KAMPANJA ZBIRANJA DENARNIH SREDSTEV V PODPORO OKOLJEVARSTVENIKU ROBERTU GIURASTANTEJU


 

Roberto Giurastante, okoljevarstvenik iz organizacij Greenaction Transnational in Alpe Adria Green, je že več let aktiven v boju za zaščito okolja in civilnih pravic na obmejnem območju. Zaradi njegovega odkrivanja nepravilnosti doživlja pritiske, grožnje in ustrahovanja. Nazadnje je še doživel shrljivo grožnjo o smrti (odsekana glava kozlička pred hišnim pragom), ki je mafijskega izvora. Vendar se je pred kratkim tej kritični situaciji pridružila še obsodba Kasacijskega sodišča. Obsodili so ga kaznivega dejanja, ker je izrazil osebno mnenje. Giurastante je namreč prijavil gradbeno špekulacijo v Miljski občini, ko je oporekel urbanističnemu soglasju in so ga zato člani občinskega gradbeništva tožili.

 image

Čeprav je bila gradbena zloraba dokazana, so Giurastanteja obsodili na 1. in 2. stopnji, kar je sedaj potrdila tudi obsodba Kasacijskega sodišča. Znesek, ki ga mora plačati, znaša 40000 evrov. Na ta način so pustili nekaznovane vplivneže, ki so odgovorni za to zadevo, nezakonitosti je tako oproščeno, naravovarstvenik, ki pa je nezakonitost prijavil, pa je nepravično obsojen.

Naša organizacija meni, da civilna družba ne more zapustiti Roberta Giurastante v tem težkem trenutku. Roberto nezainteresirano brani pravice vseh nas. Začnimo torej javno kampanjo, da pokrijemo njegove sodne stroške.

Za prispevke se nakaže želeno vsoto na TTR: SI56 9067 2000 0636 284, ODPRTEGA PRI POŠTNI BANKI SLOVENIJE naslovljenega na AAG s sklicem za Roberta Giurastante.

Kdor bo prispeval vsaj 30 evrov, bo dobil izvod knjige »Tracce di legalita’ (Sledi zakonitosti)«. To je knjiga o tržaškem sistemu in o ekološki mafiji na severo-vzhodu.

 

Knjiga se ukvarja z dramatičnim stanjem v Trstu in analizira sisteme moči. To je okoljska katastrofa, ki jo vodijo v senci mednarodnih interesov. Perverzen preplet politike, podjetništva in organiziranega kriminala. Desetine odlagališč, tudi ogromnih, ki se nahajajo od morja do Krasa; toksični pepel (dioksini) sežigalnic in drugi toksični odpadki, ki so jih odlagali celo na kopališčih. Edini dve rodovitni rečni dolini (Žavlje in Plavje) na meji s Slovenijo sta zelo dragoceni za poljedelstvo in okolje, vendar sta »bonificirani« za industrijske potrebe in pokopani pod desetine milijonov kubičnih metrov strupov. Prav tam so še posebej odložili industrijsko blato (takozvan »sludges«, ki je strupena mešanica kislin, težkih kovin in ogljikovodikov); dragocene doline in kraške jame so uporabili za to, da bi zakrili najbolj moteče odpadke (ogromna naftna jezera, ki se sedaj nahajajo v teh jamah).

Knjiga prikazuje Trst v drugačni luči od tiste, ki se nam kaže na videz (kot bogato, urejeno in čisto habsburško mesto, kar ni res) in dokazuje, kako ne obstajajo – in niso nikoli obstajale- meje v tako nelegalnem poslu kot je tako ravnanje z odpadki.

To je zgodba, ki jo pripoveduje človek, ki jo je doživel v prvi osebi, saj se je bojeval s tem »sistemom« nelegalne moči. Je dokumentirana zgodba o načrtnem onesnaževanju države in njegovih mednarodnih povezav.

 image

CAMPAGNA DI SOSTEGNO PER L’AMBIENTALISTA
ROBERTO GIURASTANTE
Roberto Giurastante, ambientalista di Greenaction Transnational e di Alpe Adria Green, è da anni in prima linea per la difesa dell’ambiente e dei diritti civili di quest’area di confine.
Ha per questo suo impegno civile subito pressioni, intimidazioni, minacce. Non da ultime quelle macabre di morte (la testa di un capretto mozzata posta davanti alla sua abitazione) di chiara origine mafiosa. Ma recentemente a questa già critica situazione si è aggiunta una condanna confermata dalla Cassazione per un reato di opinione.
Giurastante aveva denunciato una speculazione edilizia nel Comune di Muggia contestandone la conformità urbanistica ed era stato per questo q u e r e l a t o d a i c o m p o n e n t i l a commissione edilizia comunale. Pur essendo stato dimostrato l’abuso edilizio Giurastante veniva condannato in primo e secondo grado, con condanna ora confermata dalla Cassazione per spese complessive di circa 40.000 euro. Così è stata consentita l’impunità degli influenti responsabili dell’illecito e
l’ingiusta condanna per l’ambientalista che lo aveva denunciato.
La nostra associazione ritiene che la società civile non possa abbandonare Roberto Giurastante in questo momento difficile. Roberto difende disinteressatamente i diritti di tutti noi. Lanciamo quindi una campagna pubblica di sottoscrizione per coprire le sue spese giudiziarie.
COME CONTRIBUIRE:
effettuare un versamento libero o un bonifico sul Conto Corrente Postale TTR: SI56 9067 2000 0636 284 ( POŠTNA BANKA SLOVENIJE ) intestato a AAG (a fianco le
coordinate bancarie) con la causale: PRO ROBERTO GIURASTANTE Chi effettuerà un versamento di almeno 30 euro riceverà una copia del libro “Tracce di legalità”.
UN LIBRO SUL SISTEMA TRIESTE E SULLE ECOMAFIE DEL NORDEST
Il libro affronta la drammatica situazione ambientale di Trieste analizzando il sistema di potere che se ne è reso responsabile. Un disastro ambientale condotto all’ombra degli interessi internazionali.
Un intreccio perverso tra politica, imprenditoria e criminalità organizzata. Decine di discariche, anche enormi, dal mare alle coste ed al Carso: le ceneri tossiche (diossine) degli inceneritori ed altri rifiuti tossico-nocivi scaricate persino nelle zone balneari; le due sole valli fluviali fertili ed umide (Zaule e Noghere), al confine con la Slovenia, preziose per l’agricoltura e l’ambiente, “bonificate” ad uso di zona industriale seppellendole sotto decine di milioni di metri cubi di veleni, scaricandovi
in particolare fanghi industriali (i famigerati “sludges”, un micidiale mix di idrocarburi, acidi, metalli pesanti); le preziose doline e grotte carsiche utilizzate per fare sparire i rifiuti più scomodi (allucinanti i laghi di nafta che si trovano ora in alcune di queste cavità).
Questo libro sfata l’idea della Trieste asburgica ricca, ordinata, pulita, e dimostra come non esistano – e non siano mai esistiti – confini al malaffare dei rifiuti.
E’ una storia raccontata in prima persona da chi ha combattuto questo ‘sistema’ di potere deviato. E’ una storia documentata della pianificazione di un inquinamento di Stato e dei suoi collegamenti internazionali.

Iztekela se je razgrnitev dokumentacije za žavljski plinovod


 

Koper – Javna razgrnitev dokumentacije za plinovod med Žavljami in Vilešem, ki jo je ministrstvu za okolje v začetku junija posredovala Italija, se je iztekla.

Izteka se razgrnitev dokumentacije za žavljski plinovod


Na koprski izpostavi agencije za okolje (Arso), kjer je bila razgrnjena dokumentacija, so zabeležili približno 30 pripomb. Prav vse gradnji plinovoda nasprotujejo.

Med dokumentacijo še presoja vplivov za elektrarno in pristajališče

Med dokumentacijo, ki si jo je bilo mogoče ogledati od 9. junija do danes, sta poleg študije o vplivih na okolje plinovoda med tržaškimi Žavljami in Vilešem še presoja vplivov za kombinirano ciklično elektrarno na zemeljski plin v industrijskem pristanišču v Žavljah in študija vplivov za pristajališče v Gradežu.

Podvodni cevovod bi bil vkopan meter globoko

Dobrih 27 kilometrov dolg podvodni cevovod med Žavljami in Gradežem bi bil vkopan meter globoko v dno Tržaškega zaliva, je mogoče razbrati iz dokumentacije. V ta namen bi bilo po trasi cevovoda najprej potrebno skopati ustrezen jarek. Posamezni 12 metrov dolgi kosi cevi bi bili zvarjeni v eno linijo, ki bi jo nato posebno opremljena ladja polagala v smeri iz tržaškega pristanišča proti Gradežu. Jarek bi na koncu zasipali do višine meter nad cevjo. Iz Gradeža do Vileša bi cevovod krenil po kopnem, dolg pa bi bil dobrih 18 kilometrov.

"Razgrnitev le delna in zato neveljavna"

Kot je navedeno v italijanski študiji za podmorski cevovod, se lahko projekt zaradi svojih projektnih in gradbenih značilnosti ter politike upravljanja "v celoti smatra v skladu z ravnijo varnosti za prebivalstvo in okolje". Avtorji pripomb pa opozarjajo, da je razgrnitev le delna in zato neveljavna.

Nesprejemljivo je, da se okoljske vplive gradnje plinovoda presoja ločeno od skupnega projekta gradnje uplinjevalnika, izpostavljajo. Vplive vseh načrtovanih objektov v Tržaškem zalivu, torej uplinjevalnika, plinske elektrarne, plinskega terminala in plinovoda, bi bilo potrebno prikazati in upoštevati skupaj, o tem meni okoljevarstvenik Franc Malečkar.

Malečkar opozarja na nevarne kovine

Malečkar opozarja še na svinec, živo srebro in nekatere druge nevarne kovine, vsebovane v sedimentih na dnu Tržaškega zaliva. Ob gradnji bodo tokovi mulj raznesli na slovenski del zaliva, škodljive snovi pa se bodo nabirale v morskih organizmih, meni.

Olga Franca

Olga Franca

Franca: V presojo potrebno vključiti projekte obeh pristanišč

Predsednica koprskega odbora SLS in kandidatka za županjo Olga Franca ministrstvo za okolje poziva, naj v skladu z zakonodajo zahteva enoten dokument za ves projekt. Medresorska delovna skupina naj italijansko dokumentacijo zavrne in zahteva kumulativno študijo vplivov na okolje za že obstoječe in načrtovane projekte v Tržaškem zalivu, poudarja. V celovito presojo je potrebno po njenem vključiti tudi razvojne projekte tržaškega in koprskega pristanišča.

Arso bo pripombe posredoval na ministrstvo

Negativno so se do italijanske dokumentacije med drugim opredelili še kandidat za župana Janez Starman, vodja koprske LDS Andrej Erzetič, vodja koprskega Zares Barbara Verdnik in predstavniki okoljske organizacije Alpe Adria Green.
Arso bo zbrane pripombe v nadaljevanju posredoval na okoljsko ministrstvo. Tam jih bodo preučili in pri pripravi mnenja smiselno upoštevali, so pojasnili z okoljskega ministrstva.

Drugo ime na “črni tabli” AAG


Komisija za izbiro imena za črno tablo pri mednarodni organizaciji Alpe Adria Green je izbrala ime drugega četrtletja 2010 leta.

To je:

Mladen Berginc zaposlen na Sektorju  za ohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor in je eden izmed glavnih pobudnikov, da se v državni zbor pošlje zakon o Triglavskemu Narodnem Parku v nasprotju z IUCN kriteriji in brez sodelovanja javnosti. S tem je Triglavski park, če upoštevamo vse kriterije iz novega zakona postal Krajinski park, čeprav predlagatelji trdijo drugače. Slovenija tako nima več Narodnega parka.

Pokljuka_010

ZAŠČITENO OBMOČJE V TRIGLAVSKEM PARKU

 

To g.Mladena Berginca in celotno upravo parka očitno ne moti, pa tudi VLADO RS ni motilo, ko je predlagala nov zakon o TNP Državnemu Zboru!

Subvencioniramo lastno smrt ?


clip_image002

Subvencioniramo lastno smrt ?
Glede na ekstremno hitro povečevanje števila bioplinarn in različnih kogeneracij, deponij in čistilnih naprav v Sloveniji, katerim je skupna tehnologija klasičnega batnega plinskega motorja, ki emitira za
zdravje ljudi in živali nesprejemljive količine rakotvornega Formaldehida, bi človek pričakoval takojšnjo ustrezno zakonsko ureditev tega problema, to je primerno varovanje zdravja ogroženega prebivalstva.
Navkljub temu, da se poskušamo ozirati po pametnejših v evropi, se zaenkrat nihče pri nas še ni lotil rešitve tega problema Slovenija prepušča prebivalstvo na milost in nemilost dobička željnim investitorjem, ki na račun zdravja prebivalstva kujejo profite od prodaje s takšnimi napravami proizvedene električne energije.
Prizadeto prebivalstvo ustanavlja različne iniciative proti takšnim inštalacijam z argumenti na temo ekologije, degradacije krajine, smradu itd., pri tem pa se je zaradi neinformiranosti publike in nepoznavanja bistva problema pozablja na temeljno ustavno pravico 72. člena slovenske ustave, to je Pravico do zdravega življenjskega okolja.
Vsem vprašljivim napravam je skupen plinski batni motor, ki ga poganja metan, pridobljen v procesu fermentacije, oziroma deponijski plin na deponijah, ali pa se uporablja, še posebej v kogeneracijah, kar zemeljski plin iz plinovodnega omrežja. Elektrika pridobljena iz generatorja ki ga
poganja takšen plinski motor, se oddaja v smislu ekologije po subvencionirani ceni v omrežje, subvencijo pa plačujemo mi sami iz lastnega žepa..
Do tu vse lepo in prav, če se nebi v vsakem takšnem motorju kot stranski produkt pojavil rakotvorni Formaldehid. To dejstvo je znanstveno dokazano že leta 2005. Največja za človeka še dopustna
obremenitev Formaldehida je samo do 0,37mg/m3 zraka. Formaldehid se vnaša v telo z dihanjem in preko kožne absorbcije. Je rakotvoren in povzroča genske spremembe.Takšne naprave pa ga mečejo v za zdravje ljudi in živali nesprejemljivih količinah skozi izpuh v okolico nekaj kilometrov od naprave.
Z dosedanjimi meritvami v EU je dokazano da preko 70% naprav z takšno tehnologijo ne izpolnjuje niti dosedanje že zastarele omejitve emisije 60mg/m3 zraka Formaldehida, ki je podana kot izjema za tovrstne naprave.
Medtem ob sedanjih prehodnih 20 do 40 mg/m3 omejitvah, severna evropa že diskutira 1mg/m3 zraka. Takšne naprave delujejo v pravilu z velikimi močmi, ter obratujejo neprekinjeno dan in noč z maksimalno močjo, vržejo v svojo okolico posledično skozi izpuh ogromne količine Formaldehida, še večje količine dušikovih oksidov, nezgorenega goriva, prašnih delcev in drugih človeku in okolici neprijaznih snovi.
Dušikovi oksidi so odgovorni za tvorjenje škodljivega ozona v poletnem času, na katerega nas redno opozarjajo. Astmatiki, srčni bolniki, starejši in otroci so zaradi nevarnosti za zdravje zato prisiljeni
ostati doma.
Problem vseh takšnih slovenskih naprav je da so zgrajene na osnovi tehnologije, ki ne izpolnjuje sodobnih meril za vzdržno življenje v večkilometerskem pasu okoli bioplinarne, zastrupljajo okolico in degradirajo krajino.
Tako se postavlja prebivalcem v okolici sedaj izbira, preprečiti takšno tehnologijo z vsemi sredstvi ali pod krinko ekologije in zaradi države, ki subvencionira zastarelo in ne sledi splošnim EU praksam in pravici do zdravega okolja, počasi umreti na račun in za profit lastnikov takšnih naprav.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Viri:  Nemški zvezni inštitut za obvladovanje rizikov
http://www.bfr.bund.de/cm/238/assessment_of_the_carcinogenicity_of_formaldehyde.pdf
Ministerstvo za okolje Nemške zvezne dežele Saške
http://www.fif.mw.htw-dresden.de/forschung/Studie-Formaldehyd-BHKW.pdf

Zelena energija lahko Evropi prinese zmago v tehnološki tekmi s Kitajsko in ZDA


Greenpeace

POROČILO ZA JAVNOST
Zelena energija lahko Evropi prinese
zmago v tehnološki tekmi s Kitajsko in ZDA
Energetska [R]evolucija kaže pot do prihodnosti
100% obnovljive energije za Evropo
Bruselj / Ljubljana, 8. julij 2010 – Zelena energija lahko pomaga Evropi ponovno pridobiti konkurenčno
prednost v mednarodni tehnološki tekmi, medtem ko zmanjšuje naraščajoče stroške za gorivo, ustvarja
delovna mesta in znižuje ogljikove izpuste. To so ugotovitve nove študije, ki sta jo naročila Greenpeace
in Svet za obnovljivo energijo Evrope (EREC), danes pa so jo v Bruslju predstavili javnosti.
Tretja izdaja Energetske [R]evolucije za EU kaže, da bi usmeritev na 100% obnovljivo energijo EU
pomagala ponovno pridobiti konkurenčno prednost pred Kitajsko in ZDA, brez uporabe premoga ali
jedrske energije. Študija, ki jo je izvedel Inštitut za tehnično termodinamiko Nemškega vesoljskega
centra (DLR ), je pokazala, da bi lahko leta 2050 97% evropske elektrike in 92% njene celotne energije
pridobivali iz obnovljivih virov energije, pri čemer bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 95%.
Četudi upoštevamo stroške investicij, bi bilo samo pri fosilnih gorivih evropskemu gospodarstvu v
povprečju prihranjenih 19 milijard evrov na leto do leta 2050. Več sto tisoč novih delovnih mest bi prav
tako spodbudilo evropsko gospodarstvo.
Greenpeaceova svetovalka za energetsko politiko EU Frauke Thies je dejala:
»Usmeritev k 100% obnovljivi energiji do leta 2050 ni samo smiselno za podnebje, ampak tudi za
gospodarstvo. Pred 40. leti so bili obnovljivi viri energije sanje, danes so realnost; čez 40 let bi morali biti
norma. Premog in jedrska energija predstavljata slepo ulico za inovacije, nasprotno pa lahko obnovljivi viri
energije prinesejo razvoj novih tehnologij, delovna mesta in energetsko varnost. Da bi sprostili ta potencial,
mora Evropska komisija preučiti koristi in izvedljivost 100% zelene energetske prihodnosti.«
Medtem ko EU razmišlja o svoji energetski in gospodarski viziji do leta 2050, se Kitajska in ZDA v
razvoju inovacij in energetski neodvisnosti premikajo naprej. Kitajska je pravzaprav že dohitela Evropo v
količini novo nameščenih tehnologij obnovljivih virov energije. Kljub temu bi razvoj tehnologij na
področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, v okviru sodobnega električnega
omrežja, lahko pomagal ustvarjati okolju prijazno in konkurenčno gospodarstvo v Evropi.
EREC-ov generalni sekretar Christine Lins je dejal:
“Poročilo Energetska [R]evolucija kaže, da ne obstajajo tehnološke ovire za doseganje 100% obnovljive
energije leta 2050, ki prinašajo številne koristi za okolje in delovna mesta. Ovire so v politiki. Politična volja
je vse, kar potrebujemo za prihodnost trajnostne energije za Evropo.”
Ob primerjavi z drugimi scenariji razvoja energetike v EU do leta 2050, je Energetska [R]evolucija
ambiciozna, ampak osnovana na realističnih predpostavkah, ki lahko prinesejo prožno energijo, ki je
bližje lokalnim poslovnim dejavnostim in lokalnim skupnostim. Energetsko [R]evolucijo prinaša varno in
uravnoteženo mešanico virov energije za evropski energetski sistem. S tem smo dobili trajnosten in
verodostojen scenarij za resnično revolucijo načina pridobivanja energije.
Greenpeaceov zastopnik za energetsko in podnebno politiko v Sloveniji Dejan Savić je dejal:
»Slovenija ima priložnost pridružiti se energetski revoluciji in izkoristiti prednosti zgodnejšega prehoda
na čisto in okolju prijazno gospodarstvo. Namesto, da ostajamo ujeti med stare vzorce mišljenja, kjer
obstajata samo premog in jedrska energija, bi se morali tudi v Sloveniji odločiti za prehod na 100%
obnovljive vire energije in graditi konkurenčno zeleno gospodarstvo, ki prinaša razvoj in nova delovna
mesta enakomerneje po vsej Sloveniji.«
Da bi lahko Energetsko [R]evolucijo uresničili, mora Slovenija skupaj z EU uresničiti lastne ambicije v
zvezi s podnebnimi spremembami, ustaviti mora obsežno subvencioniranje fosilnih goriv, ob tem pa
mora aktivno podpreti nastajanje močnega in čistega gospodarstva.

Pripombe na vplive na okolje za tržaško pristanišče, ki ga je AAG vpisala v knjigo pripomb na MOP v Kopru dne 7.06.2010


Oggetto: Gasdotto Trieste – Grado – Villesse proposto dalla SNAM. Osservazioni.

1) LItalia ha consapevolmente violato la normativa comunitaria:dal verbale della prima riunione della Conferenza di Servizi del 19.10.2005, circa il proposto rigassificatore della Gas Natural Internacional SDG S.A. nella zona di Zaule nel Comune di Trieste, risulta che il rappresentante del Ministero dell’Ambiente italiano ha precisato che “in merito al gasdotto di collegamento il Ministero ritiene auspicabile che il progetto indichi da subito l’ipotesi di collegamento con la rete nazionale. A sostegno di tale tesi il Ministero fa presente che la normativa comunitaria prevede infatti che gli impianti di rigassificazione come quelli in argomento, opere a mare e strutture di stoccaggio incluse, siano tutte complessivamente assoggettate a unica VIA”.

Dopo la dichiarazione della società interessata il rappresentante della Regione prendeva atto che “l’istanza darà luogo a due distinti procedimenti di VIA (uno relativo all’impianto completo e l’altro relativo al gasdotto)”.

2) Con nota datata 03.07.08 prot. n. 6573/11.6 il Soprintendente per i beni paesaggistici del Friuli Venezia Giulia circa il proposto rigassificatore ha sollevato nuovamente il problema e scriveva al proprio Ministero “che esistono 2 procedure di VIA separate per rigassificatore e gasdotto di collegamento in contrasto con la normativa comunitaria che obbliga invece ad un’unica VIA”.

3) Il nostro Stato non è stato correttamente informato circa il proposto rigassificatore il cui procedimento di Valutazione di Impatto Ambientale è rimasto inoltre separato da quello del relativo gasdotto.

4) Da una visione degli elaborati presentati per conto della Gas Natural emerge che la quantità del materiale da dragare per la posa della condotta di scarico dell’acqua fredda proveniente dal rigassificatore ammonta a 34.500 metri cubi.

5) Da un’ulteriore visione degli elaborati presentati per conto della Gas Natural emerge che la quantità del materiale da dragare per adeguare la profondità del canale di transito per le gasiere nel Vallone di Muggia dirette al proposto rigassificatore ammonta a 2.100.000 metri cubi.

6) Da una visione degli elaborati presentati dalla SNAM circa il gasdotto a servizio del proposto rigassificatore emerge che la sua lunghezza per la parte a mare tra Trieste e Grado è pari a 27,3 chilometri e che i volumi scavati sono stati calcolati pari a 7 metri cubi/metro. Ciò significa che il materiale movimentato sarebbe pari a (27.300 x 7=) 191.100 metri cubi.

7) Che pertanto la quantità di materiale movimentato risulta pari a (34.500 + 2.100.000 + 191.100 =) 2.325.600 metri cubi di materiale.

8) Da una visione degli elaborati presentati dalla SNAM circa il gasdotto a servizio del proposto rigassificatore emerge che i fanghi presenti sul fondo marino del Vallone di Muggia e quelli presenti nel Golfo di Trieste sono interessati dalla presenza di sostanze inquinanti.

9) Circa l’inquinamento del Vallone di Muggia e del Golfo di Trieste il quotidiano locale di Trieste “Il Piccolo” in data 22.03.2003 aveva pubblicato l’articolo: “Una bomba a orologeria in fondo al golfo”. E’“Inquietante la situazione dei sedimenti sottocosta, sono presenti metalli pesanti come rame, piombo, zinco, oli minerali, idrocarburi policiclici cancerogeni e altro ancora. Si tratta dei sedimenti che si trovano sottocosta in tutta la provincia di Trieste, ed in particolar modo sul fondo del Vallone di Muggia. Rimuoverli potrebbe causare un danno ambientale enorme. Nel vallone di Muggia, nella parte verso Zaule,in quella zona ci sono sversamenti da tempo immemorabile e una densità abitativa enorme. Le analisi fatte dal professore Reisenhofer hanno rivelato che in tutto l’alto Adriatico non esiste un simile grado di inquinamento, neanche nel delta del Po. In qualche punto la composizione dei sedimenti è simile ai fanghi di fogna>>. …L’analisi effettuata dal Laboratorio di biologia marina ha di fatto confermato la forte presenza di mercurio disciolto nelle acque del golfo di Trieste …”.

10) Ogni nave gasiera che fosse diretta al proposto impianto di rigassificazione provocherebbe un danno pari a quello di una petroliera ogni 3 giorni.

11) Con l’accertamento delle quantità di materiali da dragare (vedi i precedenti punti 5, 6, 7 e 8) si ricava la quantità di inquinamento che verrebbe posta in circolo con le correnti marine.

Da una visione degli elaborati presentati dalla SNAM circa il gasdotto a servizio del proposto rigassificatore emerge che con il vento di Bora e di Libeccio le correnti marine derivanti dal Vallone di Muggia e dal Golfo di Trieste si indirizzano verso la costa slovena portandosi pertanto dietro il materiale inquinato risospeso che finirebbe dritto nelle zone di pesca della Repubblica di Slovenia con danni catastrofici alla pesca in quanto il pesce conterrebbe concentrazioni di inquinamento di molto superiore ai limiti di legge. L’inquinamento è tra l’altro dovuto alla presenza di Cadmio, Cromo, Ferro, Manganese, Nichel, Piombio, Vanadio, Zinco, Mercurio.

Si ricava pertanto che ogni decisione non possa essere presa dall’Italia senza il consenso della Slovenia visti appunto i gravissimi danni che quest’ultima riceverebbe dalla realizzazione delle opere proposte.

Tutto ciò premesso la Slovenia dovrebbe fornire all’Italia un parere negativo sul progetto del gasdotto proposto dalla SNAM.

Distinti saluti.

Slovensko ministrstvo za okolje je po pričakovanjih zahtevalo od
Italije vključitev v postopek  čezmejne presoje razvojnih načrtov
tržaškega pristanišča. To je logična posledica nedavne italijanske
zahteve po vključitvi v čezmejno presojo razvoja
koprskega
pristanišča. Dežela Furlanija-Julijska krajina je o tej zadevi že 
izrekla negativno mnenje. Priča smo torej dvoboju med Trstom in Koprom,
ki ne obeta nič dobrega za odnose med Italijo in Slovenijo. V slovenski
naravovarstveni organizaciji Alpe Adria Green medtem pravijo, da bi
morala Slovenija zahtevati tudi vključitev v presojo nove urbanističnega
načrta tržaške občine.

Energetsko mešanico bi morale določati številke


Energetsko mešanico bi morale določati številke

clip_image001
Glede na to, da je bil torej ta teden na Evropski komisiji obarvan zeleno, smo komisarja vprašali še po mnenju o projektu gradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Kot odgovarja, ima vsaka država pravico, da sama določi svojo energetsko mešanico. »To je povsem avtonomna odločitev tudi zato, ker so tudi pogledi držav članic EU glede proizvodnje energije pogosto zelo različni, predvsem kar zadeva jedrsko energijo.«
Ob tem sogovornik spominja na zaveze, ki so jih sprejele države,

»Slovenija se je med drugim zavezala, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije povečala s 16 na 25 odstotkov, spoštovati pa mora tudi kjotske obveznosti«. »Seveda se je pa treba zavedati tudi, da vse odločitve, ki jih bo država sprejela, presegajo leto 2020 in jih je treba tako tudi obravnavati. Sedaj se, denimo, v Evropi že govori tudi o ne le 20-, ampak o 30-odstotnem znižanju emisij ogljikovega dioksida do leta 2020, do leta 2050 pa naj bi emisije znižali za 70 do celo 90 odstotkov. To so torej številke, katere je treba upoštevati, ko se odločamo za energetske vire prihodnosti. Na ta način bi morala razmišljati tudi Slovenija ob sprejemanju svojih odločitev povezanih z energetiko, vključno s TEŠ6« zaključuje Potočnik

Javni poziv – protestna izjava


Javni poziv – protestna izjava

Podpisani in mnogi drugi predstavniki in predstavnice civilne družbe Slovenije ostro protestiramo proti nerazumnemu in nepremišljenemu sklepu, da se v Svet za varstvo okolja ni predlagalo in imenovalo nobene predstavnice od mnogih spoštovanih znanstvenic s področja varovanja okolja v Republiki Sloveniji.

Glede na dejstvo, da je bil tak invaliden Svet za varstvo okolja v Državnem zboru imenovan dne 9.7.2010, kljub opozorilu civilne družbe o skrajno neprimernem predlogu za imenovanje:

Pozivamo

vse imenovane člane v Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, da podajo odstopno izjavo in s tem omogočijo ponoven postopek ter uravnoteženo imenovanje članov in članic tega pomembnega posvetovalnega organa Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije.

Po posvetovanju predlagamo za članice dr. Cvetko Ribarič Lasnik, dr. Lučko Kajfež Bogataj, dr. Vesno Smaka Kincl, dr. Marinko Vovk in Marjeto Keršič Svetel.

Udeležba žensk v Svetu za varstvo okolja je v skladu z zakonsko obvezno participacijo žensk pri demokratičnem odločanju nujna. Okoljski problemi v Sloveniji so v nekaterih okoljih tako pereči, da potrebujemo bolj dejaven Svet za varstvo okolja. Jubilejna 50. seja Sveta za varstvo okolja je opozorila na hude probleme okolja in zdravja ljudi, zato se prisotni predstavniki civilne družbe izrecno zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku prof. dr. Lobniku za njen sklic in omogočanje civilni družbi, da predstavi akutne probleme svojega okolja. Velika strokovnost, strokovna integriteta in osebni pogum, ki je potreben pri delovanju tega organa je spoštovanim in cenjenim predlaganim predstavnicam zagotovo velika odlika.

Ker se s sklepi in predlogi tega pomembnega organa odloča tudi o prihodnosti Slovenije in njenega prebivalstva, je sodelovanje žensk več kot nujno in zaželeno v demokratično urejeni državi zahodne civilizacije.

Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, Zveza ekoloških gibanj Slovenije,

Umanotera, Alpe Adria Green, Društvo Temno nebo Slovenije, Zavod za oživitev civilne družbe, Civilne iniciative Celja in drugi.

V vednost: vsem odgovornim v Sloveniji

medijem

VSAKOLETNI tabor OTROCI V NARAVI v letu 2010


ALPE ADRIA GREEN

Ekipa tabora Otroci v naravi 2010

VSAKOLETNI tabor

OTROCI V NARAVI v letu 2010

Otroci v starosti od 3-12 let, ki bi radi bivali na planini, raziskovali in se učili o pomeni narave in vse njene pestrosti, jedli jedi iz domače koruze in nabirali zelišča ter slastne gozdne sadeže,vabimo vas, da se nam pridružite od petka 23.07.2010 do nedelje 25.07.2010 na planini Vogar.

Več informacij o taboru najdete v priloženem programu tabora ter na spletni strani http://alpeadriagreen.bravehost.com/. Prijave v obliki izpolnjene prijavnice sprejemamo do 17.7.2010.

Lepo vas pozdravljamo in se veselimo druženja z vami.

 

 

 

 

ALPE ADRIA GREEN

Organizira VSAKOLETNI tabor

OTROCI V NARAVI v letu 2010

Leto 2010 je leto namenjeno biotski raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je vir življenja in naše bogastvo.

Ker nam narava skozi svojo pestrost zagotavlja hrano, kurivo, kisik, daje zavetje in nas oskrbuje z gradbenim materialom, čisti zrak in vodo in še bi naštevali,  smo se v letošnjem letu odločili  otrokom približati raznolikost narave skozi igro, nabiranjem užitnih rastlin in poslušanjem planšarskih zgodb iz Bohinja.

Na letošnjem taboru bomo izdelovali loke in puščice (pred tem bomo našli primeren les), nabirali užitne rastline (zelišča in gozdne sadeže) ter jih pripravili za sušenje in čaj, ter poslušali planšarjevo zgodbo o koruznih žgancih.

 

Program:

Petek 23.7.2010

17.00 – zbor na parkirišču na Vogarju

– nastanitev v planinskem stanu in priprava tabornega ognja

19.00 – večerja, prosto

21.00 – 21.30 druženje ob ognju, pogovor o biotski raznovrstnosti, kot jo vidijo otroci

 

Sobota 24.7.2010

8.00 – zajtrk, pospravljanje postelj

9.00 – 12.00 – izdelava loka in puščic (iskanje ustreznega lesa in ugotavljanje pomembnosti leske)

– tekmovanje v streljanju z lokom – katera puščica leti najdlje

12-14- kosilo, počitek

14.30 – obisk Mame Mihelce in lov za užitnimi rastlinami na Vogarju

17.00 – malica ob mokrišču na Hebedu (naravni čistilec vode)

18.00 – 19.00 prihod do stanu, pogovor o najdenih rastlinah

19.00 – večerja

20.00 – 21.00  – priprava rastlin za sušenje in čaj

21.00 – druženje ob ognju

 

Nedelja 25.7.2010

8.00 – zajtrk, pospravljanje postelj

9.00 – obisk planšarja, zgodba o koruznih žgancih iz Bohinja, kruhek iz koruzne                         moke, ogled sena v brani, zgodbe o povezanosti Bohinjcev z naravo

12.00 – 14.00 kosilo, prosto

14.00 – 15.00 pospravljanje

15.00 – prihod staršev, pogostitev s koruznimi kruhki in čajem, druženje, streljanje z lokom

17.00 zaključek in odhod domov.

OTROCI V NARAVI – VOGAR 2010-07-28

POROČILO

Letošnji tabor Otroci v naravi na Vogarju je bil namenjen spoznavanju biotske raznovrstnosti, seveda v skladu z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti. Otrokom smo približali naravo in njeno harmonično delovanje skozi igro, nabiranje zelišč in gozdnih sadežev in tudi skozi poslušanje pristnih zgodb planšarja in pokušanju lokalnih jedi.

Tabor smo imeli od popoldanskih ur petka 23.7.2010, zaključili smo ga v nedeljo 25.7.2010 z pogostitvijo staršev.

Na taboru je bilo 6 otrok in dva voditelja ter dva gosta. Ker se starši 4 otrok niso strinjali s fotografiranjem otrok in objavljanjem slik, smo se osredotočili bolj na fotografiranje narave in situacij.

 

 

Stan na Vogarju

Petek 23.7.2010:  zbrali smo se ob 17.00 uri na parkirišču na Vogarju. Poslovili smo se od staršev in odšli do stanu, kjer smo bivali tri dni. Namestili smo se, razdelili postelje. Pripravili smo prostor za ogenj in nabrali dračje in les v okolici stanu.

Medtem, ko so otroci raziskovali okolico stanu smo pripravili večerjo.

Večerno druženje ob ognju smo izkoristili za napovednik naslednjega dne. Občudovali smo tudi rimsko cesto, in locirali sever s pomočjo velikega in malega voza. Ugotovili smo, da se zvezde in rimska cesta z Vogarja prav dobro vidijo, ker ni pretiranega svetlobnega onesnaženja, čeprav nam je  nebo razsvetljevala sicer ne cela luna. Ugotovili smo, da v mestu nimamo takega nočnega razgleda.

 

Sobota 24.07.2010:

Po zajtrku smo se odpravili v bližnjo okolico stanu. Iskali smo primeren les, šibovje za izdelavo lokov in puščic. Ugotovili smo, da je najbolj gibek in prožen les leske. Otroci so ugotovili, da leska raste na robu med travnikom in gozdom. Pobliže smo si pogledali ta rob in hitro ugotovili, da tam raste še veliko drugih, nam znanih rastlin. Najedli smo se borovnic in našli nekaj gozdnih jagod. Otroci so hiteli ugotavljati, da leska ni dobra samo za izdelavo lokov in puščic. Opazili so sicer še zelene lešnike in ugotovili, da bi bilo lepo v jeseni opazovati veverice in njihovo gostijo.

Sredi dopoldneva smo se ukvarjali z izdelavo lokov, napenjanjem vrvic in ukrivljanjem leskovih vej ter z izdelavo puščic. Sledilo je tekmovanje: katera puščica gre najdlje in ugotovili, da niti ni tako preprosto streljati z lokom.

Po kosilu in počitku nas je obiskala Mama Mihelca. To je bila starejša gospa, ki je veliko vedela o užitnih rastlinah, ki jih najdemo na travnikih in po robu gozdov in v gozdovih.

Najprej nas je opozorila na divjo češnjo, ki  raste nedaleč od stanu in je ponujala sicer bolj kisle sadeže, kot smo jih vajeni, pa zato nič manj slastne. Ker češnja ni bila daleč od gozdnega roba smo še prej nabrali slastnih gozdnih jagod in nekaj borovnic. Potem smo se sprehodili po opuščenih kosnih travnikih. Ugotovili smo, da grmičevje hitro zavzema svoj prostor, pa tudi, da je še vedno veliko prostora za materino dušico (ki jo poznamo v kuhinji kot timijan), za šentjanževke s svojim značilnim vonjem in velike marjetice. Našli smo tudi veliko že odcvetelih travniških lilij in koprc, ki je dober za želodec. Nabrali smo tudi veliko rmana. Razveselili smo se malinovja, vendar ugotovili, da maline še niso zrele. Bile so suhe, majhne in še popolnoma zelene. Ob gozdni cesti smo našli tudi najdišče polaja in mete. Oboje smo nabrali. Iz mete pa smo kasneje skuhali zelo dober čaj (malo smo ga poboljšali s sladkorjem). Polnih vrečk zelišč nas je pot zanesla tudi na Hebed. Prišli smo do izvira vode, ki napaja celotno planino Vogar ter malo naprej do mokrišča – močvare. Tu smo opazili polje lepene, pod njo pa sta se skrivala blato in voda. Ugotavljali smo, da takih mokrišč ne opazimo veliko in poudarili, da so to naravne čistilne naprave za vodo. Spomnili smo se tudi Zelencev pri Ratečah. Otroci so ugotovili, da je pomembno čuvati te zaklade, da bomo imeli čisto pitno vodo – mi in živali.

Polni dobrih vtisov smo se vračali proti stani in se spomnili še vseh gozdnih živali, ki živijo na planinah. Omenili smo divjo mačko, divjo svinjo, srne in jelene, zajce polhe in miške ter ujede, šoje in druge ptice. Otroci so opozorili tudi na vsemogoče žuželke in kače (opazili smo samo slepca, ki sicer samo izgleda kot kača).

Po večerji smo očistili nabrana zelišča in jih pripravili za sušenje.  Mama Mihelca nas je po večerji zapustila, mi pa smo pripravili ogenj in se pogovarjali o dnevu in pripravljali za naslednji dan.

Nedelja 25.7.2010:

Po zajtrku in pospravljanju postelj nas je obiskal planšar Brane. Z njim smo preživeli večino dneva:

Planšar nam je sprva pripovedoval o košnji na Vogarju, Povedal je da je to planina, namenjena košnji in spravilu sena za zimo. Skupaj smo ugotovili, da se košnja vseh travnikov opušča in, da nekatere že zarašča grmičevje (ugotovitev iz prejšnjega dne). Povedal je, da so včasih spravljali seno v dolino s samotežnimi sankami. Otroci so se kar zaiskrili ob misli na sanke.

Nato smo prešli na drugo temo. Iz torbe je vzel papirnato vrečo, v njej pa se je zlatila domača koruzna moka. Pripravili smo testo za kruhke, ki smo jih potem spekli na paličicah na odprtem ognju. Ob tem pa nam je pripovedoval o kroženju naravnih dobrin oziroma zgodbo o koruznih žgancih.

Najprej je opozoril na travnik okoli stanu, Povedal je, da vsako leto ročno kosijo travo, jo posušijo in spravijo v hlev za zimo. Seno na zimo odpeljejo v dolino in ga dajo sosedu, ki ima v hlevu še vedno krave. Pravi, da krave zelo rade jejo seno iz Vogarja saj je še polno raznovrstnih zeli in rožic in ni sestavljeno samo iz puste trave. Poleg tega je opozoril, da krave jedo naravno sušeno seno rajši, kot pa skoraj svežo travo iz bal.
Pomladi planšar Brane od soseda dobi pravi hlevski gnoj, ki ga raztrese po njivi, kje nato okoli prvega maja posadi koruzo, katere seme vsako leto shrani in dobesedno prihaja iz roda v rod. Ko je koruza zrela, jo poberejo in shranijo na suho. Ko pa je čas kuhe koruznih žgancev, pa osmukano koruzo odnese k drugemu sosedu v mlin in tako dobi moko. Prav to moko smo tisti dan skuhali in pripravili okusne koruzne žgance, dodali pa smo jim še domače kislo mleko.
S to zgodbo nas Je planšar Brane opozoril na povezanost ljudi z naravo in na moment kroženja in spoštovanja  narave same. O tem kako ročno kosijo travo, sušijo in spravijo seno, ga potem dajo kmetu za krave in od njega dobijo hlevski gnoj za njivo s koruzo je govoril resno in z veliko mero spoštovanja. Otroci pa so zgodbo poslušali z odprtimi usti. Veliko so se naučili.

Po kosilu in počitku smo pripravili prtljago za odhod in počakali starše. Pričakali smo jih s čajem iz šentjanževk, rmana, materine dušice in nekaj smrekovih vršičkov in še njim spekli koruzne kruhke na paličici. Okrog 18.00 smo se skupaj vrnili v dolino in se dobre volje razšli.