki so za današnje razmere in bodoči razvoj najbolj primerne. Investicijska sredstva za TEŠ 6 bi lahko postopoma preusmerili v bolj smotrne in vzdržne naložbe, s čimer bi zelo pripomogli k razvoju drugih panog elektroenergetike, ne da bi to kakor koli ogrozilo oskrbo z elektriko.

Zato mnogi okoljski strokovnjaki in nevladne organizacije pozivajo vlado da se čimprej odloči za ustavitev gradnje bloka 6 v TEŠ in da prihranjeni investicijski denar usmeri v modernizacijo obstoječih blokov 4 in 5, učinkovito rabo in prihranke energije, nove obnovljive vire ter razvoj prenosnega (aktivnega) omrežja. Tovrstna prerazporeditev investicij bi srednjeročno, bistveno bolje od bloka 6, zapolnila energetski deficit, hkrati pa bi bila velika spodbuda razvoju celotnega gospodarstva in nove energetike v smeri prestrukturiranja k proizvodom visoke tehnologije. Preusmeritev v bolj učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije prinaša veliko razvojno priložnost slovenskemu gospodarstvu.

Investicija v TEŠ 6 je preizkusni kamen slovenske razvojne, energetske in ekološke politike. Čas je za temeljit premislek o energetskih alternativah, ki so nam na voljo in jih celovito pretehtati tako z energetskega, okoljskega, makroekonomskega in finančnega vidika. Čas je, da se sproži široka javna razprava o tem področju in da se ne dovoli izsiljevanja na podlagi politike doslej izvršenih dejstev pri gradnji bloka 6. Čas je tudi, da pristojne institucije raziščejo sporni posel okrog TEŠ 6 ter vse postopke v zvezi z njegovo pripravo in zvedbo. Gre za denar davkoplačevalcev, ki ga bo treba še naslednja desetletja plačevati za električno energijo iz premoga.

Poziv k premišljenemu in razumnemu investiranju v TEŠ je vseslovenska, nadstrankarska akcija in ni povezana z aktualnim političnim dogajanjem. Namen poziva je spodbuditi spremembo vladne energetske politike tako, da se bo ta projekt čim prej in dokončno ustavil ter se bo poiskalo bolj racionalne energetske in okolju prijazne rešitve.

Zaradi vsega navedenega, dajemo poslanskim skupinam

pobudo,

da v skladu s 26. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložijo zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o šestem bloku TEŠ. Predlagamo, da se referendumsko vprašanje glasi:

"Ali se strinjate s tem, da se v Nacionalni energetski program Republike Slovenije vključi izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 ) na premog, ki bo v času svojega obratovanja do l. 2054 proizvedel 103 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2), in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi.”

Predlagamo tudi, da se ta referendum razpiše na dan, ko bo izveden referendum o Zakonu o malem delu in se na ta način država izogne stroškom, bi bi sicer nastali z njegovo izvedbo.

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Zaključki posveta »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom«


Zaključki posveta »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom«

Člani nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike smo na posvetu »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom« v okviru priprav Nacionalnega energetskega programa – na osnovi zavedanja o nujnosti takojšnjega, učinkovitega odziva na podnebno-energetski izziv – sprejeli naslednja skupna stališča, ki zadevajo trajnostnoenergetske podprograme NEP:

1)    Izhajamo iz prepričanja, da spada pravica do trajnostne energije med temeljne ustavno zajamčene človekove pravice. Pri strateških odločitvah se mora upoštevati interese prihodnjih generacij.

2)    TEŠ je primer netrajnostne energetike in neodgovornega odločanja. Urad Vlade RS za podnebne spremembe je ocenil, da bo treba blok 6 okoli leta 2030 ustaviti zaradi negospodarnosti. Zahtevamo temeljito razpravo in odločanje na referendumu.

3)    Prenehati je treba tako s posrednimi kot tudi z neposrednimi subvencijami fosilnih netrajnostnih energentov in vpeljati zeleno davčno reformo.

4)    Zahtevamo, da se sistemsko uredi transparentno upravljanje z javnim kapitalom v energetiki tako da so v institucijah odločanja vključeni uporabniki in zagovorniki trajnostnerga razvoja. Civilna družba mora biti vključena v delovanje sistemskih operaterjev.

5)    URE ukrepi morajo biti prioriteta pri načrtovanju in izvajanju trajnostnoenergetske politike. Fosilne in druge netrajnostne vire je treba nadomestiti s trajnostnimi viri. Poudarek je na rabi znanih, že preizkušenih tehnologij zlasti za proizvodnjo in soproizvodnjo toplote na osnovi OVE v povezavi z daljinskimi sistemi ogrevanja.

6)    V transportnem sektorju je treba prednostno upoštevati plin in električno energijo. Biogoriva so sekundarnega pomena. Spodbujati je treba rabo javnega potniškega prometa.

7)    Načrtovanje in izvajanje ukrepov URE in OVE mora biti določeno z zakonom.

– Eksterne stroške proizvodnje energije iz fosilnih virov je treba vključiti v ceno energije, s čimer bomo poskrbeli za konkurenčnost OVE. Zelena davčna reforma naj bo – ob upoštevanju socialno ogroženih – sestavljena iz obdavčevanja fosilnih virov, davčne razbremenitve dela, fiskalne centralizacije okoljskih dajatev ter znižanja davčne obremenitve za izvedene URE in OVE ukrepe.

– Decentralizirani OVE in SPTE zmanjšujejo vpliv močnih interesnih skupin, ki danes obvladujejo energetiko. Decentralizacija proizvodnih elektroenergetskih kapacitet na regijski ravni prispeva k večji demokratizaciji procesa političnega odločanja. Hkrati ima pozitivne učinke na varnost, zanesljivost in samozadostnost oskrbe.

– Prepoznavanje URE in OVE ukrepov kot ključne komponente trajnostne razvojne strategije. Nosilci političnega odločanja se morajo zavedati pozitivnih makroekonomskih in razvojnoekonomskih učinkov spodbujanja URE in OVE kot so odpiranje novih in kvalitetnih delovnih mest, zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoženih energentov, povečanje konkurenčnosti, izboljšanje trgovinske bilance in spodbujanje regionalnega razvoja.

– Treba je nadgraditi nizko- in srednjenapetostna omrežja v aktivna (pametna) omrežja, ki bodo sposobna koordinirati decentralizirane OVE in z namenom znižanja vršne moči aktivno upravljati s porabniki. Uvesti je treba dinamično tarifo tako za energijo kot za moč.

– Pri umeščanju tehnologij za izkoriščanje OVE v prostor je treba upoštevati načela ohranjanja biotske pestrosti in raznovrstnosti ter ekonomski potencial drugih rab prostora. Pri projektiranju je nujno potrebno upoštevanje okoljske etike. Minimalizirati je treba škodljive učinke umeščanja OVE v prostor ter v skrajnem primeru izvesti kompenzatorne ukrepe.

– Vzpostaviti je treba platformo za izmenjavo informacij in pregled nad aktivnostmi različnih akterjev, ki zastopajo URE in OVE sektor. Izboljšati je treba statistiko.

– Nacionalni energetski program ne zagotavlja izvajanja predvidenih ukrepov. Podzakonski akti so med seboj pogosto neusklajeni. Zato je treba zagotoviti krovno konsistentno zakonsko ureditev in enoznačno izvajanje predpisov.

– Polno upoštevanje določil aarhuške konvencije, ki določa zgodnje vključevanje javnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Zagotoviti je treba polno izvajanje mednarodnopravno zavezujočih dokumentov in predpisov EU s področja trajnostne energetike varstva okolja in narave.

– Izvesti je treba poenostavitev in enoznačnost upravnih postopkov, kar vključuje centralizacijo (vse na enem mestu).

– Pri izdelavi lokalnih energetskih konceptov je treba izdelati program URE in program nadomestitve fosilnih goriv z lokalno razpoložljivimi OVE.

Naši zaključki morajo biti upoštevani v novem Nacionalnem energetskem programu in v zakonu o izvajanju NEP.

V Strunjanu dne 6. februarja 2011

Poleg članov nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike so se posveta udeležili kot predavatelji tudi prof. dr. Dali Đonlagić, dr. Mihael Gabriel Tomšič, g. Jernej Stritih – direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe in prof. dr. Gojko Stanič.

Za organizatorje – Božo Dukič

Inštitut za obnovljive vire energije Kranj,     

Likozarjeva ulica 3, Kranj 

Strunjan seminar

SLOVENSKA ENERGETIKA TAKO SMRDI, DA SEM SE MORAL NA SEMINARJU V STRUNJANU DRŽATI ZA NOS!!!

 

Vojko Bernard

Alpe Adria Green  – mednarodna okoljska organizacija,                                             Prešernova 26, Jesenice