Iztekela se je razgrnitev dokumentacije za žavljski plinovod


 

Koper – Javna razgrnitev dokumentacije za plinovod med Žavljami in Vilešem, ki jo je ministrstvu za okolje v začetku junija posredovala Italija, se je iztekla.

Izteka se razgrnitev dokumentacije za žavljski plinovod


Na koprski izpostavi agencije za okolje (Arso), kjer je bila razgrnjena dokumentacija, so zabeležili približno 30 pripomb. Prav vse gradnji plinovoda nasprotujejo.

Med dokumentacijo še presoja vplivov za elektrarno in pristajališče

Med dokumentacijo, ki si jo je bilo mogoče ogledati od 9. junija do danes, sta poleg študije o vplivih na okolje plinovoda med tržaškimi Žavljami in Vilešem še presoja vplivov za kombinirano ciklično elektrarno na zemeljski plin v industrijskem pristanišču v Žavljah in študija vplivov za pristajališče v Gradežu.

Podvodni cevovod bi bil vkopan meter globoko

Dobrih 27 kilometrov dolg podvodni cevovod med Žavljami in Gradežem bi bil vkopan meter globoko v dno Tržaškega zaliva, je mogoče razbrati iz dokumentacije. V ta namen bi bilo po trasi cevovoda najprej potrebno skopati ustrezen jarek. Posamezni 12 metrov dolgi kosi cevi bi bili zvarjeni v eno linijo, ki bi jo nato posebno opremljena ladja polagala v smeri iz tržaškega pristanišča proti Gradežu. Jarek bi na koncu zasipali do višine meter nad cevjo. Iz Gradeža do Vileša bi cevovod krenil po kopnem, dolg pa bi bil dobrih 18 kilometrov.

"Razgrnitev le delna in zato neveljavna"

Kot je navedeno v italijanski študiji za podmorski cevovod, se lahko projekt zaradi svojih projektnih in gradbenih značilnosti ter politike upravljanja "v celoti smatra v skladu z ravnijo varnosti za prebivalstvo in okolje". Avtorji pripomb pa opozarjajo, da je razgrnitev le delna in zato neveljavna.

Nesprejemljivo je, da se okoljske vplive gradnje plinovoda presoja ločeno od skupnega projekta gradnje uplinjevalnika, izpostavljajo. Vplive vseh načrtovanih objektov v Tržaškem zalivu, torej uplinjevalnika, plinske elektrarne, plinskega terminala in plinovoda, bi bilo potrebno prikazati in upoštevati skupaj, o tem meni okoljevarstvenik Franc Malečkar.

Malečkar opozarja na nevarne kovine

Malečkar opozarja še na svinec, živo srebro in nekatere druge nevarne kovine, vsebovane v sedimentih na dnu Tržaškega zaliva. Ob gradnji bodo tokovi mulj raznesli na slovenski del zaliva, škodljive snovi pa se bodo nabirale v morskih organizmih, meni.

Olga Franca

Olga Franca

Franca: V presojo potrebno vključiti projekte obeh pristanišč

Predsednica koprskega odbora SLS in kandidatka za županjo Olga Franca ministrstvo za okolje poziva, naj v skladu z zakonodajo zahteva enoten dokument za ves projekt. Medresorska delovna skupina naj italijansko dokumentacijo zavrne in zahteva kumulativno študijo vplivov na okolje za že obstoječe in načrtovane projekte v Tržaškem zalivu, poudarja. V celovito presojo je potrebno po njenem vključiti tudi razvojne projekte tržaškega in koprskega pristanišča.

Arso bo pripombe posredoval na ministrstvo

Negativno so se do italijanske dokumentacije med drugim opredelili še kandidat za župana Janez Starman, vodja koprske LDS Andrej Erzetič, vodja koprskega Zares Barbara Verdnik in predstavniki okoljske organizacije Alpe Adria Green.
Arso bo zbrane pripombe v nadaljevanju posredoval na okoljsko ministrstvo. Tam jih bodo preučili in pri pripravi mnenja smiselno upoštevali, so pojasnili z okoljskega ministrstva.