Tiskovna konferenca občine CELJE–AAG- EKOTERORISTI


VEČER

Datum: 19.11.2010 – Stran: CELJSKO clip_image002

Celje občasna tarča “ekoteroristov”?

V mestni občini Celje so se odzvali na trditve okoljske patrulje Alpe Adria Green

clip_image003

(Violeta Vatovec Einspieler)

Celjsko okolje so pred napadi branili Roman Kramer, Marko Cvikl in Marko Zidanšek.

V mestni občini Celje so se čutili dolžni odzvati se na trditve okoljske patrulje Alpe Adria Green (AAG), čeprav od njih niso dobili nobenega uradnega dokumenta, veliko pa so pisali mediji.
“Ne strinjamo se z načinom in vsebino ter načinom povzemanja podatkov iz konteksta,” je uvodoma povedal celjski podžupan Marko Zidanšek in dodal, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad “ekoteroristov”, ki ne prepoznajo prizadevanj mestne občine Celje, da mesto primerno pozicionira v slovenski prostor. Strašijo ljudi in prikazujejo okoljevarstvene probleme črno-belo. “Od civilne iniciative bi pričakovali več konstruktivnega sodelovanja pri reševanju okoljskih vprašanj,” pravi Zidanšek.
Mestna občina se zaveda bremena preteklosti in se trudi ta bremena sanirati. Po njegovem mnenju je Celje paradni konj pri novodobnih rešitvah za sanacijo okolja, kar izpričuje tudi z občinskim programom varstva okolja, ki ga je spomladi sprejel občinski svet. Namignil je tudi, da ni izključeno, da bo mestna občina sprožila kazenske ovadbe zoper posameznike, ki zavajajo ljudi.

Manj prašnih in ozonskih dni
Roman Kramer, vodja oddelka za okolje in prostor, in Marko Cvikl, direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, sta se lotila zavračanja trditev AAG od točke do točke. Kramer je s številkami dokazoval, da se zadnja leta bistveno znižuje vsebnost prašnih delavcev v Celju. Meritve kažejo, da je Celje nekje na slovenskem povprečju in pod dovoljenimi vrednostmi, ne le po onesnaženosti s prašnimi delci, temveč tudi po dovoljenem številu onesnaženih dni. Največje preseganje osemurne koncentracije ozona v zraku je bilo leta 2003, lani in predlani je bil število dni s preseganjem ozona pod dovoljeno mejo.
MOC priznava, da je območje Stare Cinkarne problem, a je problem pod kontrolo, občina ga rešuje in tvorno sodeluje pri pripravi stališč za sanacijo tega območja vključno s tehničnimi rešitvami, ki bodo vključene v zakon sanacije Celjske kotline. Rešujejo bremena preteklosti, pri tem pa Celje upravičeno računa na državna in evropska sredstva.
Toplarna je vzor dobre prakse
Mestna občina ni nikoli odločala in tudi ne izdajala dovoljenj za odlagališča Cinkarne. “Cinkarna ima okoljevarstveno dovoljenje. V pristojnosti inšpekcije pa je, da oceni, kako in kaj se tam dela,” pravijo na mestni občini. Prav tako zavračajo očitke o Toplarni, češ da gre preveč sredstev za ponovne zagone toplarne, ki naj bi bila v bistvu sežigalnica. Povedali so, da so celjsko Toplarno v Bruslju ocenili kot vzorčen primer dobre prakse. V preteklosti je Toplarna večkrat obstala, njen ponovni zagon se ocenjuje na 20.000 evrov, vendar je bila v poskusnem obratovanju in vse stroške je v tem času nosil izvajalec. Odslej naj bi toplarno enkrat letno izključili zaradi remonta.
Voda v Celju je neoporečna
Glede hudih očitkov o oporečnosti pitne vode, zlasti iz zajetij v Medlogu, ki naj bi vsebovali preveč nitratov, je Cvikl razložil, da je pitna voda v Celju pod strogim nadzorom in da je voda popolnoma neoporečna in da nikoli ni bilo ogroženo zdravje ljudi. To dokazujejo redni notranji in zunanji monitoringi. Vzorce pitne vode jemljejo vsak teden na 36 odvzemnih mestih tako za mikrobiološke kot za fizikalno-kemijske preiskave. Povedal je tudi, da ima medloška podtalnica zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje v preteklosti nekoliko prekoračene koncentracije nitratov. Vendar se medloška voda uporablja le po potrebi, kadar primanjkuje vode iz virov v Vitanju in na Frankolovem ter se pred tem ustrezno meša v vodnem omrežju. Vendar tudi v teh primerih niso prekoračene dovoljene mejne vrednosti. Kadar se vsebnost nitratov poveča, o tem takoj obvestijo javnost.
Prav tako je zanikal, da sta reki Hudinja in Voglajna zastrupljeni. Odkar je Celje dobilo čistilno napravo z obsežnim kanalizacijskim sistemom in z efektom čiščenja, ki celo presega predpisane vrednosti, so celjske reke bistveno bolj čiste. Po monitoringu ARSO sta obe reki ocenjeni na zmerno ali dobro, kar pomeni, da sta nad povprečjem ali v povprečju oziroma v drugem in tretjem razredu. Okoli 200 sulcev, rib, ki živijo v zelo čisti vodi, ki so jih ribiči vložili v Savinji pri Tremarjih, se uspešno razmnožuje.


clip_image004

Občasen napad ekoteroristov

  • Celje
  • 19.11.2010, 06:57
  • Mojca Marot
  • Komentarjev: 0

Ekološka patrulja. Zavaja, saj na zdravje vpliva več dejavnikov in ne le onesnaženo okolje.

  • Članek/stajerska/obcasen-napad-ekoteroristov-191989/like

clip_image005

“Če bi bilo Celje res tako onesnaženo, kot trdijo predstavniki ekološke patrulje, bi nas država že zdavnaj preselila kam drugam,” je dejal Roman Kramer. (Foto: Gregor Katič)

Bolezni dihal
Najpogostejše. Kot pravi Nuša Konec Juričič, so bolezni dihal res najpogostejše v regiji in Sloveniji. A je v to skupino zajeto vse, od navadnega prehlada, gripe do astme. Dihala so izpostavljen organ in človek težave z dihali opazi prej kot vse druge.

“Uradno s poročilom ekološke patrulje nismo bili seznanjeni, smo bili pa negativno presenečeni, kako so predstavili vsebino, ki je bila vzeta iz konteksta. S podatki strašijo ljudi, in če bi bilo Celje res tako zelo onesnaženo, kot prikazujejo, bi nas država zagotovo že preselila kam drugam,” se je Marko Zidanšek, pooblaščenec župana Mestne občine Celje (MOC), odzval na poročilo Alpe Adria Green (AAG).
Več dejavnikov
Res je, da je bila umrljivost za rakom v letih 2003 in 2004 na območju občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna za od 25 do 30 odstotkov višja od povprečja, res pa je tudi, da je bila v letih prej in potem nižja ali le rahlo nad povprečjem, lani pa znova nižja,” je dejal Zidanšek. Toda, kot je povedala Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je okolje le eden od mnogih dejavnikov, ki vpliva na zdravje ljudi. “Zato je treba podatke o zbolevanju za rakom in umiranju za njim gledati širše. Več umrlih v določenem letu nikakor ne pomeni, da je bilo okolje krivo za smrt, niti da je bil takrat vpliv okolja kaj večji kot sicer,” meni Konec Juričičeva.

Razmišljamo, da bi tiste, ki javnosti posredujejo prirejene, neresnične in zavajajoče podatke, ovadili.

Marko Zidanšek

Nitrate merijo vsak teden
Kot je dejal Zidanšek, občina vsake toliko neupravičeno doživi napad ekoteroristov. “Zavedamo se bremen preteklosti in smo paradni konj v skrbi za okolje, saj smo edini v državi, ki smo uredili področje ravnanja z odpadki in še marsikaj,” je poudaril. “Res so največji problem prašni delci, a ker je zanje kriv promet, bo morala za to poskrbeti država,” pa je dejal Roman Kramer, vodja oddelka za okolje in prostor MOC.
“Količino nitratov v vodi merimo vsak teden in analize vzorcev kažejo, da do zdaj niti v enem primeru ni bilo ogroženo zdravje ljudi,” pa je poudaril Marko Cvikl, direktor podjetja Vodovod-kanalizacija.

clip_image006 Celjska občina občasno doživi napad ekoteroristov – radio Fantasy
18.11.10 15:08

Civilne iniciative Celja strašijo ljudi z neresničnimi podatki. Na trditve CI Celja glede onesnaženosti okolja so se na celjski občini ostro odzvali. Najprej jih je presenetil način, kako nestrokovno in neresnično je bila predstavljena vsebina.

clip_image007

Prva neresnična trditev se nanaša na umrljivost za rakom, ki naj bi bila okoli 30 odstotkov višja, kot drugod v Slovenji. To sicer drži, vendar pa je umrljivost za rakom je na območju UE Celje zadnja leta nihala, lani pa je bila celo ponovno nižja od povprečja v Sloveniji. Prav tako zbolevanja in umrljivosti za rakom ne moremo pripisati le enemu dejavniku, na primer onesnaženemu zraku in tlom. Pooblaščenec župana Marko Zidanšek:

Celjska občina se zaveda bremen preteklosti in dela vse, da bi se ta bremena sanirala, prav tako je pri reševanju novodobnih okoljskih rešitev paradni konj, pravi Zidanšek in dodaja:
izjava:

Mestna občina Celje se zaveda tudi, da je onesnaženost zraka z delci PM10 okoljski problem, ki ga bo potrebno zmanjšati. V letu 2009 sprejetem občinskem Programu varstva okolja Mestne občine Celje je varstvo zraka eden od prioritetnih ciljev. Vendar je potrebno pojasniti, da se s to vrsto onesnaženja zraka srečujejo tudi v ostalih mestih v Sloveniji, kot tudi v večjih mestih v Evropi. Vodja oddelka za okolje in prostor na MOC Roman Kramer:

Zavedajo se tudi onesnaženosti s težkimi kovinami, kar tudi že rešujejo. S takšnim stanjem so že večkrat seznanili javnost, nazadnje v letu 2009, v Poročilu o stanju okolja v MOC, ki je javno dostopen na spletnih straneh celjske občine. Zato MOC podpira pripravo projekta »Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni pristop za degradirana območja«, v katerem bo Celje testno območje za izpeljavo modela sanacije. Raziskovalni projekt se že izvaja. Izdelane so strokovne podlage za pripravo prostorsko izvedbenega akta, ki je trenutno v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki vključuje tudi tehnične rešitve za sanacijo tega območja. Prav tako bo to območje vključeno v preverbo možnih sanacijskih ukrepov v okviru prej navedenega raziskovalnega projekta. MOC ni nikoli odobrila navoz zemeljskih izkopov na zasebne parcele (travnik) v bližini Bukovžlaka. V preiskavo nelegalno odložene zemljine na navedeno lokacijo je bila vključena tudi okoljska inšpekcija in policija.
Ovrgli pa so še eno trditev CI, kjer trdijo, da voda v Celju ogroža zdravje ljudi. Analize vzorcev kažejo, da niti v enem primeru ni bilo ogroženo zdravje ljudi. Prav tako ni res, da sta reki Hudinja in Voglajna zastrupljeni, kar so potrdili tudi v javnem podjetju Vodovod -kanalizacija. Ker je šla zadeva tako daleč, na celjski občini razmišljajo tudi o možnosti kazenskih ovadb zoper osebe, ki v javnosti posredujejo prirejene, neresnične in zavajajoče podatke. (MO4, foto: arhiv radia Fantasy) SiOL.net|Slovenija|Lokalne novice|Savinjska

1

petek 19.11.2010, 08:55

Celjska občina odgovarja “ekoteroristom”

Celje – Mestna občina Celje se je včeraj z novinarsko konferenco ostro odzvala na javno pismo organizacije Alpe Adria Green, kjer je predstavljeno stanje okolja v Celju in njegovi okolici.

 

NOVI TEDNIK

V javnosti je kar nekaj prahu dvignilo nedavno poročilo mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) oziroma Civilnih iniciativ Celja (CIC) o onesnaženosti Celjske kotline.
V poročilu navajajo, da je stanje na območju Celja katastrofalno, pri tem pa se sklicujejo na podatke iz študij različnih strokovnjakov. Da z navedbami zavajajo in strašijo javnost, pa so prepričani na Mestni občini Celje, enako menijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo.
»Območje stare cinkarne je zaradi vsebnosti kadmija in ostalih strupov najbolj onesnaženo območje v Sloveniji. V Celjski kotlini je sedem tisoč hektarjev prekomerno onesnažene zemlje, od tega 2.800 hektarjev obdelovalne. Z nitrati in drugimi strupi je onesnažena pitna voda iz zajetja v Medlogu. Reki Hudinja in Voglajna sta zastrupljeni s težkimi kovinami in z vsemi mogočimi strupi. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja Slovenije. V Celju beležimo do 50-krat višje maksimalne koncentracije polutantov glede na neonesnažena območja Slovenije …«
To je le nekaj navedb iz poročila, ki so ga avtorji v sredo podrobno predstavili na novinarski konferenci. Boris Šuštar iz CIC je na njej postregel še z nekaterimi šokantnimi podatki: »Vsa zemlja v Celju je kontaminirana s kadmijem, svincem, cinkom, z arzenom in ostalimi polutanti. Iz vse strokovne literature je popolnoma jasno, da je kadmij eden najhujših strupov za človeško telo. Je genotoksičen in kancerogen. Zato je tudi umrljivost za rakom v Celju toliko večja od povprečja v Sloveniji in zato je več tudi bolezni dihal in ledvic. Onesnažen zrak s težkimi kovinami zastruplja in mori, saj kar 80 ljudi na leto umre zaradi tega, ker niso sprejeti ukrepi za zmanjševanje onesnaženja s prašnimi delci PM10. Vsa navedena dejstva so povzročila 25 odstotkov večjo umrljivost za rakom leta 2003 in 30 odstotkov večjo umrljivost za rakom leta 2004, kot je povprečje v Sloveniji.«

»To je zavajanje!«
Pripisovati večjo umrljivost za rakom v posameznih letih le enemu dejavniku, je zavajajoče in nestrokovno, pravi predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in avtorica članka o zdravstvenem stanju prebivalcev na območju Celja Nuša Konec Juričič. Kot pojasnjuje, podatki, da je bila v letu 2003 in 2004 umrljivost za 25 oziroma 30 odstotkov v UE Celje višja kot v Sloveniji, držijo. Ne moremo pa kar enostavno sklepati, da je raka v Celju več zaradi onesnaženega okolja, dodaja. »Okolje je namreč le eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo zdravje. Zato je treba te podatke gledati v širši luči. Naraščanje števila novo zbolelih za rakom je med drugim tudi posledica zgodnejšega odkrivanja raka, večje osveščenosti in staranja prebivalstva. Več umrlih v določenem letu zaradi raka tudi ne pomeni, da je bilo v tem letu okolje tisto, ki je povzročilo smrt, niti da je bil tedaj vpliv okolja kaj večji kot sicer. Res je, da določeni okoljski dejavniki lahko povzročijo raka. V kolikšni meri in pri kom, pa bo treba osvetliti z raziskavo, ki bo upoštevala čim več možnih zornih kotov in za katero je potrebnega tudi kar nekaj časa,« pravi Konec Juričičeva. Na ZZV v sodelovanju z onkološkim inštitutom analizirajo podatke o novo zbolelih za rakom, po posameznih vrstah raka za desetletno obdobje, s čemer želijo s podatki, ki so na voljo, dodatno osvetliti problem raka na Celjskem. Analiza bo zaključena do konca meseca.
Res je tudi, dodaja Konec Juričičeva, da so najpogosteje zabeležena obolenja tako pri otrocih, mladini kot pri odraslih bolezni dihal, ki zajemajo širok spekter bolezni, od navadnega prehlada do hude astme. Pri čemer je ta slika že nekaj let značilna tako za Celje kot za regijo in celo Slovenijo. »Dihala so izpostavljen organ, ki burno odreagira na okoljske vplive, zrak, viruse, bakterije … Težave z dihali so za človeka moteče, zato ponavadi hitro poišče pomoč v ambulanti. Mnogih drugih zdravstvenih težav človek ne opazi tako hitro.«

Očitki zreli za ovadbo
Nad navedbami v poročilu AAG so ogorčeni tudi v Mestni občini Celje, na katero leti kar nekaj očitkov. »Lokalna oblast je dovolila navoz tisoče ton gradbenih odpadkov in strupov z območja stare cinkarne na travnik zraven hiš v Bukovžlak, s katerimi se dokazano zastrupljata zrak in podtalnica,« v poročilu navaja predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard. Še več. Lokalni oblasti očita tudi, da si je »v popolnoma degradirano okolje dovolila zgraditi sežigalnico komunalnih odpadkov in blata iz komunalne čistilne naprave, kar dodatno onesnažuje okolje«. Boris Šuštar iz CIC pa dodaja, da sta občina in država premalo naredili za okoljsko sanacijo Celja in da problem pometata pod preprogo.
Da gre za natolcevanja in laži brez dokazov, odgovarja vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer. »MOC je ogromno postorila na tem področju. Kakovost zraka v Celju se je v zadnjih desetletjih močno izboljšala. Trudimo se zmanjšati tudi tranzitni promet skozi mesto, čeprav je to stvar države. Kar se tiče starih bremen, jih MOC ne mora sama sanirati, se pa teh problemov zaveda. MOC je v preteklosti naročila in plačala ogromno analiz, ki so jih opravili pooblaščeni inštituti in fakultete. Te študije so danes tudi osnova vsem, ki pripravljajo podlage za nov Zakon o sanaciji Celjske kotline. Na podlagi teh analiz je mestni svet sprejel tudi program varstva okolja, v katerem so predvideni ukrepi, ki jim MOC sledi in s katerimi se bo stanje še izboljševalo,« našteva Kramer.
Ostro zavrača tudi vse ostale očitke na račun občine. »Glede očitkov, da je celjska podtalnica zastrupljena, mislim, da bi bilo treba celo koga kazensko ovaditi, ker seje strah med ljudi. Ta podatek je laž. Vsa pitna voda, ki je v celjskem omrežju, je strogo kontrolirana. Medloška podtalnica, ki ima nekoliko prekoračene nitrate, se čisti in se le v določenih segmentih dodaja pitni vodi, kadar te ni dovolj iz virov v Vitanju in na Frankolovem. Prav tako ni res, da sta reki Hudinja in Voglajna zastrupljeni. Na območju MOC smo ogromno postorili za vodotoke. Pričakujemo, da bo Savinja v Celju v letu ali dveh spet primerna za kopanje,« navaja in zanika, da bi občina kdajkoli deponirala kontaminirano zemljo na divja odlagališča. »Če je to kdo počel, ga je treba kazensko ovaditi, ne pa kazati s prstom na občino. Napačno je tudi govoriti o tem, da je toplarna ena najbolj zgrešenih evropskih naložb. Z njo se je zmanjšalo število neurejenih zasebnih kurišč. Zanjo imamo tudi okoljevarstveno dovoljenje, kar pomeni, da izpolnjuje najstrožje evropske predpise. Če je kaj narobe glede odlaganja titanove sadre na deponijo Za travnikom, pa je zelo čudno, zakaj je potem cinkarna dobila okoljevarstveno dovoljenje … Skratka, naše analize in študije kažejo, da Celje ni najbolj onesnaženo mesto v Sloveniji. Res je, da so na območju stare cinkarne povečane količine kadmija in svinca v tleh, ampak te snovi ne sevajo v zrak. Te snovi so za ljudi škodljive samo, če se prašijo. Zato je treba to območje samo primerno zaščititi.«

Kot butalci!?
A v CIC in AAG vztrajajo pri svojem. »Res smo kot pri butalcih, ko vrhovni butalec sprejme odločitev, da z dokumenti dokazana dejstva ne držijo in to njegovi podporniki ponavljajo do onemoglosti in računajo na to, da bo stokrat ponovljena laž resnica postala. Civilne iniciative Celja zagotovo ne bomo omagale pri opozarjanju na to neodgovorno ravnanje do okolja, narave in zaščite zdravja ljudi. Izkoristili bomo, kot do sedaj, vse formalne in neformalne stike pri obveščanju domače in tuje javnosti, kot tudi stroke in politike,« sporoča Boris Šuštar.
V Alpe Adria Green pa napovedujejo, da bodo poročilo z vsem dokaznim gradivom posredovala tudi ustanovam EU in od njih zahtevali, naj se aktivno vključijo v reševanje tega problema, saj v AAG menijo, da država Slovenija ni sposobna sanirati okolja v okolici Celja. Sicer pa je gradivo o onesnaženosti tal v Bukovžlaku Boris Šuštar že izročil evropskemu komisarju Janezu Potočniku. Dokumentacijo so iz Potočnikovega kabineta nato v pregled in presojo posredovali Generalnemu direktoratu za okolje pri Evropski komisiji. Direktor direktorata Julio Garcia Burgues se je odločil, da bo direktorat prijavo glede črne deponije v Bukovžlaku obravnaval v okviru tožbe zoper Slovenijo zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida v cinkarni in ostalih kršitev evropske okoljske zakonodaje. »Trdno smo prepričani, da neodzivnost in neučinkovitost slovenskih inšpekcijskih služb in organov pregona v Evropski komisiji ne bosta tolerirani,« še pravi Šuštar.

BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: SHERPA

Po kazalnikih, ki jih na ZZV Celje spremljajo o zdravju, bolezni ali umrljivosti, celjska regija, pa tudi UE Celje bistveno ne odstopata od slovenskega povprečja. Razveseljivo je, da umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v UE Celje, regiji in Sloveniji kontinuirano in značilno upada. CIC na drugi strani navajajo, da obstajajo povezave med izpostavljenostjo prašnim delcem PM10 (količine naj bi bile v Celju močno prekoračene) in povečano stopnjo umrljivosti in obolevnosti za boleznimi srca in ožilja.


TV Celje

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.