Društvo za varstvo okolja Bled v sodelovanju z Direkcijo za turizem Bled, društvom SMETUMET in drugimi prostovoljci vabi


clip_image002

Prireditev za otroke RINGARAJA

v okviru KROGA PRIJATELJSTVA na predzadnji dan leta, v četrtek 30. dec., od 15.30 -17.30 v organizaciji Društva za varstvo okolja Bled bo ponovno ob jezeru v Veliki Zaki.

Otroci boste s sodelavkama društva SMETUMET iz Ljubljane izdelovali lepe izdelke iz odpadnega materiala (ga reciklirali) in se z glasbenikoma Ajdo in Anžetom učili lepih starih slovenskih pesmi.

Za otroke kot vedno pripravljamo tudi skromno brezplačno pogostitev.

Pridite, lepo se bomo zabavali!

Alternativni, obnovljivi in trajni viri energije


 

Koncem prejšnjega stoletja smo prebivalci našega planeta pričeli se ozirati k možnosti rabe trajnejših virov energije, za katere smo sprva uporabljali enoten naziv alternativni viri energije. Bolj ko smo spoznavali omejenost svetovnih zalog nafte, bolj smo razvijali tehnologije za rabo fosilnih goriv, tako tudi v Sloveniji proizvedemo po en avto na deset prebivalcev, katere dostavljamo po naročilu lastnika tovarne različnim kupcem po Evropi. Istočasno pa kupimo za slovenski trg, tudi po 60 000 vozil na leto drugih proizvajalcev. K temu pa dodajamo tudi druge porabnike energije fosilnega izvora.

Tako smo pri iskanju nove energije, pričeli uporabljati izrazoslovje, alternativni viri energije. Preprosto iskali smo nadomestne vire energije za naše vsakdanje potrebe. Predvsem začeli smo uporabljati izraz »alternativni viri energije« in takšen izraz se je vse bolj udomačeval v našem vsakdanjem pogovoru.

Spremljanje klimatskih sprememb in dogovarjanju na svetovnem nivoju v Kyotu, da lahko z rabo obnovljivih virov energije zmanjšamo vplivanje na klimatske spremembe, je v naši podzavesti pričelo spreminjati našo terminologijo. In začeli smo uporabljati ta novi izraz, obnovljivi viri energije.

In pri rabi takšnega izrazoslovja smo pričeli tudi z raziskovanjem izvora teh energetskih virov energije. Tako smo prišli do energije sonca, energije vetra in vode ter biomase z geotermalno energijo. Veter in sončno energijo so znali uporabljati že naši davni predniki, energijo vode so pričeli uporabljati sopotniki tehnoloških odkritij,rabo biomase se priporoča zaradi zaključenega naravnega ciklusa, geotermalno energijo pa začenjamo resno uporabljati zadnjih 30 let , ker smo razvili ustrezno tehnologijo tudi za njeno rabo. Posamezne tople izvire na površini zemlje,pa so nas naučili rabiti prav tako že naši daljni predniki.

Pri tem našem raziskovanju smo prišli do preproste ugotovitve, da so vsi ti viri preprosto trajni viri energije, morda ostaja nekaj pomisleka le pri rabi biomase. Pri tem prihajamo do vprašanja kaj pomeni trajnost in kaj obnovljivost? Moje osebno mnenje, da je izraz trajnost primerna za rabo vseh naštetih virov energije , edino za energijo pridobljeno iz biomase, bi še naprej uporabljali izraz »obnovljivi vir ». Do takšne ugotovitve sem prišel preprosto na podlagi dejstev pridobljenih s spoznavanjem posameznih energetskih virov in pomena rabe posameznega vira. zato predlagam vsem, kateri uporabljajo tovrstno terminologijo, da prvenstveno uporabljajo v svojem izrazoslovju izraz trajni viri energije.

Nesporno prihajamo v čas, ko nas bo preprosto potreba po energiji, zaradi vedno dražje energije pridobljene iz fosilnih goriv, prisilila k vedno večji rabi trajnih virov energije. Porabo energije lahko v naših klimatskih pogojih enostavno razdelimo na tri velike porabnike: industrija, promet z vso potrebno infrastrukturo in naše klimatske potrebe v objektih ( ogrevanje, hlajenje in priprava tople sanitarne vode). Iz navedenega torej izhaja, da bomo jutri nesporno potrebovali električno energijo za industrijo in v velikem procentu za promet, naše klimatske potrebe pa bomo prisiljeni zadovoljevati z rabo trajnih virov energije.

Za prehodno obdobje bo zagotovo intenzivno vskočil kot energent za proizvodnjo električne energije zemeljski plin in tudi v prometu nam je pričakovati večje število vozil prirejenih na vožnjo z rabo tega energenta. res je,da je zemeljski plin fosilnega porekla in z njegovo uporabo proizvajamo tudi neželjene toplogredne emisije, vsekakor pa bistveno manj, kakor pri uporabi premoga in nafte. O večji ali manjši uporabi jedrske energije, pa bo odločitev prinesla razmišljanja naših naslednikov.

Tako smo prišli do ugotovitve, da je potrebno sedanjemu občanu in potrošniku zagotoviti, ustrezno klimatsko udobje v bivalnih in delovnih prostorih v pogojih, kakršno nam določajo klimatski pogoji. Severnejše lokacije so seveda še bolj pod vplivom mrzlih vplivov in so tudi zato korak v razvoju ustrezne tehnologije naprej.

V naših pogojih so tako primerni za našo uporabo, trajni viri, kateri bodo morali biti podprti z električno energijo. V slovenskem prostoru se lahko tako posvetimo rabi geotermalne energije ( energija zemlje, energija podzemnih in površinskih ( morje in energija tekočih )voda, ter raba biomase. Ob tem pa je obvezno tudi razmišljati in pristopati tudi k rabi toplotne energije, katera nastaja pri proizvodnji električne energije.

Res je, da so investicije v rabo trajnih virov energije v primeru vgradnje tovrstne opreme dražje, kakor v času prve vgradnje, toda pristopiti je potrebno k izvedbi posameznega projekta z mislijo, da se pristopi tudi k izvedbi kompletne izolacije objekta. Vsekakor pa tudi nekoliko višja investicija prinaša novi prihodek, saj bo letni obratovalni strošek nižji in v primerjavi s stroški rabe fosilnih goriv ustvarja prihranek. Novogradnja pa je skladno s predpisi že dobro izolirana in tudi del potrebne toplotne energije ,mora investitor zagotoviti s trajnim virom energije.

In kaj še prinaša prehod na rabo trajnih energetskih virov? Prinaša naše pozitivno ravnanje z okoljem, saj za svoje ogrevanje hlajenje ne bomo proizvajali – izpuščali toplogrednih emisij in bomo tako vsi skupaj zmanjševali vplivanje na klimatske spremembe. In tudi to bo nekoč nagrajeno, saj bo sčasoma tudi proizvodnja toplogrednih emisij »obdavčena«. In ta trenutek v imenu države Slovenija Ekosklad podeljuje subvencije za energetsko varčno gradnjo. Prav tako Ekosklad prispeva pomoč k Učinkoviti rabi energije.

Za zaključek lahko napišem, da predlagam bralcem tega sporočila resen premislek k rabi trajnih virov energije,saj bodo tako zmanjšali svoje letne izdatke za ogrevanje in veliko prispevali k našemu povratku v čisto okolje.

V Kranju 26.12.2010 Božo Dukić

Izbor najbolj neekološke osebnosti leta v 2010


clip_image002

Komisija za izbor najbolj neekološko osebnosti leta v 2010 pri AAG je na včerajšni korespondenčni seji izbrala med štirimi kandidati zmagovalca tega leta.

Komisija za izbor je najprej po posredovanih predlogih izbrala zmagovalca četrtletja in sicer:

– v prvem četrtletju g. Mateja Lahovnika, tedanjega ministra za gospodarstvo, zaradi njegove tedanjega zagovarjanja izgradnje TEŠ 6,

– v drugem četrtletju g. Mladena Berginca, zaposlen na Sektorju  za ohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor, kot glavnega krivca, da so zainteresirano javnost pri oblikovanju zakona o Triglavskem Narodnem Parku izključili,

– v tretjem četrtletju ga. Ireno Bidovec, vodja inšpektorata RS za okolje in prostor – Območna enota Kranj, ki je kot sedanja odgovorna oseba odgovorna, da se že deset let rešuje nelegalno odlagališče odpadkov v občini Jesenice,

– v četrtem četrtletju g. Marko Zidanšek iz mestne občine Celje, ki je ekološko patruljo zaradi prikaza realnega katastrofalnega stanja na področju okolja v Celju, kot Županov odposlanec, označil kot ekoteroriste.

Komisija, se je po predstavitvi dokumentacije o predlaganih kanditatih z glasovanjem odločila, da je neekološka osebnost leta 2010 g. Mag. Marko Zidanšek.

OBRAZLOŽITEV

Mag. Marko Zidanšek iz mestne občine Celje ki je dejal, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad “ekoteroristov”, ki ne prepoznajo prizadevanj mestne občine Celje, da mesto primerno pozicionira v slovenski prostor.

V oktobru letošnjega leta je komisija pri nevladni mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green izvedla ekološko patruljo v mestni občini Celje in njeni okolici. Okoljsko patruljo smo izvedli na podlagi pritožb tamkaj živečih naših prebivalcev. Rezultati so bili slabši kot smo sprva mislili, zato smo podrobneje skupaj z Civilnimi iniciativami  Celja pregledali celotno razpoložljivo dokumentacijo, ki smo jo uspeli pridobiti. Na podlagi te dokumentacije, smo naredili zapisnik,  ter sklicali tiskovno konferenco, na kateri smo novinarjem in širši javnosti predstavili rezultate ekološke patrulje. Na tiskovni konferenci niti v poročilu EKOLOŠKE PATRULJE nismo navajali, da je občina neposredno odgovorna za to stanje.

»V mestni občini Celje so se čutili dolžni odzvati  na trditve okoljske patrulje Alpe Adria Green (AAG), čeprav od nas  niso dobili nobenega uradnega dokumenta, veliko pa so pisali mediji« in so zaradi tega sklicali tiskovno konferenco na kateri so nas poimenovali EKOTERORISTI in da smo podatke, ki smo jih navedli pobrali iz konteksta in da so podatki  lažnivi. Obtožili so nas tudi, da strašimo ljudi in prikazujemo okoljevarstvene probleme črno-belo. “Od civilne iniciative bi pričakovali več konstruktivnega sodelovanja pri reševanju okoljskih vprašanj,” so še dodali, čeprav se je bil predsednik AAG, pred novinarsko konferenco pripravljen  sestati z županom, vendar na ta predlog ni dobil odgovora.

V mednarodni organizaciji ALPE ADRIA GREEN, bomo tudi drugo leto nadaljevali z projektom »črna tabla« le, da bomo od janurja 2011 leta naredili mesečni izbor najbolj neekološkega imena meseca in da bomo na koncu leta z javnim glasovanjem izbrali najbolj neekološko ime leta 2011.

Jesenice: 23.12.2010

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Podrobnejše obrazložitve o posameznih zmagovalcih četrtletij lahko najdete na povezavi    https://alpeadriagreen.wordpress.com/crna-lista-aag-2010/

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

NAMESTO POSLOVNIH DARIL, DENAR ,KI STE GA NAMENILI ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA NAMENITE ZA VARSTVO IN OČUVANJE OKOLJA IN NARAVE!

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

Najbolj neekološki Slovenci v letu 2010 so …

Komisija Alpe Adria Green je naredila izbor najbolj neekoloških osebnosti v letu 2010. Najbolj nezelena oseba leta 2010 je Marko Zidanšek iz mestne občine Celje.

Ti. K., delo.si | čet, 23.12.2010 19:04

[natisni] | [pošlji] | A A

Alpe Adria Green, foto: Aleš Černivec/Delo

Ljubljana – Zidanška so izbrali med štirimi zmagovalci četrtletij. V ožji izbor so se uvrstili Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo, zaradi zagovarjanja izgradnje TEŠ6, Mladen Berginc, zaposlen na Sektorju za ohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor, kot glavni krivec, da so zainteresirano javnost pri oblikovanju zakona o Triglavskem Narodnem Parku izključili, Irena Bidovec, vodja inšpektorata RS za okolje in prostor v Kranju, ki niti po desetih letih ni očistila nelegalnega odlagališča odpadkov v občini Jesenice in Marko Zidanšek iz mestne občine Celje, ki je ekološko patruljo zaradi prikaza realnega katastrofalnega stanja na področju okolja v Celju, kot županov odposlanec, označil kot ekoteroriste.

V AAG so namreč v Celju izvedli ekološko patruljo, in sicer na podlagi pritožb prebivalcev. Stanje je bilo še slabše, kot smo pričakovali, so zapisali v AAG. Občina se je odzvala s tiskovno konferenco, kjer je podatke s patrulje označila za lažnive, organizacijo pa za ekoteroriste, s čimer so si po njihovem mnenju zaslužili naslov najbolj neekološke osebe leta 2010.

ALPE ADRIA GREEN VAM ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2011


ALPE ADRIA GREEN VAM ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2011

Predsednik mednarodne org.

za zaščito okolja in narave:

Vojko Bernard

znak_AAG-10LET

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

NAMESTO POSLOVNIH DARIL, DENAR ,KI STE GA NAMENILI ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA NAMENITE ZA VARSTVO IN OČUVANJE OKOLJA IN NARAVE!

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

Javni odgovor na članek objavljen v delu 16.12.2010 Prof. Dr. Andrej Pogačnik UDIA »Prostor ne sme biti ovira za razvoj, temveč spodbuda:«


DSCN0200

S tem člankom ( spodaj) se v večji meri strinjam. Želel pa bi vas dopolniti na mestu, kjer pod sliko »propagirate« eno ali dve sežigalnici v Sloveniji. Sam sem mnenja, da je sežiganje zastarela tehnologija in že sedaj povzroča svinjarijo na vseh mestih kjer to izvajajo v neprimernih kuriščih. Pa nas si bo to toplarnah, cementarnah ali v industrijskih pečeh. Enako mislim, da je popoln nesmisel tudi TEŠ6 in novi dodatna jedrska elektrarna. Ponujam pa alternativni predlog v presojo.

Dovolite mi, da vas informiram, o najnovejših tehnologijah na področju pridobivanja energije, ki ni okolju sporna in hkrati rešuje še problem odpadkov in ni škodljivih prekomernih izpustov.
Sežiganje odpadkov je tehnologija preteklega stoletja. Pri tem, še posebej, če jih sežigamo nenamenskih sežigalnicah kot so cementarne in termo elektrarne nastajajo kemične snovi kot so dioksini  in številne druge naj sploh ne omenjam.

Ko gorijo politiki o TEŠ6 in novi jedrski elektrarni je šele jasno da mi potujemo v preteklost ne v prihodnost.   Vse to so zelo stari koncepti centraliziranega pridobivanja energije. Bodočnost je v mreži malih samostojnih enot za pridobivanje energije. Poleg sončnih, vetrnih, malih vodnih elektrarn in bio mase, kar pri nas že opevajo, ki pa vsi vemo ne zadoščajo. Obstajajo že mnoge nove tehnologije, ki bojo dejansko pomenile preobrat v energetski politiki osveščenih držav že v naslednjih letih, kamor pač mi še ne sodimo.

Naredil sem grob izračun in te tehnologije so bolj kot izplačljive že na kratki rok kaj šele na dolgi. Pri nas še nisem slišal omenjati zato dovolite, da jih predstavim za več informacij pa si oglejte linke.

Predvsem mislim na tehnologijo:
»pretvorbo smeti s pomočjo plazme«, ki so jo uspešno razvili v Kanadi in že delujejo prve naprave. Smeti sortirajo in organske frakcije v vodikovi atmosferi z visokonapetostnem polju spremenijo v plazmo, kjer nastajajo gorljivi plini in samo neznaten volumen bazaltnega stekla. Kar ni mogoče primerjati z velikimi količinami izpušnih plinov in pepela pri tehnologiji izgorevanja.
http://www.youtube.com/watch?v=gboSDLBV1ns http://en.wikipedia.org/wiki/Plasma_arc_waste_disposal
http://www.tech-faq.com/plasma-gasification.html

Strošek neprimernega odlaganja smeti na odlagališčih v Sloveniji je nekje do 60-120€/t.
Popolnoma ekološko nesporno trajno uničenje smeti, pa ob pokritju vseh stroškov prinaša dohodek cca 15€/t. Kar pomeni razlika vsaj 100€/t in še nobenih izcednih vod smetišč, metana, ki nastaja na deponijah še desetletja č ene stoletja.
Pri pretvorbi smeti s plazmo za molekularno razgradnjo (ni radioaktivnosti) dobimo gorljive pline, iz katerega je mogoče izdelovati tekoča goriva ali pa plin porabiti za proizvodnjo elektrike po potrebi z generatorji na pogon preko turbine ali motorjev z notranjim izgorevanjem, še bolje in z večjim izkoristkom pa preko gorilne celice nove genearcije.

»Nova generacija modularnih gorilnih celic«, ki uporablja za svoje delovanje vse vrste goriv tako zemeljski plin, bio plin iz čistilnih naprav ali gnojišč, plin pridobljen z destilacijo lesa ali premoga, alkohole. Prednost te nove gorilne celice so cenene keramične membrane, ki zamenjujejo drage platinaste. Višja temperatura delovanja in s tem delovanje tudi na druga goriva ne samo na vodik, kot smo to tehnologijo poznali do sedaj.

http://www.bloomenergy.com/
http://www.youtube.com/watch?v=_JVU9gHWobU&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=FV96eLggmD8&feature=related

Saj je velik nesmisel proizvajati energijo na primer v Brestanici iz zemeljskega plina s turbino in odpadno toplino odvesti v ozračje. Elektriko po daljnovodih in izgubami pri pretvorbah in prenosu, do porabnika v Kopru. Da ne omenjam škodljiva elektromagnetna sevanja in moteč trase daljnovodov na naše okolje.

Bolje bi bilo lokalno proizvajati energijo po potrebi, z gorilno celico saj ima najboljši izkoristek pretvorbe energije direktno 50% dobimo elektrike. Ni gibljivih delov, ni pretvorb in ni izgub na prenosu. Pri tem pa se še koristno porabi nastala toplota s katero ogrevamo prostore, hotele, bazene, terme, izparevamo vodo, sušimo sadje…

Dovolj imam neznanja in razprav o TEŠ6 in novi atomski elektrarni. to je tako vizionarsko, kot,  če bi se letalska družba danes pogovarjala ali naj kupijo za bodoče posle EdoV (Rusijanovo letalo iz leta 1911) ali morda kljub vsemu DC3 (uspešen model iz leta 1940), toliko so namreč stare tehnologije, ki jih uporabljamo v elektrarnah na premog in n uran… Pred tem pa je bila uspešnica parni stroj.

Slovenija bi si kot mala država lahko privoščila visoko tehnološke tehnologije saj bi bili primeren prostor za njihovo implementacijo in uveljavljanje. Ne pa da kupujemo tehnologijo, ki se poslavlja in to še ob velikih provizijah za kurjenje lignita.
Kot so nas učili v šoli nekdaj je lignit prva najslabša stopnja premoga, morda bi bilo bolje počakati, da postane vsaj rjavi premog, če že ne črni. Med tem pa brez škode za okolje uspešno sežigamo svoje smeti, kjer rešimo več muh na en mah.
Tudi CO2 ki ga edinega izloči gorilna celica je mnogo manj toplogredno škodljiv kot izpusti metana na deponijah.

Za ceno TEŠ6 in ceno ISTRABENZA bi se Slovenija popolnoma oskrbela z najnovejšo tehnologijo, pri tem rešila probleme s smetmi in odpadki. Pa kaj ko imamo pri nas večje blagovne znamke kot je Coca-Cola ki so vodili okoljsko politiko. Ne smemo se odločati, samo med lignitom in uranom, s tem si kopljemo finančni in ekološki polom. V Sloveniji morda že jutri ne bomo imeli podjetja, ki bi lahko zgradilo temelj za Elektrarno zato predlagam tehnologijo, gorilnih celic, ki ne potrebuje temeljev. So le moduli postavljeni ob zgradbah, ali parkirišči podobno kot danes zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.

Kaj pa delavna mesta in Šaleški lobi?
V Šaleški dolini pa bi namesto oklepnikov  in kopanja lignita postavili novo linijo za izdelovanje modulov gorilnih celic, katerih ohišje in tehnologija ni bistveno drugačno, kot je tehnologija pralnih strojev ali kuhinjskih pečic. Jedro tehnologije keramične membrane je skrbno varovan patent bi dobavljal pogodbeni partner podjetje BLOOMENERGY podobno, kot to že sedaj uvažajo v Gorenju keramične plošče za štedilnike.

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Prof. dr. Andrej Pogačnik, udia. | čet, 16.12.2010 14:01

Posledice in izzivi gospodarske krize za prostorsko načrtovanje v Sloveniji

Že tretje leto traja v Sloveniji globoka gospodarska kriza, ki je razgalila vso šibkost našega, pretežno fordističnega gospodarstva, ki hkrati vzdržuje previsoke standarde socialne države. Skrajni čas je, da se tudi stroka prostorskega načrtovanja vpraša, kako naprej. Kakšna je izhodna strategija pri gospodarjenju s prostorom?

 

Balon stanovanjske gradnje, ki ga je leta napihovala gospodarska in naložbena konjunktura ob sočasnem pomanjkanju stanovanj ter veliki ponudbi delovnih mest, se sicer ni razpočil. Ostal je napihnjen in iz njega se le obotavljivo spušča finančni zrak, čakajoč na ugodnejši gospodarski cikel. Kljub morebitnemu okrevanju gospodarstva pa bo na stanovanjski trg vse bolj vplivala negativna demografska bilanca. Enostavno rečeno, Slovencev ne bo dovolj za nove nakupe stanovanj ali najeme. Ali drugače, vsa nadaljnja rast Ljubljane, Maribora, Koprščine in še nekaterih velikih regionalnih centrov bi šla na račun praznjenja podeželja, zlasti obrobja slovenskega nacionalnega ozemlja. Nadaljnja rast večjih mest bi negativno vplivala na policentrični značaj naše poselitve, ki je (bila) v osnovi pozitivna. Kot v zahodni Evropi tudi naša mesta rastejo in bodo rasla še naprej na obrobju, kot nove soseske ali kot predmestja enodružinskih hiš. Središča mest pa se praznijo, v njih je vse več nezasedenih stanovanj, ostarelih prebivalcev in revnih, tujerodnih priseljencev. Ta pojav je značilen za ves svet, s tem da so slovenski človeški viri (pre)šibki za korenito revitalizacijo in ponovno zapolnitev starih mestnih jeder. Seveda pa so prenova, notranja rast in kakovostno zgoščanje edina prava pot, sicer grozi slumizacija.

Novogradnja naj ne bo kjerkoli

Znano je stališče, da naj EU nadomešča nizko rodnost s tujimi afro-azijskimi priseljenci zlasti zaradi konkurenčnosti svojega gospodarstva in dolgoročnega zasedanja delovnih mest. In to kljub slabemu integriranju v evropsko družbeno okolje. Tak model bi bil še toliko bolj poguben za dvomilijonski narod s šibko absorpcijsko močjo. Zakaj ne bi v Sloveniji dolgoročno živelo manj ljudi z višjim standardom, z več naravnimi viri na prebivalca, z bolj ohranjeno naravo in okoljem? Ali je Evropi res treba kvantitativno tekmovati z, recimo, Kitajsko in kratkovidno sprejemati presežek populacije iz prenaseljenega, manj razvitega sveta?

Povedano drugače, velike bloke in stolpnice v Ljubljani dolgoročno gradimo za balkanske in azijske priseljence, ne pa za Slovence. Celovški dvori kot sinonim nehumanega človeškega čebelnjaka niso model perspektivnega bivanja Slovenca v 21. stoletju. Prava pot so še naprej »hišice v zelenju« in prenova v starih mestnih in vaških središčih. Novogradnja naj ne bo kjerkoli, pač pa v obliki kompaktnih, strnjenih naselij, zlasti na območjih zaraščanja z gozdom, na prisojnih pobočjih, nedegradiranih parcelah. Znano je, da imamo v Sloveniji dovolj praznih, torej nezazidanih stavbnih zemljišč po veljavnih planih še za desetletja naprej. Oziroma več kot dovolj za čas, ko bo Slovencev znatno manj, kot nas je zdaj, in ko novih gradbenih parcel tako ali tako ne bomo potrebovali. Zato ni opravičila za širjenje nove stanovanjske gradnje na kmetijska zemljišča! Da bi nezazidane stavbne parcele prišle na nepremičninski trg, pa so potrebni davčni ukrepi in prožnejša urbanistična politika v smislu obveznih parcelacij, komasacij, partnerstva javnega in zasebnega interesa. Lepo bivalno okolje je bistven pogoj za konkurenčnost naših mest v evropskem tekmovanju.

Branjenje kmetijske zemlje

Čim večji delež samooskrbe s hrano je naslednji nujni del izhodne strategije. Prehranska kriza bo naslednja globoka in dolgotrajna depresija človeštva zaradi že sedanje prenaseljenosti planeta, demografske eksplozije v državah v razvoju, kemizacije kmetijstva in naravnih ujm. Odvisnost od svetovnih trgov s hrano in s tem izpostavljenost vrtoglavim dvigom cen bosta zato za vsako državo pogubni. Pretežno rodovitna, dobro namočena Slovenija bi nas s svojim zmernim podnebjem zlahka prehranila. Tako imenovana nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva je tudi posledica tega, da kmetijska stroka z ministrstvom na čelu razvojno ne načrtuje. Svoje moči usmerja v branjenje vsake pedi kmetijskih zemljišč, medtem ko se hkrati zaraščajo tisoči hektarov z gozdom in ko se opuščajo cele kmetije, celo vasi. Aktivno, ambiciozno bi morali načrtovati agromelioracije, zlasti sisteme namakanja in osuševanja, gradnjo akumulacij, ponovno agrarno »kolonizacijo« (na primer na Kočevskem). Premalo ambiciozno je zbiranje subvencij EU, potreben bo preboj v visokoproduktivno, tržno uspešno kmetijstvo. Prostorski načrtovalci pa načrtujmo kot plansko rabo »kmetijska zemljišča« povsod tam, kjer so se ta že zarasla z gozdom, in si tako ustvarimo rezervo za slabe čase!

Največji krivec za pozidavo kmetijskih zemljišč je, žal, prav kmet ali polkmet ali urbani lastnik kmetijske zemlje. S prodajo želi iztržiti čim več in zato pritiska na spremembo namembnosti parcel – iz nezazidljivih v zazidljive. »Polje, kdo bo tebe ljubil?« – to vprašanje je treba nasloviti na lastnike kmečke zemlje, še zlasti kmete. Šele ko bodo ti varuhi svojih njiv in travnikov kot temeljev svoje gospodarske eksistence, se bodo kmetijska zemljišča varovala sama, brez zakonske prisile. Zato so nujne usmeritve v dobičkonosne tržne niše. Zlasti pa, da proizvajalci hrane sami ustanavljajo lastne trgovske mreže, »coop prodajalne«, in da sami poberejo večji del dobička v verigi od njiv do trgovskih polic.

Industrijske cone naj ostanejo

Ali so torej še smiselni neskončni apetiti po zazidljivosti parcel na eni in po ustvarjanju novih in novih zavarovanih območij na drugi strani? Industrijska proizvodnja, hkrati z grozdom obrtniških kooperantov, bo še naprej glavni ustvarjalec novega, svežega denarja, ki ne »nastaja« le s kroženjem znotraj države. Proizvodnih površin imamo – predvsem v manjših mestih, celo v občinskih središčih – dovolj. Z razpadom velikih podjetij lahko razkosamo nekoč enotne industrijske cone v nove parcele za mala podjetja, ki se lahko vselijo v zapuščene hale propadlih gigantov. Vendar pa ta proces ni niti poceni niti vedno mogoč. Tudi propadajoča podjetja skušajo čim draže prodati svoje nepremičnine, zapleti so s stečaji in poravnavami. Zato se marsikatero novo podjetje ne zanima za tako imenovano »reciklažo« industrijskih površin in še vedno obstaja pritisk na nove površine. Dolgoročno najslabša možnost pa je razprodaja industrijskih con za novo stanovanjsko gradnjo ali – še slabše – za nova nakupovalna središča. Namesto da se na neki lokaciji proizvaja, se zdaj troši! S spreminjanjem industrijskih con v druge rabe ostaja vsa njihova prometna, energetska, okoljevarstvena in druga infrastruktura neizkoriščena. Ob tem pa je nove lokacije za industrijo izjemno težko ustvariti, tudi zaradi nepremostljivih ovir varstva okolja, narave, nasprotovanja krajanov in civilnih gibanj. Industrijske površine, skratka, ohranimo za proizvodnjo!

Med nujnimi deli izhodne strategije je tudi čim večja samooskrba z energijo – iz vodne, vetrne, sončne in geotermalne energije, iz domačega premoga, iz biomase domačih gozdov ali rastlinskih odpadkov in iz sežiganja smeti. Načrtno in preudarno je treba izkoriščati domače naravne vire, tudi fosilne, in se ne postavljati v prvo vrsto in za zgled okoljevarstvenikom vsega sveta. Krizo moramo prebroditi s politiko zmerne trajnosti in ne blokirati vsake iniciative v imenu okolja in narave. V Sloveniji se še vedno ne vrti nobena vetrna turbina … Za proizvodnjo elektrike izkoristimo Muro, srednjo Savo, spodnji tok Savinje, skupaj s Hrvati tudi Sotlo. Polja vetrnih elektrarn postavljajmo na Krasu, Notranjskem in Goriškem. Z odprtimi rokami sprejmimo plinovod Južni tok. Izkoristimo tržne možnosti, ki jih ponuja lega države, za tranzit energentov, tj. plina in elektrike.

Revizija Nature 2000

Treba je revidirati preobsežna območja Nature 2000 in poleg njih še tako imenovana ekološko pomembna območja (EPO) ter jih zmanjšati na obseg, primerljiv s tistimi v drugih članicah EU. Tudi če ostanemo država z največjim deležem naravovarstvenih območij, ta lahko zmanjšamo za najmanj tretjino (oziroma 10 do 15 odstotkov slovenskega ozemlja)! Z Naturo 2000 stroka namreč ne varuje določenih habitatov rastlin in živali, še posebej ptic, v skladu z evropskima direktivama, temveč vsevprek. Okolje in naravne vrednote moramo varovati kjerkoli, vse do domačega praga in še znotraj njega. Rezervatsko izključevanje približno tretjine slovenskega ozemlja iz vsakega razvojnega prostorskega načrtovanja je pač prevelik luksuz, ki posledično celo onemogoča ustvarjanje novih okoljskih, krajinskih in habitatnih vrednot. Jezerce v Fiesi, Kočevsko jezero, bajerji v Kosezah ali v Dragi pri Igu, kulturna kraška krajina, terase vinskih goric, prelepe alpske planšarije – vse to je delo človeških rok!

Pomemben vidik izhoda iz krize je izboljšanje in ohranjanje prometne dostopnosti vse poseljene Slovenije, ki omogoča delovne, šolske, nakupovalne in druge migracije. Edino ta realno omogoča poseljenost podeželja in udejanja v stroki tolikokrat zlorabljeno geslo o partnerstvu mest in podeželja. Dobro razvito mrežo regionalnih in občinskih cest je treba vzdrževati, posodabljati in širiti. Enostransko poudarjanje vloge javnega prometa na podeželju in v manjših mestih je pri razpršeni poselitvi države in ob nasploh majhni populaciji povsem zgrešeno. Prazni avtobusi in vlaki so najboljši dokaz. Skorajšnja revolucija v avtomobilskem prometu – z električnimi avtomobili – bo zbila iz rok vse argumente, ki govorijo proti osebnim vozilom, porabi fosilnih goriv, onesnaženju zraka in hrupu. Vozili se bomo tiho, poceni in brez onesnaženja do zadnje vasi nekje v hribih. Jasno je, da moramo postopno končati naš sistem avtocest, zlasti odseke Ptuj-Gruškovje, Izola-Dragonja, Postojna-Jelšane ter povezavo med Trstom in Reko. Ker je slednja zlasti v interesu hrvaškega turizma, bi bilo smiselno, da se gradi v javno-zasebnem partnerstvu. Cestnino naj pobira investitor, koncesijske dajatve pa država.

Seveda, Slovenija ne bo mogla brez hitrih prog Trst/Koper-Divača-Ljubljana-Beljak oziroma Zagreb. Te se bodo uporabljale za mednarodni potniški in tovorni tranzit, pa tudi za bolj frekventirane dnevne migracije. Oživitev drugih prog (na primer kočevske ali obsotelske) ali gradnja novih (na primer Murska Sobota-Lendava-Hrvaška) bo morala počakati na čase novega gospodarskega vzpona.

Izkoristimo vodo

Na področju vodnega gospodarstva Slovenija tone v predindustrijsko obdobje. Nikjer ni novih večnamenskih akumulacij, sistemov namakanja in osuševanja, novih načrtov in izvedb obrambe pred poplavami. Obalnim mestom še naprej grozi pomanjkanje vode ob večjih sušah. Glavni »ukrep« ostajajo varstveni režimi voda kot naravne dediščine in kot omejitve v kmetijstvu zaradi varovanja podtalnice. Ne odzivamo se na očitne podnebne spremembe, ki nas bodo enkrat prizadele s poplavami in rušilnim delovanjem voda, drugič z izjemno sušo in vročino. Eden pomembnih ukrepov oživljanja gospodarstva je vsestransko in ustvarjalno izkoriščanje naših vodnih virov – za hidroenergetiko, kmetijstvo, ribištvo (ribogojnice, umetni ribniki), turizem, obvodno rekreacijo. Sodobno prostorsko načrtovanje in tehnologije omogočajo, da se našteti cilji lahko dosežejo sočasno, da se ne izključujejo. Javna dela na gradnji jezov, obrambnih nasipov, osuševalnih ali namakalnih jarkov so bila v zgodovini med najbolj vidnimi ukrepi za izhod iz velikih kriz – na primer v času Rooseveltovega New Deala v ZDA.

Reciklaža odpadkov bo postala vse bolj dobičkonosna panoga. Skrajni čas je, da se dogovorimo za eno ali dve sežigalnici, in začela se bo dobrodošla tekma za surovine – odpadke, ki bodo ostali po ločenem zbiranju. Reciklirajmo vsaj 70 odstotkov odpadkov, kar že danes dosega Nemčija, preostale pa pokurimo za soproizvodnjo elektrike in toplote.

Drugačen pogled na razvoj turizma

Na področju turizma v nasprotju z večinskim mnenjem sodim, da je Slovenija že izkoristila svoje naravne in kulturne možnosti. Le stežka bo povečala svoj delež turistične pogače v globalnem tekmovanju, kjer na trg vstopajo vedno nove, privlačne države oziroma destinacije ter produkti. Prav naivno je pričakovati, da je turistično zanimiv vsak gozdnat hrib ali kako urbano naselje z zanemarjenim starim jedrom. Slovenski turizem mora »osrediščiti« svojo ponudbo okoli prepoznavnih centrov, kot so Ljubljana, Bled, Portorož in Piran, Maribor-Ptuj, Rogaška Slatina, Kranjska gora, Bovec itd. Razpršena ponudba v vsaki vasi je predraga, premalo konkurenčna in s premalo gosti. Kako pomemben je multiplikativni učinek središča urbanega turizma, se v zadnjem času lahko prepričamo v Ljubljani. Na ponudbo našega glavnega mesta pa bi morali vezati Kamnik, Veliko planino, Krvavec, Škofjo Loko, Cerkniško jezero, Postojnsko jamo in še kaj. Slovenski turizem bo (bolj) uspešen zlasti s povečanjem kakovosti, z domiselnimi kombinacijami gorskega, obmorskega, zdraviliškega in urbanega turizma, z značilnimi regionalnimi turističnimi produkti, s ponudbo, povezano z ladijskimi križarjenji (iz koprskega pristanišča), ali z nizkocenovnimi letalskimi programi.

Vzpostavitev regionalne ravni prostorskega načrtovanja bo nova razvojna priložnost. Pri tem ne smemo zapasti v skušnjavo malih, z lokalnim patriotizmom obarvanih regij. Te so neracionalne za obstoj vrste ključnih regijskih funkcij, kot so univerza, bolnišnica, profesionalne kulturne in športne ustanove, uprava. Hkrati so šibke in povsem nekonkurenčne sosednjim, čezmejnim regionalnim tvorbam s središči v Gradcu, Celovcu, Varaždinu, Vidmu, Gorici, Karlovcu, da o Zagrebu, Trstu in Reki niti ne govorimo. Regije morajo biti dovolj velike – površinsko, populacijsko, gospodarsko, in z dovolj velikim urbanim središčem. Ne smemo ustvarjati regij, ki bi (pre)živele zgolj zaradi pomoči države, kot so Zasavje, Pomurje, slovenska Koroška, Kočevska ali Bela krajina. Nasprotno, te morajo postati del večjih regij z večjo urbano zgostitvijo, ki »vleče naprej« gospodarstvo in razvoj. Zavzemam se za model sedmih regij: osrednjeslovenske, štajerske (severovzhodne), gorenjske, goriške, obalno-kraške, dolenjske (jugovzhodne) in savinjske s središči v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju.

Bolj pogumno in ustvarjalno posegajmo v prostor

Naj sklenem z mislijo, da pri izhodu iz gospodarske krize prostor ne sme biti ovira za razvoj, temveč spodbuda. Slovenija ima prostora dovolj, gozdnatega, goratega, malo urbaniziranega in redko poseljenega. To nam nazorno kažejo evropski statistični podatki. Ohranjanje narave in okolja sta resda primerjalni prednosti, ki pa ne smeta pomeniti blokade v razvoju. Zaraščanje krajine in njeno spreminjanje v divjino, vodna erozija, ki orje po kulturni krajini, nemoč pred naravnimi nesrečami, vse to ne koristi nikomur – ne človeku ne naravi. Bolj pogumno in ustvarjalno posegajmo v prostor, zlasti na področjih kmetijstva, energetike, turizma oziroma prostočasnih dejavnosti! Ni nujno, da prostor in okolje »plačata ceno« za kapitalistični razvoj. Večnamenske in sonaravne »zelene« ureditve z najsodobnejšimi tehnologijami že danes zmorejo ustvarjati gospodarsko uspešne krajine, v katerih so ohranjene najpomembnejše vrednote ali ustvarjene nove.

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

NAMESTO POSLOVNIH DARIL, DENAR ,KI STE GA NAMENILI ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA NAMENITE ZA VARSTVO IN OČUVANJE OKOLJA IN NARAVE!

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

Zahteva za umik blokad, ki jih je podala AAG v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«!


clip_image002

Mr. Janez Potočnik

European Commission

Avenue de Beaulleu 5

B—1160 Brussels

Belgija

Zadeva: Zahteva za umik blokade iz naših pritožb v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«!

V zvezi z nameravano izgradnjo plinskih terminalov v Žavljah in na morju, so bile izčrpane vse politične možnosti za razrešitev tega problema, saj je Italija 08. oktobra 2010 v Trstu dala soglasje preko ministrice za okolje izgradnjo terminala žavlje in plinskega terminala »off-shore« na morju, kar so na veliko poročali mediji. S strani Italije je bila narejena tudi kumulativna študija čezmejnih vplivov na okolje za projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišču (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Zaradi vse zgoraj navedenega, ne obstaja nikakršen zadržek s strani EU komisije, da se ne umakne blokada naših pritožb v zvezi s tem, saj politična rešitev spora ni več mogoča.

Alpe Adria Green zato ZAHTEVA, da EU komisija prične takoj – prednostno obravnavati naše pritožbe in da se za obravnavo celostnega problema ustanovi POSEBNA KOMISIJA, kot se je že ustanovila pri reševanju podobnih pritožb.

Jesenice / Trst: 16.12.2010

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

IMG_0001

clip_image006

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com
Blog: http://gezslo.spaces.live.com
Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629

SiOL.net|Slovenija|Znanost in okolje

petek 08.10.2010, 18:15

Italijansko ministrstvo odobrilo načrt za morski plinski terminal v Tržaškem zalivu

Trst – Komisija, ki je na italijanskem ministrstvu za okolje pristojna za okoljsko presojo načrtov, je odobrila načrt za gradnjo morskega plinskega terminala v Tržaškem zalivu.

Italijansko ministrstvo odobrilo načrt za morski plinski terminal v Tržaškem zalivu


Za omenjeni terminal se sicer zavzema nemški velikan Eon. Italijansko okoljsko ministrstvo julija leta 2009 že odobrila načrt za gradnjo kopenskega plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, ki ga želi postaviti španska družba Gas Natural.

Odobrili tudi podmorski plinovod

Komisija italijanskega ministrstva je tako odobrila kar dva načrta za izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, poleg tega pa tudi načrt za izgradnjo podmorskega plinovoda, ki bi povezoval kopenski terminal pri Žavljah s plinsko centralo v Vilešu.
Italijanski mediji povzemajo tudi stališči podsekretarja na italijanskem ministrstvu za okolje Roberta Menie in tržaškega župana Roberta Dipiazze.

Pavel Gantar

Pavel Gantar

Menia: Na koncu odločajo lokalne skupnosti

Menia pravi, da je jasno, da je na eni strani tehnična ocena, na drugi pa mora ministrstvo zagotoviti zaščito okolja. V vsakem primeru pa po njegovih navedbah na koncu odločajo lokalne skupnosti.

Dipiazza: Trst se je vedno zavzemal za kopensko različico

Dipiazza pa je dejal, da se je tržaška občina vedno zavzemala izključno za gradnjo kopenskega plinskega terminala pri Žavljah, saj se tam nahaja degradirano območje, za sanacijo katerega se Dipiazza zavzema. Po navedbah Dipiazze naj bi Slovenija zahtevala gradnjo enega samega terminala, zato se Trst zavzema le za kopenskega.

Gantar: Slovenija bi se morala obrniti na Evropsko sodišče

O omenjeni odobritvi načrta slovensko ministrstvo ni seznanjeno, je pa predsednik DZ Pavel Gantar poudaril, da je to sporna odločitev. Nasploh pa stvari pri plinskih terminalih v Tržaškem zalivu po mnenju Gantarja kažejo na to, da se bo morala Slovenija obrniti na Evropsko sodišče.

alt

Italija s študijo kumulativnih vplivov projekta

Italija naj bi po zadnjih podatkih slovenskega okoljskega ministrstva pripravljala študijo vseh kumulativnih vplivov predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ter za plinovod od terminalov do plinskega omrežja.
Evropska komisija je januarja sicer izrazila jasno pričakovanje, da do zaključka priprave omenjene študije in njene predstavitve Italija ne bo sprejemala nobenih odločitev glede predvidene izgradnje plinskih terminalov.

Evropska komisija svari Italijo

Evropska komisija je Italiji jasno povedala, da brez poznavanja in upoštevanja kumulativnih vplivov na okolje vseh predvidenih energetskih (in drugih) projektov na okolje v Tržaškem zalivu ter brez poznavanja morebitnih kumulativnih čezmejnih vplivov na okolje, odločitve o začetku investicij ne morejo in ne smejo biti sprejete.

Nemški energetski velikan Eon

Nemški energetski velikan Eon

Bo Slovenija tožila Italijo?

To velja za vse energetske, prometne in druge načrtovane projekte na obeh straneh meje, tako v italijanskem kot v slovenskem morju ter obalnem območju.
Vlada je sicer že junija zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.

STA

Foto: Reuters, Tina Deu/siol.net, Matej Leskovšek/siol.net

Alpe Adria Green, je komisiji tudi poslal novo pritožbo, ki jo je že poslal 14.12.2010 generalnemu sekretariatu Evropske Unije.

 

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

NAMESTO POSLOVNIH DARIL, DENAR ,KI STE GA NAMENILI ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA NAMENITE ZA VARSTVO IN OČUVANJE OKOLJA IN NARAVE!

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

 

NASPROTUJOČE SE IZJAVE

Petek 17.12

STA

Žarnić: Slovenija nadaljuje s pripravami na tožbo

Medresorska komisija za terminale v Tržaškem zalivu, ki ji predseduje državni sekretar na ministrstvu Peter Gašperšič, je na zadnjem sestanku 14. oktobra med drugim obravnavala informacije italijanskih medijev, da naj bi italijansko okoljsko ministrstvo izdalo dokument, ki daje zeleno luč za postavitev terminala na morju. Stališče Slovenije – da nasprotuje gradnji terminalov – je bilo po sestanku nespremenjeno. Okoljski minister Roko Žarnić je dejal, da Slovenija nadaljuje s pripravami na tožbo.
Skrbni pregled tožbe naj bi bil opravljen še letos, medtem ko naj bi se dokončno o tožbi slovenska vlada odločila konec tega ali v začetku prihodnjega leta, je takrat povedal
Žarnić.

DELO

Ljubljana – Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku poslala zahtevo za umik blokade njenih pritožb v zvezi s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu in novo pritožbo v zvezi z varnostjo predvidenega terminala v Žavljah. Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je povedal, da je Slovenija dobila priložnost kot stranka vstopiti v italijanski postopek pridobivanja dovoljenj za terminal.
Kot pravi predsednik Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard, so v zvezi z nameravano gradnjo plinskih terminalov v Žavljah in na morju izčrpane vse politične možnosti za rešitev problema. Italija je namreč 8. oktobra letos prek ministrice za okolje v Trstu dala soglasje za gradnjo terminala Žavlje in plinskega terminala na morju.
Bernard dodaja, da zaradi navedenega ne obstaja nikakršen zadržek za evropsko komisijo, da bi umaknila blokado pritožb AAG, saj politična rešitev spora ni več mogoča. AAG zato zahteva prednostno obravnavo pritožbe. Poleg tega poziva evropsko komisijo, naj ustanovi posebno komisijo za celostno obravnavo težav.
Roko Žarnić je nasprotno prepričan, da postopek izdaje dovoljenj še ni končan. Slovenija pa je dobila možnost vstopa kot stranka v italijanski postopek. Neuradno naj bi za to poskrbel ravno Janez Potočnik. Kot evropski komisar se sicer ni mogel postaviti na stran Slovenije, je pa njegov direktorat poskrbel za pravo razlago predpisov. To pa zadeva vse države članice EU.
Generalni direktorat za okolje meni, da se je Italija dolžna posvetovati s Slovenijo, ni pa ji treba upoštevati njenega mnenja. Neuradno je tudi prišlo na dan, da evropska komisija še vedno nima jasnega slovenskega stališča za ali proti plinskim terminalom, tako v Italiji kot morebiti v Sloveniji. Že večkrat pa je zaprosila Italijo, Slovenijo in Hrvaško za sprejem skupne strategije upravljanja severnega Jadrana. V taki strategiji bi se zagotovo morali znajti tudi plinski terminali, na morju in na obalah.

Zahteva EU komisiji za umik blokade pritožb AAG v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«!


clip_image002

IZJAVA ZA JAVNOST

ALPE ADRIA GREEN je danes predsedniku EU komisije za okolje g. Janezu Potočniku poslal zahtevo za umik blokade iz naših pritožb v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«, ter novo pritožbo v zvezi z varnostjo previdenega terminala v Žavljah, ki smo jo 14.12.2010 že poslali genereralnemu sekretariatu evropske komisije!

V zvezi z nameravano izgradnjo plinskih terminalov v Žavljah in na morju, so bile izčrpane vse politične možnosti za razrešitev tega problema, saj je Italija 08. oktobra 2010 v Trstu dala soglasje preko ministrice za okolje izgradnjo terminala Žavlje in plinskega terminala »off-shore« na morju, kar so na veliko poročali mediji. S strani Italije je bila narejena tudi kumulativna študija čezmejnih vplivov na okolje za projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišcu (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Zaradi vse zgoraj navedenega, ne obstaja nikakršen zadržek s strani EU komisije, da se ne umakne blokada naših pritožb v zvezi s tem, saj politična rešitev spora ni več mogoča.

Alpe Adria Green zato ZAHTEVA, da EU komisija prične takoj – prednostno obravnavati naše pritožbe. Komisijo smo tudi ponovno pozvali, da se za obravnavo celostnega problema ustanovi POSEBNA KOMISIJA, kot so je že ustanovili pri reševanju podobnih pritožb.

Jesenice / Trst: 17.12.2010

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

clip_image002[4]

Mr. Janez Potočnik

European Commission

Avenue de Beaulleu 5

B—1160 Brussels

Belgija

Zadeva: Zahteva za umik blokade iz naših pritožb v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«!

V zvezi z nameravano izgradnjo plinskih terminalov v Žavljah in na morju, so bile izčrpane vse politične možnosti za razrešitev tega problema, saj je Italija 08. oktobra 2010 v Trstu dala soglasje preko ministrice za okolje izgradnjo terminala žavlje in plinskega terminala »off-shore« na morju, kar so na veliko poročali mediji. S strani Italije je bila narejena tudi kumulativna študija čezmejnih vplivov na okolje za projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišcu (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Zaradi vse zgoraj navedenega, ne obstaja nikakršen zadržek s strani EU komisije, da se ne umakne blokada naših pritožb katere je podala civilna družba iz Italije in Slovenije, v zvezi z nameravano izgradnjo plinskih terminalov ter plinovoda v Tržaškem zalivu, saj politična rešitev spora ni več mogoča.

Alpe Adria Green zato ZAHTEVA, da EU komisija prične takoj – prednostno obravnavati naše pritožbe in da se za obravnavo celostnega problema ustanovi POSEBNA KOMISIJA, kot se je že ustanovila pri reševanju podobnih pritožb.

Jesenice / Trst: 17.12.2010

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

 

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

ALPE ADRIA GREEN JE ZARADI BLOKADE EVROPSKE KOMISIJE POSLAL V BRUSELJ NOVO PRIJAVO GLEDE NAMERAVANE IZGRADNJE PLINSKEGA TERMINALA ŽAVLJE


clip_image002

EVROPSKI KOMISIJI

Generalnemu sekretariatu

B-1049 Bruxelles

Predlagatelj: mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green,

z uradnim sedežem na: Prešernova 26, 4270 –Jesenicah, SLOVENIJA

Predmet: Prijava, ki se nanaša na predlog in projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišču (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Razlogi: projekt plinskega terminala krši varnost prebivalcev, ki živijo na področju Tržaškega zaliva – SEVESO direktive in posledično EPAH direktive

Jeziki obravnavanja / lingue di trattazione:

– v slovenščini, kar se nanaša na korespondenco te peticije in dokumente organizacije, tehnikov in vlade Republike

Slovenije;

– in italiano per quanto riguarda le analisi dei documenti del progetto italiano, anche nella presente petizione

(l’italiano é una delle lingue minoritarie ufficiali nella Repubblica di Slovenia).

Jesenice, 14.12.2010

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640
Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com
Blog: http://gezslo.spaces.live.com
Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629

RAZLAGA O NAMERAVANI KRŠITVI ZAKONA SEVESO V TRŽAŠKEM ZALIVU – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE

Kršitve zakona Seveso in v Italiji prenesena zakonsko uredba št 21 septembra 2005 – 238, pri načrtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ob slovensko – italijanski meji, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že večkrat opozarjala tudi EU institucije.

Dosje, ki smo ga pripravili, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij. Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dezinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu dobil, prosto pot za izgradnjo.

Največjo odgovornost pri teh postopkih ima tržaška prefektura –in to vladni urad- ki je zadolžen, da pripravlja načrtovanje industrijskih nevarnosti, s tem da koordinira lokalne javne ustanove. Vendar je prefektura zaupala urejanje načrtovanja o zunanjih nevarnostih družb, ki so podvržene zakonu Seveso, zunanjemu odhajajočemu sodelavcu glede na »pomanjkanje kadra v prefekturi«. Upokojencu –kot prostovoljcu- so izročili upravljanje najbolj delikatnih nalog, ki jih mora izvršiti prefektura. Tako smo odkrili, da pri izvedbi Planov Zunanjih nevarnosti sploh niso sledili smernicam Upravne enote za javno zaščito (iz leta 2004), ampak so uporabili »ekspeditivno« metodo, ki temelji na poenostavljanju postopkov, kjer se izločijo bolj oddaljena tvegana območja v industrijskih obratih. S tem, ko namerno niso upoštevali nevarnih območij, ki ogrožajo največje število prebivalcev, se je «nevarnost drastično zmanjšala«. Seveda je šlo tukaj za virtualno zmanjšanje, saj se resnične nevarnosti ne more izbrisati. Vendar pa javne ustanove niso bile zaskrbljene zaradi tega, ker so obšle zakon Seveso. Prebivalci se namreč glede tega niso mogli pritožiti, ker o tem niso bili sploh obveščeni.

Uporabljena logika je brutalno učinkovita: če ne poznaš tveganja, se ne bojiš. In, če bi slučajno prišlo do nesreče, lahko zmeraj zaupamo »samo v usodo«.

V priloženih slikah in dokumentih vam podrobno predstavljamo kršitve:

Slika1- prikazuje realno današnje stanje – gostoto in število velikih industrijskih obratov (podvrženih SEVESO direktivi) okrog načrtovanega plinskega terminala, ki smo ga naknadno vrisali ( kvadrat z dvema redečima pikama) ter bližina stanovanjskih naselij.

Slika2 – S puščico označena je slika iz projektne dokumentacije za načrtovani pl. Terminal. Lokacijo v projektni dokumentaciji prikazujejo kot prazno in nenaseljeno – brez drugih industrijskih obratov in bližnjih stanovanjskih naselij, ki v realnosti obstajajo ( glej sliko 1).

DOC 1 – Originalna izjava o tveganju je leta 2000 predvidevala kot največjo možno nesrečo vžig rezervoarjev nafte z eksplozijami, požari in nevarnostjo za ljudi do območja stadiona in športne dvorane. Kot manjše nesreče je predvidevala izlitje nafte v morje pri pretakanju iz ladij.

DOC2 – V poročilih o napovedih tveganj iz leta 2004 (doc 2) in leta 2006 (doc 3), med projektiranjem upinjevalnika, se omenjajo samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce. Gre za očitno ponaredbo dokumentacije o tveganju – varnostne študije iz leta 2000, ki je bila leta 2004 spremenjena, sprejeta in potrjena s strani organov, ki so bili odgovorni za ocenjevanje vplivov uplinjevalnika (plinskega terminala): Ministrstvo za okolje – Italija, dežela, pokrajina, Tržaška občina, gasilci.

DOC 3 – V poročilu iz leta 2006, ki bazira na poročilu iz leta 2004, se omenja samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce.

DOC 4 – Pomembno: v projektu uplinjevalnika – plinskega terminala so priložene kartografije, v katerih nevarna “tank farm” ne obstaja ali pa so rezervoarji uplinjevalnika prikazani, kot da bodo zgrajeni bolj daleč od nje (doc4, tehnična analiza, str17 in 45).

Kemična tovarna Linde in škedenjska livarna sta še bližje gosto naseljenim območjem, verina nesreča ( domino efekt) bi imela katastrofalne posledice za prebivalstvo – Škedenjska livarna je v dokumentaciji prikazana, kot da ni v krogu (1,5 km)

DOC 5 – Rezervoarji podjetja Linde vsebujejo 1866 ton kisika, ki v slučaju uhajanja ustvari oblak. Ta bi v primeru nesreče ustvaril silovit vžig tudi težko vnetljivih snovi, kar lahko povzroči verižno reakcijo požarov in potencialno uničujočih eksplozij. Vendar pa uradni dokumenti o predvidenih tveganjih ne govorijo, vsebujejo samo majhna naključna uhajanja plina in ne upoštevajo dimino efekta v takih primerih.

DOC 6 – Za Škedenjsko livarno so v dokumentaciji tveganja predvidena: toksični izpusti, požar in eksplozije plina iz koksarne, eksplozija plina (gas metanato), nastanek strupenega dima zaradi izgorevanja. V primeru, da pride do razbitja merilca za plin, pride do izpusta rakotvornih plinov v okolico, zaradi že tako rakotvornega plina in samovžiga nafte. Kljub temu, da je železarna oddaljena le 150-300 metrov od najbližjih hiš, so oblasti sprejele izjavo, da se nevarnost nanasa samo na notranjost objekta ( železarne)

DOC 7 – Slike – V projektu se ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj, ki so zaradi lahke dostopnosti bodočega plinskega terminala zelo verjetne. V AAG smo, da bi dokazali, da je tak teroristični napad mogoč izvedli 16.09.2009 “TERORISTIČNI NAPAD” z fračami. Z gradu Socerb v smeri proti lokaciji morebitnega bodočega plinskega terminala v Žaveljski dragi smo streljali z orehi.

Gre za absurdno in najbolj nesprejemljivo lego od vseh 8.500 možnih točk za postavitev terminala v Italiji. Gre za zelo zaprt zaliv, s plitvim morjem, z nadpovprečno gostim prometom, gosto naseljeno obalo z vzpetinami, z že obstoječo nevarno industrijo in pristaniško dejavnostjo (v neposredni bližini je največji naftni terminal v Sredozemlju in veliko skladišče naftnih derivatov pa tudi drugih kemikalij in plinov, železarna, sežigalnica in še kaj). Zato je to najslabša možna izbira. Italija se je zanjo odločila zato, ker je to geografsko nekakšno slepo črevo, ki je z dveh strani obdano s Slovenijo in če bi prišlo do terorističnega napada, bi posledice najbolj trpeli prebivalci Trsta in bližnjih slovenskih in hrvaških krajev. V takem primeru, bi lahko naenkrat umrlo od120 do 150 tisoč Tržačanov, prebivalcev Slovenije in Hrvaške, ki živijo v bližnjih mestih in naseljih. V kolikor bi hoteli zavarovati prebivalce, zaradi možnega terorističnega napada, ki smo ga v AAG tudi dokazali, bi morali to območje varovati tako iz morja zrake in zemlje, vendar zaradi konfiguracije terena to ne bo nikoli možno.

V Tržaškem zalivu je zelo gost morski promet in je zelo velika možnost nesreč z tankerji. Ko se zgodi nesreča, so posledice okoljske posledice, lahko rečemo katastrofalne za varnost in življenja ljudi, saj je ta del zaliva zelo ozek.

Zaključek: V AAG trdimo, da ta objekt zaradi varnosti in ogrožanja zdravja ljudi lokacisko ne more vgraditi v ta prostor. Italija je najprej končala s postopki za plinska terminala in sprejela odločitve presoje vplivov na okolje EIA. Presoje varnosti ni upoštevala in jo na način, da je presoja varnosti zaporedna izločila iz EIA presoje, četudi bi po Espoo konvenciji safety morala biti del presoje (Preambula, člen 1)
Šele posledično je Italija začela s postopkom SEA -celovite presoje vplivov na okolje in razporedila dejavnosti tako, kot so narekovale že sprejete odločitve. Tako je delovala na način utemeljitve zbranega posega in ne na način da zmanjša tveganja. Tako ni delovala po načelu preventive in menimo, da nima implementiranega 12.člena Seveso direktive na primeren način, tako da bi zmanjšala tveganje.

Italija po našem mnenju ni upoštevala Seveso direktive v celoti, še posebej pa ne 12.člena Sevesa, ki je preventivne narave in nalaga razporeditev dejavnosti v prostoru tako, da se že v fazi prostorskega načrtovanja razporedijo dejavnosti, tako da se nevarnost zmanjša.

Zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev pričakujemo, da bo komisija ustavila to gradnjo saj bi v nasprotnem primeru kršila direktivo EU SAVESO in EPAH direktivo – za zdravo življenje naših otrok.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

seveso_0001

seveso_0002

seveso_0003

seveso_0004

seveso_0005

seveso_0006

seveso_0007

seveso_0008

seveso_0009

seveso_0010

seveso_0011

seveso_0012

seveso_0013

seveso_0014

seveso_0015

seveso_0016

seveso_0017

seveso_0018

seveso_0019

seveso_0020

seveso_0021

seveso_0022seveso_0023

seveso_0024

seveso_0025

DOC 7

GRAD SOCERB – 16.09.2009

clip_image002[4]

Pogled iz gradu Socerb na Žavlje

clip_image004

Streljanje na »Žavlje z orehi«

clip_image006

Simulacija nesreče v Žavljah

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

Cementarna v Trbovljah


Podatki v zvezi s cementarno v Trbovljah. Opozoril bi na nekaj dejstev, ki jih ne objavi nihče:

1. Zasavje je res okoljsko obremenjeno, a dejstvo je, da je OSEM velikih onesnaževalcev »moteč« pa je samo eden. Lafarge in TET sta od leta 2007 naprej vgradila filtrske in čistilne naprave in bistveno znižala emisije.  TETu to štejejo kot dobro, v cementarni pa nič ne šteje. Zanimivo je, da so celo v študiji Zdravje za Zasavje uporabili okoljske podatke iz leta 2005!!! – torej pred tem, ko sta Lafarge in TET vgradila filtre. Okoljske podatke za študijo je prispeval Ekokrog!!! V študiji celo piše, da gre za analizo zdravja kot posledici PRETEKLIH RAZMER, a tega zdaj nihče več ne upošteva.

2. Po izjavah Ekokroga jih zanima cementarna izključno od leta 2002 naprej, ko jo je prevzel Lafarge. Ne glede na to, da so od takrat naprej vgradili vse mogoče filtre (vložili okoli 30 milijonov), je postala »moteč« element šele v Zasavju, ko se je začela potegovati za enako okoljsko dovoljenje kot ga ima Anhovo. Dejstvo je, da je Anhovo v času krize za 50% povečalo kapacitete proizvodnje, nobena od cementarn pa v tem trenutku zaradi zastoja v gradbeništvu ne more prodati niti osnovnih količin proizvodnje.

3. Hčerinsko podjetje Anhovega je proizvajalec apna IGM v Zagorju. Je tudi zavezanec za IPPC dovoljenje (veliki onesnaževalec predvsem s prahom), a tudi to podjetje ne moti nikogar. Najbolj aktivni nasprotnik cementarne v Trbovljah pa je prav župan Zagorja Švagan.

4. Zagorje se daljinsko ogreva tako, da sežigajo pohištvene odpadke lesne industrije Svea polne lepil, topil in formaldehidov. Tudi to ni moteče, čeprav ima Zagorje najvišje koncentracije benzena in podobnih spojin v Zasavju. Arso je na emisije benzena iz tega vira občino ŽE uradno opozarjal pred leti, a ni dobil niti odgovora.

5. TET ima emisije vsaj 10x višje kot Lafarge ne moti pa nobenega. Tudi steklarna in TKI v Hrastniku ne.

6. V priloženi analiza Arsa se vidi, da so izmerjene koncentracije benzena (ker o tem toliko govori Ekokrog zaradi rakotvornosti) na Ravenski vasi, ki je merilno mesto najbližje dimniku cementarne NEKAJKRAT NIŽJE od tistih, ki so izmerjene v središču Zagorja ali Trbovelj.

7. Dejstvo je, da so bile najvišje koncentracije benzena na Ravenski vasi izmerjene, ko cementarna sploh ni obratovala. Vsem normalnim to potrdi dejstvo, ki ga poznajo vsi vsaj polstrokovni krogi po svetu, da sta glavna vira emisij benzena promet in individualna kurišča (tudi lesna biomasa). Povsem jasno torej je, da so koncentracije benzena tako zaradi ogrevanja kot vremenskih razmer najvišje pozimi, a Ekokrog obtožuje ARSO za ponarejanje podatkov samo, da bi zameglil sliko in lahko vztrajal pri trditvi, da je Lafarge edini relevanten emitent benzena celo v Sloveniji.

8. Za ilustracijo navajam podatke iz energetske bilance Ljubljane za leto 2008. Benzena in sorodnih spojin je bilo v Ljubljani 2008 100 ton, nekaj let nazaj pa celo 140 ton! Mimogrede emisije benzena cementarne so isto leto znašale 2,5 tone! Če pogledaš tudi deleže emitentov (promet, kurišča, industrija v Ljubljani) si seveda lahko sama iz tega izpelješ razlago dejanskega stanja.

9. Ekokrog zahteva (po njihovih besedah) spremembo tistega dela okoljskega dovoljenja, ki dovoljuje cementarni uporabo odpadne plastike, olj in gum kot nadomestka za fosilna goriva (pustiva pri miru to, da so kemijsko gledano to praktično iste spojine). Ampak to pravzaprav pomeni, da zahtevajo, da država cementarni dovoli VIŠJE emisije, saj so za sosežig STROŽJI zakonski kriteriji kot za uporabo fosilnih goriv.

10. To pa hkrati pomeni, da zahteve nimajo zveze z varovanjem okolja ali zdravja ljudi, ampak želijo cementarni POVIŠATI STROŠKE, ker je pač znano, da uporaba plastike, olj in gum pomeni nižje stroške energentov za firmo.

11. Ekokrog ima že nekaj let za vse postopke (tudi v zasebnih tožbah) najeto odvetniško pisarno Čeferin. Po besedah župana jim jih plačuje občina Zagorje.

12. Ekokrog je najprej trdil, da je problem SO2. Ko so to z dejstvi dokazali da po vgraditvi čistilnih naprav zadeva ne drži, je postal problem prah (PM10). Potem se je ugotovilo, da so v Zasavju drugi bistveno večji viri emisij prahu in so takoj začeli trditi, da so problem cementarne NOx. Ko tudi to ni vzdržalo so šli na benzen, ki pa sem ga opisoval zgoraj. In ker nobene analize in meritve niso potrdile njihovih tez, so začeli s konstrukcijami velikih političnih zarot, ki so v nekem času vključevale celo francoskega predsednika.

13. Za vse skupaj se mi zdi indikativno tudi to, da je Ekokrog ZAVRNIL ponudbo ministra, da naj izberejo sami neodvisne strokovnjake (doma ali v tujini), ki bodo naredili revizijo vsega (postopkov,  meritev…) v zvezi s cementarno in analizirali njen dejanski vpliv na okolje, ministrstvo pa je te strokovnjake pripravljeno tudi plačati.

Skratka. Zgodba ni nič romantična v smislu boja z mlini na veter nekih »ubogih« posameznikov. Ko se omenja zakaj minister ne pove kakšnih stvari bolj jasno se strinjam. Arso ima realne težave, ker če se želijo držati zakona, posameznih informacij (ali zavajanj druge strani) v zvezi s postopki ki še tečejo ne smejo podrobneje pojasnjevati javno. In zadeva je trenutno v obravnavi na upravnem sodišču.

Po mojem mnenju gre pri zadnjih akcijah IZKLJUČNO za zlorabo strahu ljudi za namenom ustvarjati pritisk na sodišče.

In tisto, kar se mi pri vsem tem najbolj gravža je to, da so z vsemi naštetimi manipulacijami DEJANSKO uspeli skoraj dobesedno na smrt prestrašiti ljudi v Zasavju.

Spodaj so še študije. Dejstvo je, da je Zasavje okoljsko obremenjeno. Dejstvo, da je bistveno manj kot 10 let nazaj. Ampak vse obremenitve, ki so jih deležni ljudje tam zvrniti na enega od osmih onesnaževalcev (da ne omenjam še prometa in drugih virov) je preprosto perverzno!

Pri pripravi prispevka nisem imel nobenega razloga braniti naše politike.

 

Dejstva o trboveljski
cementarni

• Cementarna proizvaja cement in v tem procesu uporablja konvencionalna in alternativna goriva.
• Cementarna uporablja predelana, analizirana in atestirana goriva. Goriva so konvencionalna, fosilnega izvora, ali alternativna, pridobljena iz odpadkov, ki dnevno nastajajo v Sloveniji. Od slednjih Cementarna uporablja goriva iz izrabljenih gum, odpadne plastike in odpadnih olj.
• Uporaba alternativnih goriv je omogočena z investicijami v najboljše razpoložljive tehnologije v višini 32 milijonov evrov, vloženih v posodobitve in zmanjševanje obremenjevanja okolja.
• Slovenska zakonodaja cementarne zavezuje, da vse meritve emisij opravlja neodvisna s strani države pooblaščena strokovna institucija.
• Meritve emisij – trajni monitoring od časa izdaje okoljskega dovoljenja cementarni so pokazale, da so koncentracije vedno bistveno pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi.
• Cementarna v celoti posluje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo. Postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja in preverjanja s strani pristojnih organov je trajal več kot tri leta.

• Okoljsko dovoljenje predpisuje cementarni strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki uporabljajo samo konvencionalna goriva.

Kaj nasprotniki cementarne v Trbovljah vedno zamolčijo Zaposleni in kooperanti cementarne v Trbovljah se zato sprašujemo: kakšen je resnični motiv nasprotnikov cementarne v Trbovljah, ki želijo z zavajanji in lažmi strašiti ljudi ter od države s pritiski doseči, da ukine naša delovna mesta?
*Študija ARSO 2009.
**Študija Energis 2007.
• Industrijski razvoj Zasavja se je začel v 19. stoletju z razvojem premogovništva, proizvodnjo apna, stekla, cementa in električne energije. Pred okoljsko sanacijo v zadnjem desetletju je vsa zasavska industrija neprimerno bolj obremenjevala okolje.
• Kakovost zraka in vplivi na bivalno okolje so posledica delovanja vseh možnih emitentov: prometa, individualnih kurišč, pretvornikov energije, industrije in drugih.
• Primerjava koncentracij benzena v različnih krajih v Zasavju v času obratovanja cementarne kaže, da ga je največ v sosednjem Zagorju, kar je posledica prometa. Ravenska vas, merilno mesto najbližje cementarni, ima v Zasavju najnižje koncentracije
benzena in so primerljive z drugimi industrijsko in prometno neobremenjenimi kraji po Sloveniji.*
• V Zagorju emisije trdnih delcev presegajo dnevne mejne vrednosti tudi, ko cementarna ne obratuje.**
• Cementarna v Trbovljah ni edini in ni največji zavezanec za pridobitev okoljskega dovoljenja v Zasavju, kjer je poleg cementarne še 7 IPPC zavezancev. Med njimi taki z bistveno večjimi izpusti.
• Predsednik Ekokroga je že v preteklosti vlagal zasebne odškodninske tožbe proti Cementarni Trbovlje. V postopku izdaje okoljskega dovoljenja pa ni predstavil nobenih resničnih argumentov, ki bi spremenili odločitve pristojnih organov.

Povprečni Slovenec letno proizvede 450 kg komunalnih odpadkov. Od tega jih kar 330 kg konča na odlagališčih. V Nemčiji, poleg Avstrije in Švice eni izmed okoljsko najbolj razvitih in zavednih držav, pa le 4 kg. Prav v omenjenih državah je uporaba alternativnih goriv v proizvodnji cementa med najvišjimi na svetu.
Z uporabo alternativnih goriv prispevamo k ohranjevanju naravnih virov, hkrati pa omejujemo izpuste ter znižujemo količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje.
Z zahtevo da država cementarni odvzame dovoljenje, da fosilna goriva nadomešča z alternativnimi, se nasprotniki cementarne torej zavzemajo, da bi država cementarni izdala dovoljenje za VIŠJE emisije. Hkrati to pomeni prenehanje učinkovite energetske izrabe odpadkov, ki jih slovenska družba dnevno ustvarja.
Obenem bi taka odločitev pomenila povečanje stroškov cementarne v Trbovljah in posledično nekonkurenčnost, saj imajo enaka dovoljenja vse ostale cementarne v Evropski uniji, tudi konkurenčna v Sloveniji.

Zaposleni in kooperanti cementarne v Trbovljah se zato sprašujemo: kakšen je resnični motiv nasprotnikov cementarne v Trbovljah, ki želijo z zavajanji in lažmi strašiti ljudi ter od države s pritiski doseči, da ukine naša delovna mesta?

ZAGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

MERITVE BENZENA Z DIFUZIVNIMI

VZORCEVALNIKI V ZASAVSKI DOLINI

Marec 2009

clip_image002

MERITVE BENZENA Z DIFUZIVNIMI VZORCEVALNIKI V

ZASAVSKI DOLINI

dr. Silvo Žlebir

GENERALNI DIREKTOR

.

Marec 2009

REPUBLIKA SLOVENIJA

REPUBLIC OF SLOVENIA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE /

ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA

Odgovorni

Dr.Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje

Jože Knez, direktor Urada za hidrologijo in stanje okolja

Priprava programa monitoringa, Sektor za kakovost zraka

Nosilka

mag.Tanja Bolte, univ.dipl. kem.tehnol.

Priprava porocila

Tanja Koleša, univ.dipl.kem.

Pri meritvah so sodelovali

Peter Pavli, , univ.dipl.kem

Rok Brinc, univ.dipl.kem.

Meritve so omogocile obcine:

Mestna obcina Zagorje ob Savi

Mestna obcina Trbovlje

Mestna obcina Hrastnik

Meritve benzena z difuzivnimi vzorcevalniki v Zasavski dolini

4/12

KAZALO

1. NAMEN…………………………………………………………………………………5

2. EKSPERIMENTALNI DEL …………………………………………………….5

2.1. Difuzivni vzorcevalniki ………………………………………………………….5

2.2. Kemijska analiza …………………………………………………………………6

2.3. Meritve ………………………………………………………………………………7

2.4. Merilna mesta …………………………………………………………………….7

2.5. Meteorološke razmere v casu kampanj …………………………………..9

3. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI MERITEV………………………..10

4. REZULTATI ………………………………………………………………………..10

5. ZAKLJUCEK ……………………………………………………………………….12

Meritve benzena z difuzivnimi vzorcevalniki v Zasavski dolini

5/12

1. NAMEN

Onesnaževanje z ogljikovodiki kot je benzen postaja resen problem, zlasti zaradi zelo škodljivih vplivov in dokazane rakotvornosti benzena. Glavni viri emisije ogljikovodikov so promet, industrija, pri katerih se uporablja oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, ter industrija nafte in plina.

Zaradi škodljivosti benzena na zdravje ljudi, smo v letu 2008 v Zasavski dolini želeli ugotoviti stanje onesnaženosti zunanjega zraka z njim. Poleg benzena se na istem vzorcevalniku vzorcuje tudi druge organske spojine. Meritve je Agencija za okolje RS izvedla na pobudo clanov delovne skupine za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju. Projekt so financirale tri obcine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi.

V okviru te naloge smo meritve izvajali z difuzivnimi vzorcevalniki s katerimi smo merili hlapne ogljikovodike: benzen, toluen, etilbenzen in m,p,o-ksilen. Meritve smo izvajali na štirih merilnih mestih: Zagorje ob Savi, Trbovlje, Ravenska vas in Hrastnik.

Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) je za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja. Mejna vrednost je zapisana v Tabeli 1.

Tabela 1:Mejna vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen

                                       Časovni  interval                        Mejna koncentracija         

Letna mejna                           merjenja

koncentracija za               Koledarsko leto                           v letu 2008     6 μg/m3

varovanje zdravja                                                                 v letu 2009    5,5 μg/m3 *

ljudi

Legenda: *leta 2010 je potrebno doseci mejno koncentracijo 5 μg/m3

2. EKSPERIMENTALNI DEL

2.1. Difuzivni vzorcevalniki

Difuzivni vzorcevalniki merijo prisotnost dolocenih snovi v zunanjem zraku z metodo pasivnega vzorcenja, kar pomeni, da vanje zraka ne dovajamo s pomocjo crpalke, pac pa so le izpostavljeni zunanjim razmeram. Stopnja vzorcenja je nadzorovana s stopnjo difuzije onesnažila. Difuzivni vzorcevalniki so tako cevke, v katerih se vzpostavi linearen difuzijski gradijent med koncentracijo v zraku na eni strani in nicelno koncentracijo na drugi strani cevke, kjer je namešcen adsorbent. Molekule plina potujejo do adsorbenta po principu difuzije. Prednost merjenja z difuzivnimi vzorcevalniki so, da le-ti ne potrebujejo elektrike, so tihi, ne potrebujejo kalibracije na terenu, imajo širok koncentracijski razpon, so stroškovno ucinkoviti, meritve pa izvajajmo in situ. Seveda pa imajo tovrstne meritve tudi slabosti, saj je potrebno veliko rocnega dela v laboratoriju, dobimo pa lahko le povprecne koncentracije v casu, ko je bil vzorcevalnik postavljen na merilno mesto. Tako kot ostale meritve so lahko tudi meritve z difuzivnim vzorcevalnikom obremenjene z napakami, ki so lahko nepojasnjenega vzroka.

Zato smo meritve izvedli s tremi vzorcevalniki. Koncno vrednost smo izracunali iz povprecja vseh treh, ce pa je katera izmed vrednosti mocno odstopala od ostalih dveh smo le to izlocili.

Slika 1 prikazuje ohišje difuzivnega vzorcevalnika v katerem je prostor za tri difuzivne vzorcevalnike. Na sliki 2 (desno) je prikazan difuzivni vzorcevalnik. Zrak vstopa v vzorcevalnik na spodnji strani cevke.

clip_image004

Slika 1: Ohišje difuzivnega vzorcevalnika

2.2. Kemijska analiza

Po koncanem vzorcenju, difuzivne vzorcevalnike hermeticno zapremo in jih pošljemo v kemijsko analizo v laboratorij Gradko v Angliji. Benzen in ostale organske spojine se analizirajo po principu termicne desorbcije s plinsko kromatografijo.

2.3. Meritve

Meritve z difuzivnimi vzorcevalniki po zakonodaji uvršcamo med obcasne meritve. V skladu s Pravilnikom o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 36/2007), priloga 4, je potrebno obcasno meritve, zaradi zagotavljanja kakovosti podatkov, izvajati vsaj 14 odstotkov casa v letu dni, hkrati pa pravilnik navaja tudi, da mora biti obcasno vzorcenje enakomerno razporejeno cez leto. Zato smo v okviru tega projekta izvedli štiri kampanje:

– zima 2008 (od 11.2 do 6.3.2008)

– poletje 2008 (od 19.6. do 10.7.2008)

– jesen 2008 (od 9.10. do 28.10.2008)

– zima 2009 (od 6.1. do 21.1.2009).

2.4. Merilna mesta

Merilna mesta Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik so stalna merilna mesta, ki delujejo v okviru državne merilne mreže Agencije za okolje RS, ampak na njih ne potekajo meritve ogljikovodikov. Meritve z difuzivnimi vzorcevalniki smo istocasno izvajali na oziroma v bližini teh treh postaj in pa v Ravenski vasi. Merilna mesta so prikazana na slikah 3 do 8. Z rdeco pušcico je na slikah oznacen difuzivni vzorcevalnik. V Zagorju ob Savi so meritve potekale tik ob glavni cesti Cesta zmage, po kateri na dan prevozi 6000 vozil. Po klasifikaciji ga uvršcamo med prometna merilna mesta. clip_image006

Slika 2: Zagorje ob Savi

Merilno mesto Trbovlje je locirano na lokaciji Nasipi, ob cesti ki vodi v industrijsko cono. Od Cementarne Trbovlje je oddaljeno približno 1,5 km. V bližini je manjše naselje individualnih hiš.

clip_image008clip_image010

Slika 3,4: Trbovlje

Ravenska vas leži nad Trbovljami. Merilno mesto je locirano proc od cest, v tipicnem podeželskem okolju.

clip_image012clip_image014

Slika 5,6: Ravenska vas

V Hrastniku smo meritve izvajali ob osnovni šoli. 50 metrov stran je cesta Cesta 1.maja po kateri dnevno prevozi 10790 vozil.

clip_image016

Slika 7: Hrastnik

2.5. Meteorološke razmere v casu kampanj

V obdobju prve kampanje (zima 2008) je prevladovalo pretežno jasno vreme z obcasno zmerno oblacnostjo. Padavin je bilo v celotnem obdobju zelo malo,temperature pa so bile za ta letni cas visoke in sicer precej nad povprecjem.

V poletni kampanji je prevladovalo pretežno jasno vreme in visoke temperature.

Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte.V obdobju tretje kampanje, oktobra, je bilo vecinoma toplo, saj so bile temperature zraka nadpovprecne. Prevladovalo je delno jasno ponekod pretežno oblacno vreme.

V obdobju cetrte kampanje je prevladovalo oblacno vreme z obcasnimi padavinami. Bilo je zelo hladno.

V Tabeli 2 sva predstavljene povprecne temperature zunanjega zraka iz dveh zimskih kampanj iz razlicnih let v treh mestih v Zasavski dolini.

Tabela 2: Povprecne temperature v zimskih kampanjah

Povprecna temperatura v danem obdobju

                                     Trbovlje Zagorje Hrastnik

od 11.2 do 6.3.2008            4,5 ºC 4,4 ºC 4,6 ºC

od 6.1. do 21.1.2009          -2,6 ºC -2,6 ºC -2,6 ºC

3. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI MERITEV

Pri meritvah z difuzivnimi vzorcevalniki nas zanima splošno stanje kakovosti zunanjega zraka na dolocenem podrocju, zato moramo za vzorcevalnik izbrati primerno mesto in paziti, da meritve ustrezajo minimalnim zahtevam za zagotavljanje kakovostnih podatkov (Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, Ur.l.RS, št.127/2003).

4. REZULTATI

V Tabeli 3 so predstavljeni rezultati ogljikovodikov iz razlicnih obdobij merjenja in v razlicnih krajih v Zasavski dolini. Cementarna Lafarge ni obratovala v obdobju od 16.12.2008 do 17.2.2009, kar je v casu cetrte kampanje.

Tabela 3: Koncentracije ogljikovodikov

Merilno Obdobje vzorcenja   Letni    benzen  toluen  etilbenzen    m&p ksilen  o ksilen

Mesto      Zacetek Konec     cas     [μg/m3] [μg/m3]   [μg/m3]        [μg/m3]     [μg/m3]

            11.2.2008- 6.3.2008 zima     4,44      9,10       1,94              5,53          2,02

Zagorje 19.6.2008 -10.7.2008 poletje 0,85

ob Savi 9.10.2008 -28.10.2008 jesen 3,27     7,25         1,91              5,56         1,52

            6.1.2009 -21.1.2009 zima     7,90      9,91         2,02             6,54          2,37

 

            11.2.2008 -6.3.2008 zima      2,80      3,77          2,37             9,02         1,37

Hrastnik 19.6.2008 -10.7.2008 poletje 0,71

             9.10.2008 -28.10.2008 jesen 2,12      4,25         1,94              5,72        1,20

             6.1.2009 -21.1.2009 zima     5,32      4,46         1,36              3,98        1,18

             

             11.2.2008 -6.3.2008 zima    3,24       4,65         1,09              2,95        0,95

  Trbovlje 19.6.2008 -10.7.2008 poletje 0,55

              9.10.2008 -28.10.2008 jesen 2,52     4,95        1,55              4,01         1,17

              6.1.2009 -21.1.2009 zima     6,35      6,14       1,28               4,04         1,36

 

              11.2.2008 -6.3.2008 zima      1,70     1,89       0,44              0,77          0,25

Ravenska19.6.2008 -10.7.2008 poletje 0,35

Vas        9.10.2008 -28.10.2008 jesen 1,29      2,47       0,52             0,92           0,43

              6.1.2009 -21.1.2009 zima     3,53      2,04       0,60             1,07           0,49

Ker je po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS,št.52/02) le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja so v Tabeli 4 izracunane povprecne letne koncentracije benzena v Zasavski dolini za posamezno kampanjo. Poleg teh pa so v tabeli predstavljene tudi koncentracije benzena v istem obdobju iz drugih krajev po Sloveniji. Vrsno Krn in Banjšcice sta merilni mesti na podeželju v Posocju. V bližini ni nobenega lokalnega vira emisij. Ozracje v Sloveniji vsebuje nizke koncentracije benzena tudi na tistih obmocjih, kjer ni prisotnega dolocenega vira onesnaženja (npr.: industrija in promet), kar dokazujejo koncentracije iz teh dveh merilnih mest.

Tabela 4: Primerjava koncentracij benzena v krajih v Zasavski dolini in drugih krajev po Sloveniji

BENZEN [μg/m3]

              Zagorje ob; Hrastnik; Trbovlje; Ravenska; Ljubljana; Vrsno; Krn Banjšcice

                Savi                                      vas

zima 2008    4,44       2,80      3,24        1,70           3,47

poletje 2008 0,85       0,71      0,55         0,35          0,59        0,20          0,30

jesen 2008   3,27       2,12      2,52         1,29          2,40       1,00           1,10

zima 2009    7,90      5,32      6,35          3,53

LETNO

POVPRECJE   4,1    2,7       3,2           1,7

 

Agencija za okolje RS izvaja meritve lahkohlapnih ogljikovodikov z avtomatskimi merilniki na dveh merilnih mestih v Sloveniji: Ljubljana Bežigrad in Maribor. V Tabeli 5 so prikazane povprecne mesecne koncentracije benzena na teh dveh postajah. Merilno mesto Maribor je tipicna prometna lokacija (46.000 vozil/dan) in je zato primerljiva z mestom Zagorje ob Savi. Ljubljana Bežigrad pa je merilno mesto tipa mestno ozadje in je primerljiva s postajama Hrastnik in Trbovlje.

Tabela 5: Povprecne mesecne koncentracije benzena merjenega z avtomatskim merilnikom

BENZEN [μg/m3]

                                            Ljubljana Bežigrad                    Maribor

Februar 2008                                   3,6                                  5,3

Junij 2008                                       0,7                                   1,6

Oktober 2008                                  2,1                                   2,7

Januar 2009                                       *                                    *

Legenda: * ni podatka

5. ZAKLJUCEK

V obdobju enega leta smo izvedli štiri kampanje, na osnovi katerih smo dolocili raven onesnaženja zunanjega traka z benzenom in nekaterimi ostalimi ogljikovodiki v Zasavski dolini. Koncentracije benzena v zunanjem zraku v tej dolini niso povišane oziroma višje kot drugod po Sloveniji. Nekoliko višje koncentracije so v prvi in zadnji kampanji in so znacilne za zimski cas, ko je koncentracija benzena povsod povišana zaradi meteoroloških razmer, predvsem inverzij. V drugih dveh obdobjih, tako poletni kot jesenski, pa so koncentracije opazno nižje.

Koncentracije benzena iz dveh zimskih obdobij se razlikujejo in kažejo da so bile koncentracije v zimi 2009 bistveno višje, kot v zimi 2008, na vseh štirih merilnih mestih v Zasavski dolini. Vzrok za višje vrednosti je lahko v zunanji temperaturi, ki jih prikazuje Tabela 2, saj je med drugim vir benzena ogrevanje, ki pa je bilo v letu 2009 zaradi nižjih temperatur bolj intenzivno, kot leto poprej.

Primerjava koncentracij benzena v razlicnih krajih v Zasavski dolini, kaže da ga je najvec v Zagorju ob Savi, kar je posledica prometa, saj je bil vzorcevalnik postavljen tik ob glavni cesti. Koncentracije benzena na tem merilnem mestu so primerljive s tistimi v Mariboru, kjer je postaja prav tako postavljena tik ob prometni cesti. Merilni mesti Trbovlje in Hrastnik imata nekoliko nižje koncentracije benzena kot Zagorje ob Savi v vseh štirih letnih casih in so primerljive s tistimi v Ljubljani Bežigrad (Tabela 5), ki je tipa mestno ozadje.

Ravenska vas, katere merilno mesto je tipa ozadje, ima po pricakovanjih med vsemi štirimi merilnimi mesti v Zasavski dolini najnižje koncentracije benzena v zunanjem zraku. Koncentracije so primerljive z drugimi industrijsko in prometno neobremenjenimi kraji po Sloveniji (Vrsno Krn in Banjšcice)

Občan Trbovelj

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije: SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

Alpe Adria Green nasprotuje projektu gradnje hitre železnice, od Trsta do Divače


clip_image002

Izjava za javnost

Alpe Adria Green nasprotuje projektu gradnje hitre železnice, od Trsta do Divače

Alpe Adria Green meni, da projekt hitre železnice, ne upošteva konfiguracije kraškega terena, z katerim bi bil ogrožen podzemlje krasa. Projekt predvideva 3200 m predorov od 12.500 m skupne dolžine železniške povezave. Študija, ki bi morala biti dostavljena do konca 2010 leta, z izbiro projektanta do 12.07.2011 sicer predvideva ustanovitev ekonomske skupine med Italijo in Slovenijo do junija 2011 leta, vendar je to po našem mnenju v času recesije mrtev projekt.

Projekt tudi ne predvideva nadaljevanje hitre železniške proge do Mađarske meje z povezanimi regionalnimi progami po celi Sloveniji, kar je z vidika Slovenije nespremenjivo. Sedanje hitrosti vlakov na teh povezavah, so približno 80 km na uro, zaradi zastarele infrastukture. Alpe Adria Green poziva Evropsko Unijo naj zaradi okoljskega in ekonomskega vidika raje prekliče financiranje tega projekta in razpiše projekt za posodobitev obstoječe infrastrukture, ki bi omogočala povprečne hitrosti vlakov v Italiji in Sloveniji 120 km na uro. 11.12.2010 je dan posvečen boju proti nepotrebnim »Velikim gradnjam«, ki ga organizirajo evropske  NE TAV (TRENI ALTA VELOČCTA  = HITRI VLAKI) organizacije in katere član je tudi mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green.

Istočasno pozivamo, da se na bilateralni ravni ustanovi med Italijo in Slovenijo posebna ekonomska komisija in to najkasneje do junija 2011 leta.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice/ Trst: 11.12.2010

Vojko Bernardclip_image004

clip_image006