Terminali: Kdo bi si upal jesti ribe, obogatene z živim srebrom?


"Morebitna eksplozija primerljiva z izbruhom vulkana"

 

vojko bernard 1

 

 

21. junij 2010 ob 11:35
Ljubljana – MMC RTV SLO

Eksplozija terminala v Žavljah bi zaradi plitvosti morja prinesla posledice, večje od katastrofe v Mehiškem zalivu, je prepričan Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green.

In kaj storiti, da bi preprečili gradnjo terminalov? "Takoj tožiti Italijo," rešitev ponuja Vojko Bernard, ki je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice. "Vlada ima dovolj dokazov, ki smo ji jih posredovali, da bi gradnjo lahko preprečila," je dodal.

Posledice? Od zastrupljenih rib in morja…
Med nevarnostmi, ki jih prinaša morebitni novi plinski terminal v Žavljah, Bernard izpostavlja ohladitev vode za pet stopinj, izpuste klora, ki plin segreva, onesnaženje z živim srebrom in dvig težkih kovin in živega srebra z dna morja, do česar prihaja pri pristajanju ladij. Znano je, da živo srebro prehaja v ribe, ki jih potrošniki nato použijemo kot hrano, je dejal. "Vprašanje je, kdo bi si upal jesti ribe, obogatene z živim srebrom."

… do ekplozije katastrofičnih razsežnosti
Nevarnost bi ob morebitni eksploziji dobila katastrofično razsežnost. Če bi terminal v Žavljah zaradi morebitnih tehničnih pomanjkljivosti eksplodiral ali če bi nastal požar, bi lahko nastal domino efekt, saj v bližini stojijo tudi terminali z lahkimi naftnimi derivati in kisikom. "Nastala bi eksplozija, ki jo lahko primerjamo z izbruhom vulkana," je prepričan Bernard.

Alpe Adria Gren, čezmejna organizacija s predstavništvi v Sloveniji, Trstu in Reki, je po lastnih besedah zbrala dokumentacijo, da Rim Slovenijo zavaja s prikrivanjem ne le posledic gradnje terminala, ampak tudi drugih okoljskih čezmejnih nevarnosti, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega pristanišča in grozijo tudi slovenskemu območju.

"Italija zavaja slovensko vlado"
Med načrti je širitev dveh tržaških pomolov, terminali in morebitna dodatna skladišča. In kako nas italijanska stran zavaja? "Lažna je predpostavka, da se bo voda ohladila le za dve stopinji, terminal bi stal preblizu že obstoječih nevarnih objektov, kar direktiva Saveso 2 ne dopušča, zlagan je podatek o globini morja in drugo," je naštel Bernard in dodal, da je navedbe raziskala in potrdila tudi italijanska policija. Pojasnil je, da italijanska javnost s problematiko terminalov ni dovolj dobro seznanjena, saj "prihaja do blokade medijev", nasprotujejo pa jim ljudje, ki živijo na območju, kjer naj bi terminal zgradili. "Malo ljudi tudi ve, da Italija že zdaj zaradi neučinkovite čistilne naprave onesnažuje 1,5 kilometra slovenskega morja," dejanja sosedov razkriva Bernard.

Vabljeni k branju celotnega klepeta z Vojkom Bernardom, v katerem je gost pojasnil tudi stališča do zakona o TNP-ju, Teš 6 in odpadkih.

V organizaciji niso naklonjeni niti širitvi koprskega pristanišča, saj bi povečano število ladij na občutljivem ekosistemu pustilo negativne posledice.

"EU noče, da se države tožijo med sabo"
Po Bernardovih besedah vlada torej dokaze ima, (ne)ukrepanje pa organizacija pripisuje političnemu obnašanju. "Politiki se želijo izogniti sporom. Smo v predvolilnem obdobju in vsaka napaka s strani politike bi se odrazila na rezultatu volitev. Tožba, ki bi jo morala vlada podati že pred meseci, bi bila po našem mnenju nujna, vendar EU noče, da se države tožijo med sabo," je pojasnil Vojko Bernard.

Aleksandra K. Kovač

vojko bernard 2

Slovenija lahko z vključitvijo v postopke sprejetja prostorskih načrtov tržaškega pristanišča ustavi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, poudarjajo v organizaciji Alpe Adria Green.

Po njihovih podatkih je Slovenija pretekli teden že zaprosila za vključitev v te postopke, Italija pa se mora o tem odločiti do 25. junija. Kot še poudarjajo predstavniki te mednarodne okoljevarstvene organizacije, bi morala pred sprejetjem omenjenega prostorskega načrta tudi Slovenija podati svojo oceno. Če bi ga zavrnila, bi s tem zavrnila tudi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, poudarjajo.

"Če je Italija zainteresirana za razvoj koprskega pristanišča, bi morala biti Slovenija toliko bolj za razvoj tržaškega pristanišča. Na italijanskem ministrstvu za okolje so nam pojasnili, da mora Slovenija sama zaprositi za vključitev v procese, kar pa je slovenska vlada po naših podatkih že storila pretekli teden, vendar tega ni povedala," je pojasnil predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante.

"Ni mnenja, ni gradbenega dovoljenja"
Na podlagi vključitve pa lahko naša država nato zahteva oceno čezmejnih vplivov onesnaženja zraka, vode, prostorskih načrtov za razvoj Trsta in tržaškega pristanišča. "Dokler Slovenija ne izda mnenja glede terminala v Žavljah, vsi postopki stojijo, ne more biti izdano gradbeno dovoljenje niti ne morejo začeti delati," je poudaril Giurastante.

AAG-17GIU10.4

Obenem je izpostavil, da bo, če Italija Slovenije v te postopke ne bo vključila do 25. junija, sledila prijava na Evropsko komisijo.

V AAG-ju poleg tega menijo, da italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo dala zelene luči za gradnjo terminala.

V morje tudi težke kovine?
Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine po njegovih navedbah v industrijski coni poleg terminala in plinovoda predvidevajo tudi termoelektrarno na plin in veliko širjenje pomolov, kar bi v morju spravilo v obtok velike količine s težkimi kovinami onesnaženega blata.

Član AAG Franc Malečkar pa je med drugim pojasnil, da podatke o čezmejnih okoljskih vplivih že imamo. "Meteorološka postaja v zaselku Lovran, ki je najbolj prepihano območje v slovenski Istri, kaže, da ima tamkajšnje območje več žveplovega dioksida kot Trbovlje in več dušikovega dioksida kot avtocesta v Mariboru," je opozoril.

E. S.

Novinarska konferenca AAG – 17.06.2010 – RIM ZOPET ZAVAJA SLOVENIJO


clip_image002

Nevarni uplinjevalniki in koprsko pristanišče

RIM ZOPET ZAVAJA SLOVENIJO

novinarska - terminali5

Ljubljana, Trst 17.junija 2010

Italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo sprejela nevarnega uplinjevalnika v italijanskem tržaškem pristanišču.

Vendar pa imamo dokumentirane dokaze, da Rim poleg izsiljevanja, Slovenijo tudi zavaja s prikrivanjem drugih okoljskih čezmejnih nevarnosti, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega pristanišča in grozijo tudi slovenskemu območju.

Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine namreč predvidevajo v industrijski coni poleg uplinjevalnika in plinovoda tudi termoelektrarno na plin (ki prav tako predstavlja tveganje) ter veliko širjenje pomolov, kar bi v morje spravilo v obtok ogromne količine s težkimi kovinami onesnaženega blata (še posebej z živim srebrom).

Poleg tega ima tržaško mesto kanalizacijske podmorske izpuste 1,5 km od slovenskih teritorialnih voda, tržaško onesnaženje zraka pa se širi tudi v Slovenijo, kjer so že zabeležili nevarne količine toksičnih snovi v zraku iz tržaške smeri.

Italija je zato dolžna predložiti Sloveniji vse te vidike za čezmejno okoljsko presojo, kot to določajo evropski normativi (direktiva 2001/42/ES in direktiva 2008/50/ES, čl. 25), s katerimi skuša izsiljevati našo državo glede koprskega pristanišča, ki pa zaradi svoje zemljepisne lege nima nobenega vpliva na okolje na italijanskem območju.

Torej je dovolj, da Slovenija formalizira zahteve o vključitvi v vse legalne postopke prostorskih planov za širitev tržaškega pristanišča in nove prostorske plane tržaške občine, ki zajemajo tudi industrijsko cono z vsemi načrtovanimi novimi industrijskimi zgoraj naštetimi strukturami in s tem vrne nastalo situacijo v legalno stanje, torej v nujnost po mednarodni presoji vseh projektov, ki so nevarni tako za slovensko kot za italijansko prebivalstvo.

In to je najnujnejša, bistvena in prva zadeva, ki naj jo slovenska vlada in slovenski parlament čimprej stori in s čimer se okoljevarstveniki obračamo na vlado R Slovenije.

Želimo še pripomniti, da so v 7. številki tržaškega tednika Il Tuono (Grom) javno objavili, da gre s strani Italije za škandalozno in koruptivno politično izsiljevanje in pritiske na Slovenijo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

AAG-17GIU10.5

Razlaga Dokumentov

Ocenjevanje čezmejnih vplivov: Italija krši evropske normative v škodo Slovenije

Italija od Slovenije zahteva strateško čezmejno okoljsko ocenjevanje vplivov na okolje zaprostorski načrt koprskega pristanišča, ki ga je Furlanija-Julijska Krajina že zavrnila, preden je bil sploh objavljen. Istočasno pa Italija Slovenije ne obvešča o svojih projektih, ki imajo močan čezmejni vpliv.

Gre za načrtno NESPREJEMLJIVO početje Italije, ki krši evropsko zakonodajo in izsiljuje Slovenijo, da bi se odpovedala nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

S strani naše vlade je potreben odločen odgovor z zahtevo po zakonitih postopkih, ki bodo omogočali posredovanje evropskih inštitucij.

Postopka o čezmejnih vplivih, v katerih bi morala sodelovati Slovenija, sta načrt prostorskega plana za tržaško pristanišče (P.R.P.) in Splošni prostorski načrt občine Trst (P.R.G.C.), ki vključuje tudi območje močno onesnaženega obmorskega industrijskega območja, umeščenega med onesnažena območja državnega pomena. V realnosti gre za dva plana, ki pa vsebujeta iste projekte s čezmejnimi vplivi. Med drugim sta v teh planih predstavljena VIII pomol, povečanje VII pomola, plinski terminal v Žavljah, tržaška termoelektrarna, ob plinskem terminalu še plinovod za povezavo (glej priloge, ki so vzete iz P.R.P – priloga 2 in priloga 3, okoljski postopek za podmorski plinovod). Tako za načrte pristanišča (P.R.P.) kot za načrte tržaške občine (P.R.G.C.) ni bilo opravljeno čezmejno okoljsko strateško ocenjevanje (V.A.S.) kot to zahteva Direktiva 2001/42/ES.

Evropska direktiva 2008/50/ES, ki nadgrajuje direktivo 2001/42/ES, govori o postopkih glede čezmejnega onesnaževanja zraka. Onesnaževanja zraka iz tržaške industrijske cone (ki sega čezmejno v Slovenijo), je bilo natančno opisano v deželnem načrtu o kvaliteti zraka, vendar ocenjevanje čezmejnih vplivov (V.A.S.) ni bilo nikoli izvedeno, čeprav evropska Direktiva 2008/50/ES v 25. členu zahteva sodelovanje s sosednjo državo, poleg taga pa zahteva obveščanje in vključitev v proces V.A.S. tudi Evropsko komisijo (odstavek 2, priloga 4). Že leta 2008 je Slovenija z meritvami ugotovila onesnaževanje zraka, ki prihaja iz smeri Trsta (priloga 5- naslovnica Študije o čezmejnem onesnaževanju zraka).

Glede čezmejnega onesnaževanja zraka je Evropska Komisija na osnovi peticije Greenaciton Transnational Evropskemu parlamentu že pričela s proceduralnim postopkom proti Italiji, ki se vodi pod številko 1459/07. Poleg tega Italija čezmejno onesnažuje tudi morje z ne dovolj prečiščenimi izpusti kanalizacijskih vod iz celotne tržaške province. Glavni vir onesnaženja je kanalizacijski izpust v Škednju, samo 1,5 km stran od slovenskih teritorialnih voda sredi Tržaškega zaliva. Tudi v tem primeru Italija ni niti v najmanjši meri obvestila Slovenije o teh izpustih v bližini slovenskih teritorialnih voda.

Potem, ko je Greenaction Transnational zahtevala začetek postopka o čezmejnih vplivih na okolje (V.A.S.) za čezmejno onesnaževanja zraka po direktivi 2008/50/ES, sta Furlanija-Julijska Krajina in italijansko Ministrstvo za okolje odgovorila (priloga 6), da je ta postopek možen samo, če ga Slovenija direktno zahteva. Če upoštevamo ta odgovor (čeprav to ni predvideno v evropskih normativih) je torej dovolj, da Slovenija uveljavi svoje pravice in zahteva začetek postopkov o čezmejnem ocenjevanju vplivov na okolje (V.A.S.) za vse predvidene projekte!

To pomeni, da prostorski načrt za tržaško pristanišče (PRP) ne bo mogel biti sprejet brez privolitve slovenskih oblasti. In v primeru zaustavitve prostorskega načrta (PRP) bi bil načrt projekta uplinjevalnika v Žavljah ničen, kar bi tudi izničilo dovoljenje, ki ga je italijansko Ministrstvo za okolje in prostor že izdalo.

doc1_0001

slika_0002

doc 3

DOC 4

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 [4], opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivejših skupin prebivalstva in okolja kot celote, potrebo po izboljšanju spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, vključno z usedlinami onesnaževal, ter potrebo po ustreznem obveščanju javnosti.

(2) Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti. Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije.

(3) Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka [5], Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku [6], Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku [7], Direktivo 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku [8] in Odločbo Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah [9] bi bilo treba bistveno revidirati, tako da bi ustrezno odražali najnovejša odkritja na zdravstvenem in znanstvenem področju ter izkušnje držav članic. Zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti je zato ustrezno, da navedenih pet aktov nadomesti ena sama direktiva, po potrebi pa še izvedbeni ukrepi.

[1] UL C 195, 18.8.2006, str. 84.

[2] UL C 206, 29.8.2006, str. 1.

[3] Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006 (UL C 306 E, 15.12.2006, str. 102), Skupno stališče Sveta z dne 25. junija 2007 (UL C 236 E, 6.11.2007, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2007. Sklep Sveta z dne 14. aprila 2008.

[4] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[5] UL L 296, 21.11.1996, str. 55. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[6] UL L 163, 29.6.1999, str. 41. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/744/ES (UL L 278, 23.10.2001, str. 35).

[7] UL L 313, 13.12.2000, str. 12.

[8] UL L 67, 9.3.2002, str. 14.

[9] UL L 35, 5.2.1997, str. 14. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2001/752/ES (UL L 282, 26.10.2001, str. 69).

2. V kratkoročnih akcijskih načrtih iz odstavka 1 so lahko, odvisno od posameznega primera, predvideni tudi učinkoviti ukrepi za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki prispevajo k tveganju, da bi bile presežene mejne, ciljne ali alarmne vrednosti. Navedeni akcijski načrti lahko vključujejo ukrepe v zvezi s prometom motornih vozil, gradbenimi deli, ladjami na privezih in uporabo industrijskih obratov ali proizvodov ter ogrevanje gospodinjstev. V teh načrtih je mogoče upoštevati tudi posebne ukrepe za zaščito občutljivih skupin prebivalstva, vključno z otroki.

3. Ko države članice pripravijo kratkoročni akcijski načrt, omogočijo javnosti in ustreznim organizacijam, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.

4. Komisija prvič do 11. junija 2010 in potem v rednih časovnih obdobjih objavlja primere najboljših praks za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov, vključno s primeri najboljše prakse pri zaščiti občutljivih skupin prebivalstva, med njimi otrok.

Člen 25

Onesnaževanje zraka prek meja

1. Kadar se zaradi znatnega prenosa onesnaževal ali njihovih predhodnih snovi prek meja preseže alarmna, mejna ali ciljna vrednost in ustrezno sprejemljivo preseganje ali dolgoročni cilj, takrat zadevne države članice sodelujejo in, kadar je to ustrezno, organizirajo skupne dejavnosti, kakor je priprava skupnih ali usklajenih načrtov za kakovost zraka v skladu s členom 23, da bi se lahko taka preseganja odpravila z uporabo ustreznih, vendar sorazmernih ukrepov.

2. Komisija je pozvana, da se udeleži vsakršnega sodelovanja iz odstavka 1 ter pri tem pomaga. Kadar je to primerno, Komisija ob upoštevanju poročil, pripravljenih na podlagi člena 9 Direktive 2001/81/ES, preuči, ali je treba na ravni Skupnosti sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij predhodnih snovi, ki povzročajo onesnaževanje prek meja.

3. Kadar je to ustrezno glede na člen 24, države članice pripravijo in izvedejo skupne kratkoročne akcijske načrte, ki zajemajo sosednja območja v drugih državah članicah. Države članice zagotovijo, da sosednja območja v drugih državah članicah, ki so pripravila kratkoročne akcijske načrte, dobijo vse ustrezne podatke.

4. Kadar je presežena opozorilna ali alarmna vrednost na območjih ali v aglomeraciji blizu državne meje, se podatki čim prej zagotovijo pristojnim organom v zadevnih sosednjih državah članicah. Navedeni podatki so dostopni javnosti.

5. Pri pripravi načrtov iz odstavkov 1 in 3 ter pri obveščanju javnosti v skladu odstavkom 4 si države članice, kadar je to ustrezno, prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in zlasti z državami kandidatkami.

POGLAVJE V

PODATKI IN POROČANJE

Člen 26

Obveščanje javnosti

1. Države članice zagotovijo, da se javnost in ustrezne organizacije, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, ustrezno in pravočasno obvestijo o:

(a) kakovosti zunanjega zraka v skladu s Prilogo XVI;

(b) odločitvi o odlogu v skladu s členom 22(1);

(c) vsaki izjemi na podlagi člena 22(2);

(d) načrtih za kakovost zraka iz člena 22(1) in člena 23 ter o programih iz člena 17(2).

Podatki so brezplačno dosegljivi prek lahko dostopnih medijev, vključno prek spleta ali prek katerega koli drugega telekomunikacijskega sredstva in upoštevajo določbe iz Direktive 2007/2/ES.

2. Države članice javnosti omogočijo dostop do letnih poročil za vsa onesnaževala, ki jih ureja ta direktiva.

Navedena poročila povzemajo ravni, ki presegajo mejne vrednosti, ciljne vrednosti, dolgoročne cilje ter opozorilne in alarmne vrednosti za ustrezna povprečna obdobja. Te podatke se združi s povzetkom ocene posledic teh preseganj. Poročila lahko po potrebi vključujejo tudi dodatne podatke in ocene o varstvu gozdov ter podatke o drugih onesnaževalih, za katera ta direktiva predvideva določbe o spremljanju, kot so med drugim nekatere predhodne snovi ozona, ki niso urejene s predpisi in kakor so navedene v oddelku B Priloge X.

3. Države članice obvestijo javnost o pristojnem organu ali telesu, določenem v zvezi z nalogami iz člena 3.

Člen 27

Zagotavljanje podatkov in poročanje

1. Države članice zagotovijo, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka dostopni Komisiji v zahtevanem časovnem okviru, kakor to določajo izvedbeni ukrepi iz člena 28(2).

DOC 5

MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
V LOVRANU NAD ANKARANOM
OD MAJA 2007 DO JUNIJA 2008

http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/porocilo_Lovran.pdf

KLIKNITE NA POVEZAVO

 

DOC5

DOC6

AAG-17GIU10.4

                 Vojko Bernard                   Roberto Giurastante

novinarska - terminali7

Bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem


clip_image002

GMS: 051 311 450

Energetska zbornica Slovenije

Dimičeva ulica 13

Ljubljana

Zadeva: bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem

Ob statističnem podatku, da imamo v obratovanju v Sloveniji že 11 bioplinarn v prekmurski regiji ter po eno v ljubljanski ter notranjski regiji se nam odpira z razvojem tovrstne dejavnosti nekaj vprašanj s področja nadzora nad obratovanjem le teh.

Gradnjo bioplinarn nesporno vzpodbuja subvencionirana cena za prodano proizvedeno električno energijo. Država na več različnih načinov vzpodbuja učinkovito rabo energije. Pri tem pa investitorji in lastniki teh naprav obratujejo v smislu egoizma, saj obratujejo predvsem z namenom proizvodnje in prodaje električne energije po subvencionirani ceni, višek proizvedene toplotne energije pa preprosoto spuščajo brez koristne uporabe. Zato naša organizacija Alpe Adria Green protestira proti plačevanju investitorjem, kateri s takšnimi napravami proizvajajo in prodajajo električno energijo po subvencionirani ceni. Saj če ni hkratne uporabe obeh proizvedenih energij naj ne bi bila sama proizvodnja električne energije subvencionirana.

Pri tem pozdravljamo reševanje ter predelavo bioloških in drugih živalskih odpadkov v uporabni plin za delovanje kogeneracij, nikakor pa nam ni sprejemljiva vzgoja in pridelava različnih silažnih rastlin za kemično fizikalne procese v biolplinarnah. Še posebej ob ugotovitvi, koliko energije se porabi za vzgojo in pridelavo ter spravilo do bioplinarn. In potem še dodatno koliko toplotne energije gre preprosto v nič. Pri tem pa nam pridelava potencialne hrane za energetske potrebe vzbuja občutek nerazumnosti človeškega delovanja.

In ker dvomimo v tehnologijo postavljenih bioplinarn, predlagamo pristojnim inšpekcijskim službam nadzor nad emisijami, katere so posledica obratovanja. Seznanjeni smo s tujimi predpisi in nam je domnevati, da bioplinarna, katera zaradi emisjj ne sme obratovati v Nemčiji naj nebi tudi pri nas.

Od spodaj navedenih inšektoratov zahtevamo takojšno izvedbo kontrole emisij s poudarkom na kontrolo emisij, katere vsebujejo formaldehid ( plin in je karcinogen) kot sestavni del. Poznano nam je ,da ustreznega monitoringa nobena od obratujočih bioplinarn ne izvaja. V kolikor v razumnem roku ( 60 dni ) ne dobimo vašega poročila se bomo obrnili na ustrezne organe v EU podobno, kot smo se pri plinskih terminalih.

Ker vaša inštitucija , kot krovna energetska asociacija v republiki Sloveniji sodeluje pri promociji tovrstnih energetskih projektov ( Konferenca v Lendavi in v Monsu v Ljubljani), bi morala biti pozorna na svoje poslanstvo. Bioplinarne take, kot so, niso prispevek k URE in OVE.

Predsednik Alpe Adria Green: Na Jesenicah, 16.6.2010

Vojko Bernard

Poslano :

1 x naslov

1 x inšpektorat RS za okolje in prostor, Dunajska 47,Ljubljana

1 x Zdravstveni inšpektorat RS, Parmova 33, Ljubljana

1 x Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana

1 x arhiv in mediji

image

IZJAVA ZA JAVNOST


clip_image002

GMS: 051 311 450

IZJAVA ZA JAVNOST

V preteklem tednu smo na ALPE ADRIJA GREEN sprejeli povabilo g(a) Brede Pečan predsednice Odbora za okolje in prostor pri Državnem zboru RS v katerem nas vabi, da se 14. junija udeležimo v preddverju DZ, slovesnega odprtja razstave » TRIGLAVSKI NARODNI PARK« ob 20 obletnici večstrankarskih volitev.

Po sklepu upravnega odbora AAG z dne 11.06.2010, se slovesnega odprtja raztave, ki prikazuje samo »lepote« tega parka, vse črne plati pa so zakrite, ne bomo udeležili, ker je prepad med sedanjo oblastjo, državnim zborom in državnim svetom glede pogledov na predlagani zakon o TNP prevelik in ne bo zbližal naših stališč glede tega zakona, ki ga AAG skupno z koalicijo nevladnih organizacij za ohranitev TNP v celoti zavrača. Predlagani zakon namreč spreminja status Triglavskega parka iz narodnega v nekakšen krajinski park ali pa še to ne, saj bo zavarovano le 37 procentov parku in to le nad gozdno mejo, ostalo pa bodo dali na razpolago tajkunom, politikom (preteklim in sedanjim) in raznim kvazi zvezam odnosno njihovim fukcionarjem, ki že danes posestujejo, po nekaterih informacijah, okoli tisoč črno gradenj.

Te črno gradnje bo AAG v naslednjih mesecih podrobno pregledal in sproti obveščal javnost, kdo so lastniki in kaj črno gradnje obsegajo. V AAG ne verjamemo, da bodo te črno gradnje porušene, saj jim bo predlog zakona omogočil legalizacijo le teh. Pri so pripravi tega predloga zakona sodelovali tudi črnograditelji. Prebivalci v parku, pa ne bodo od tega zakona imeli skoraj nikakršne koristi, saj jim bodo denar namenjen njim zapravile občinske uprave za »skupno dobro«. n1567687559_30052887_3231 

Na sestanku upravnega odbora je bil tudi sprejet sklep, da AAG prekinja z tradicionalnimi čistilnimi akcijami v TNP. Čistilne akcije smo organizirali od leta 2000 dalje v sklopu mednarodne akcije »OGENJ V ALPAH«, ki smo jo od 2007 leta dalje preimenovali v »PRIŽGIMO SVEČO ZA TNP«, zaradi odnosa slovenskih obdasti do edinega narodnega parka. Do leta 2008 smo akcijo izvajali kot Gorenjsko Ekološko združenje, po preregistraciji pa kot Alpe Adria Green. V teh čistilnih akcijah so poleg nas sodelovala tudi občinska okoljevarstvena društva, pridružila pa so se nam tudi Zveza društev za zaščito okolja, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, CIPRA Slovenija, Mountain Wilderness Slovenije in posamezniki iz odbora za ohranitev TNP. Čistilne akcije so potekale od Rudnega polja- Pokljuka, kjer smo čistili biatlonsko progo, čeprav po besedah g.Šolarja direktorja zavoda TNP, tam ne bi smelo biti smeti, saj čistijo to območje organizatorji, smo vsako leto odpeljali v dolino od 20 do 25 polnih avtomobilov smeti, brez velikega »pompa«. Čistilne akcije smo izvedli tudi v Tamarju, Krmi in na sedmerih jezerih. Tradicionalno čistilno akcijo, ki se jo povprečno udeleži od 50 do 70 prostovoljcev, bo AAG izvedel letos v mesecu septembru v enem izmed krajinskih parkov v Sloveniji. Po vsej verjetnosti bomo čistilno akcijo izvedli v krajinskem parku Strunjan ali Sečovlje, kjer imajo drugačen odnos okolja in ekoloških nevladnih organizacij. Ko se bomo dokončno odločili kje bomo izpeljali čistilno akcijo bomo javnost obvestili preko medijev.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice: 13.06.2010

Vojko Bernard

.image

Uvodnik junij 2010 – Parlamentarno farbanje na zeleno (angl. greenwashing)?

— shranjeno pod: TNP

Nekaj misli pred drugim branjem predloga zakona o Triglavskem narodnem parku v času od 14. do 18. junija 2010

Parlamentarno farbanje na zeleno (angl. greenwashing)?

Ovojnica vabila na razstavo v DZ

V petek 11.06.2010 smo na sedežu društva dobili nekaj prav zanimive pošte. Eno od pisem je bilo očitno slovesno na zelo dobrem papirju z reliefnim grbom Slovenije in naslovljeno na Društvo Mountain Wilermess Slovenija.

Boljše ilustracije tistega kar Angleži imenujejo „mess“ – mi pa preprosto zmeda, bi res težko našli. Ali v Državnem zboru res ni moč več najti niti enega „intelektualca“, ki bi znal prav napisati dve angleški besedi ali pa jih kopirati in prilepiti? Kako naj bi potem pričakovali, da bi kdo prebral morda celo kak dokument IUCN v originalu?

In vsebina pisma? Vabilo predsednice Odbora za okolje in prostor Brede Pečan na slovesno odprtje razstave Triglavski narodni park. Razstava bo odprta za javnost od 14. do 18. junija 2010.

Vabilo na razstavo v DZ

Če še vemo, da bo prav v tem obdobju potekala 18. seja Državnega zbora in na njej razprava o Triglavskem narodnem parku, je jasno, kateri javnosti je ta razstava namenjena. Če bo vsebina razstave zbirka pocukranih fotografij, ki bo pokazala samo lepe strani tega parka in zamolčala vse tisto, kar v parku ni dobro, potem Odbor za okolje in prostor uporablja enake metode medijske manipulacije s poslanci, kot naj bi jih raziskovala preiskovalna komisija o brezplačnikih?

In kaj kaže sama ideja o postavitvi razstave? Da morda vsi poslanci Državnega zbora le niso tako večinsko prepričani o genialnosti predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku in je potrebna ustrezna medijska priprava.

Ali bo Državni zbor zmogel ustanoviti tudi komisijo za proučitev odgovornosti o postavitvi razstave o Triglavskem narodnem parku v stavbi parlamenta?

Ob enako škandaloznem odnosu politike do drugih objektov kulturne in naravne dediščine Slovenije kot npr. Postojnske jame, Kobilarne Lipice, Blejskega otoka, Velike Planine in še kaj, se sprašujemo, kako si Slovenci sploh še predstavljamo svojo državnost, če ne bomo imeli več ničesar več, kar bi dojemali kot vrednoto? Ali kot narod nimamo ničesar skupnega več kot hipnotično poskakovanje na nogometnih tekmah?

Če državljani Slovenije niti Triglava, ki ga imamo v državnem grbu in zdaj na dresih nogometne reprezentance, ne dojemamo kot nacionalni simbol, potem bomo dolgoročno država brez pravega narodnega parka, ljudstvo pa brez nacionalnih vrednot in zgodovine in bomo zreducirani na zgolj eksotično jezikovno skupino na Facebooku.

VELIKO SPREMANJE SRBIJE


VELIKO SPREMANJE SRBIJE

Učešće preduzeća „ECOlogica URBO” i Pokreta zelenih „Breza“ 5. juna 2010. u akciji VELIKO SPREMANJE SRBIJE”

Ministarstvo životne sredine i prostornog planiranja pokrenulo je 5. juna 2010. godine akciju VELIKO SPREMANJE SRBIJE”. U akciji su se ukljičili i zaposleni preduzeća „ECOlogica URBO” i aktivisti Pokreta zelenih „Breza“.

clip_image002clip_image004

Kiša, koja je padala tog dana, nije pokolebala istinske ljubitelje prirode i ekološke aktiviste, da se okupe i svojim učešćem daju doprinos akciji u kojoj je učestvovalo preko 200.000 ljudi u celoj Srbiji.

Zaposleni preduzeća „ECOlogica URBO” i aktivisti Pokreta zelenih „Breza“ čisili su okolinu jezera Bubanj koje se nalazi u neposrednoj blizini industrijske zone i naselja Bubanj.

clip_image006clip_image008

Tragovi ljudskog nemara, i pored uredno postavljenih kanti za otpadke, bili su vidljivi na sve strane.

clip_image010Po završetku akcije, odnosno čišćenju okoline jezera, prikupljena je veća količina otpada, koji je uredno odložen.

clip_image012

Takođe, volonteri Pokreta zelenih "Breza" – Pokreta za Grocku u Opštini Grocka, u saradnji sa javnim komunalnim preduzećem, veoma su uspešno učestvovali u sprovođenju akcije VELIKO SPREMANJE SRBIJE” u Opštini Grocka.

Učešćem u akciji VELIKO SPREMANJE SRBIJE” zaposleni preduzeća „ECOlogica URBO” i aktivisti Pokreta zelenih „Breza“ na prigodan način su doprineli obeležavanju, 5. juna – svetskog dana životne sredine.

Ekomedija Pokreta zelenih "Breza"

Zavarovana območja so poligini trajnostnega razvoja


NAMESTO IZJAVE OB SVETOVNEM DNEVU OKOLJA, KER SLOVENSKA VLADA NAMENSKO UNIČIJE OKOLJE IN NEVLADNE ORGANIZACIJE IZ TEGA PODROČJA SE JE AAG ODLOČIL, DA Z MOLKOM PROTESTIRA PROTI TAKEMU RAVNANJU SLOVENSKE VLADE!!! 

Zavarovana območja so poligini trajnostnega razvoja

Brezposelnost in degradacija naravnega okolja sta med resnejšimi problemi, s katerimi se spoprijema sodobni svet. Po eni strani nezadostna uporaba človeškega kapitala povzroča brezposelnost, po drugi pa čezmerno izrabljnje naravnih virov in kopičenje odpadkov ima za posledico degradacijo naravnega kapitala. Za potek ekonomskih procesov, s katerimi človek zadovoljuje svoje potrebe, so enako potrebni kapital, človeško delo in naravni viri, omejenost ali celo pomanjkanje katerega koli izmed teh pa postavlja meje ekonomiji. Koncept trajnostnega razvoja poudarja, da je potrebno z vlaganji ohraniti vse tri vrste kapitala. Današnje zmanjševanje zalog naravnega kapitala se poskuša nadzorovati in omiliti z različnimi merami. Ena izmed teh so zavarovana območja.

Zavarovana območja so inštrument varstva narave, katerega cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost na določenem območju. Oboje lahko razumemo kot naravni kapital nekega območja. Zavarovana območja dosegajo svoje cilje z reguliranjem človekovega poseganja v naravo in s tem nujno vplivajo na lokalni razvoj in na možnosti za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva. Ob predpostavki, da zavarovana območja vsaj deloma opravljajo nalogo ohranitve naravnega kapitala, se zastavlja vprašanje kakšen je njihov vpliv na angažiranje delovne sile ali drugače povedano na možnosti za zaposlovanje na nekem območju. Kakšen je ta vpliv smo preverili na primeru Triglavskega narodnega parka.

Primer Triglavskega narodnega parka

Triglavski narodni park (v nadaljevanju TNP) je, med vsemi zavarovanimi območji v Sloveniji, najprimernejši za proučevanje zaposlitvenih možnosti, nastalih z naravovarstvenimi dejavnostmi. Dvajset let obstoja parka s posebnim naravovarstvenim režimom je dovolj dolgo obdobje, da so posebni pogoji, drugačni od tistih v drugih delih države, vplivali na dolgoročne odločitve prebivalcev in poslovnih subjektov, delujočih na območju parka ali v njegovi okolici. Pogoji rabe naravnih virov so restriktivnejši kot na nezavarovanih območjih, to pa določa pogoje poslovanja poslovnih subjektov in s tem možnosti za zadovoljevanje interesov lokalne skupnosti. TNP je po površini dovolj obsežen (83.807 hektarjev ozemlja, kar je 4,1 % slovenskega ozemlja), da zajema zadostno število prebivalcev, poslovnih subjektov, javnih ustanov in drugih subjektov, potrebnih za odgovor na osnovno raziskovalno vprašanje.

clip_image002

Slika: Vrh Triglava

TNP je bil ustanovljen na območju, ki je že imelo ekonomsko, socialno in upravno strukturo, razteza se na območju Goriške in Gorenjske regije, in je vpet v širši prostor ter z njim povezan. Zato naravovarstveni režim ne vpliva samo na območje TNP-ja, temveč tudi na območje, ki leži tik ob njem. Opredelili smo ga kot 5 km širok prstan, ki obdaja TNP, in ga vključili v vrednotenje zaposlitvenih učinkov varstva narave.

Model ustvarjanja iz denarja

clip_image004

Opravljanje naravovarstvenih aktivnosti v TNP-ju zahteva sredstva, ki jih lahko razumemo kot vložek v tamkajšnji naravni kapital. Ta vložek, skupaj s sredstvi pridobljenimi od trženja ohranjenega naravenga kapitala, so bila izhodišče za ugotavljanje zaposlitvenih možnosti nastalih zaradi naravovarstvenih aktivnosti TNP-ju. Model ustvarjanja iz denarja, metoda, ki smo jo uporabili za ocenjevanje zaposlitvenih učinkov sredstev, vloženih v varstvo narave, je finančna metoda, zato omogoča merjenje zgolj finančne vrednosti zavarovanih območij, čeprav imajo le-ta še druge neposredno ali posredno uporabne vrednosti in seveda intrinzično vrednost. Z modelom ustvarjanja iz denarja smo ocenili, koliko in kako dotok finančnih sredstev, namenjenih varstvu narave v TNP-ju v letu 2000, povečuje povpraševanje po blagu, storitvah in delovni sili. Pri tem nismo upoštevali vseh sredstev, temveč le najpomembnejša.

Ocena zaposlitvenih možnosti nastalih iz dejavnosti varstva narave

Iz sredstev povezanih z varstvom narave v TNP-ju smo ocenili zaposlitvene možnosti in jih izrazili kot ekvivalent polne zaposlitve oziroma kot količina razpoložljivega dela. Poleg števila zaposlitvenih možnosti smo ugotavljali še vrsto in značilnosti zaposlitev. Zaposlitvene možnosti nastajajo iz sredstev, namenjenih različnim dejavnostim varstva narave, zato imajo zaposlitve različne lastnosti. Rezultati so podani v tabeli.

Tabela 1: Viri in število zaposlitvenih možnosti, ki jih je ustvarilo varstvo narave Triglavskega narodnega parka v letu 2000

Neposredne zaposlitve

Iz dela sredstev, namenjenih poslovanju Javnega zavoda TNP kot organizaciji, pooblaščeni za upravljanje zavarovanega območja, nastajajo neposredne zaposlitve v samem zavodu. V letu 2000 je Javni zavod TNP ustvaril 41 ekvivalentov polnih neposrednih zaposlitev. Nekaj manj od tretjine zaposlenih je imela univerzitetno izobrazbo. Zaposlitev so našli v domačem kraju, kjer sicer primanjkuje zaposlitvenih možnosti za strokovnjake. Porazdelitev delovnih mest naravovarstvenih nadzornikov TNP-ja v prostoru je še dodatno približala delovna mesta prebivalstvu. Ti svoje delo opravljajo na različnih delih parka, kar jim omogoča zaposlitev v bližini kraja prebivanja. V redko poseljenem TNP-ju s slabimi prometnimi povezavami, ki jih otežuje gorski relief, je takšna možnost zaposlitve še posebej pomembna za zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti. Na vsakih 1.000 hektarjev TNP-ja je bila neposredno zaposleno 0,5 osebe. Za primerjavo je bilo na 1.000 ha zavarovanega območja Byerischee Wald v Nemčiji neposredno zaposlenih 4,6 oseb.

Posredne zaposlitve

Med 17 in 19 ekvivalenotv polnih posrednih zaposlitev je nastalo iz sredstev, ki jih je Javni zavod TNP porabil za opravljanje svojih nalog na zavarovanem območju (na primer pri vzdrževanju označevalnih tabel in poti v parku) ter iz nadomestnih plačil za izvajanje ukrepov Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa namenjenih spodbujanju okolju prijaznega kmetijstva.

clip_image006

Slika: Domačija v vasi Soča, Trenta

Skupna značilnost obeh vrst sredstev je njihov javnofinančni vir. Triglavski narodni park priteguje javna sredstva na svoje območje. Dotok javnofinančnih sredstev lahko razumemo kot vrsto investicije v lokalno ekonomijo. Te investicije so toliko pomembnejše, ker območje TNP-ja zaradi slabih prometnih, redke poseljenosti in drugih značilnosti težko pritegne tržni kapital. Javnofinančna sredstva namenjena varstvu narave imajo trajnostni značaj, saj po eni strani služijo ohranjanju naravnih virov zavarovanega območja, po drugi strani pa ponujajo ekonomske priložnosti poslovnim subjektom. Povpraševanje po delovni sili, ki ga izkazujejo ti poslovni subjekti, ponuja lokalni skupnosti, živeči na območju TNP-ja možnosti za zaposlitev. Sredstva iz naslova spodbud prijaznega kmetovanja do okolja v osnovi težijo k ohranjanju tradicionalnega načina kmetovanja, ki po eni strani daje nekoliko nižjo donosnost pridelkov kot intenzivno kmetovanje, po drugi strani pa ugodno vpliva na dvig zaposlenosti zaradi delovne intenzivnosti ter zmanjšuje uporabo agrokemičnih sredstev, kar dvignuje raven kakovosti okolja.

Inducirane zaposlitve

Cilj investicij v naravne vire TNP-ja je ohraniti naravo v čim bolj nespremenjenem stanju. Prav neokrnjena narava spodbuja turistični obisk, zato dejavnost varstva narave ima pozitiven učinek na turistično dejavnost. Sredstva, ki pritekajo v lokalno ekonomijo zaradi turističnega obiska, pogojenega z visoko ravnijo kakovosti narave, lahko razumemo kot dobiček od investicij v naravne vire. Tudi v TNP-ju so učinki od turizma veliko večji od ekonomskih in zaposlitvenih učinkov neposrednih vlaganj v varstvo narave. Število ekvivalentov polnih induciranih zaposlitev na področju turizma, pogojenih z obiskom zaradi naravnih danosti TNP-ja v letu 2000, smo ocenili med 226 in 252. V turizmu je nastalo petkrat oziroma šestkrat več zaposlitev, kot jih je neposredno v naravovarstveni organizaciji. Sezonski značaj turizma določa sezonsko zaposlovanje, zaradi katerega se s turizmom prebivalci pogosto ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo ali so zaposleni le del leta. Dopolnjevanje denimo kmetijske dejavnosti s turizmom uvaja raznolikosti v lokalno ekonomijo, kar povečuje njeno prilagodljivost spremembam in je vir dodatnega zaslužka tam, kjer tradicionalne dejavnosti ne prinašajo zadostnih zas

clip_image008

Slika: Rafting na Soči

TNP-ja deluje v turizmu. Od turističnega obiska na njegovem območju je odvisna skoraj polovica vseh delovno aktivnih v parku. Odsotnost drugih, predvsem predelovalnih dejavnosti, je zagotovo deloma rezultat 20-letnega posebnega naravovarstvenega režima na območju Triglavskega narodnega parka. Poslovni subjekti so se zaradi omejitev, ki jih pri rabi naravnih virov določa naravovarstveni režim, preusmerili ali v zunanje robno območja ali pa v bolj prijazne dejavnosti do narave, kot je na primer turizem. Investicije v naravne vire so tako vplivale na bolj trajnostno naravnanost lokalne ekonomije, ki na dolgi rok pomeni učinkovitejše zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti. Precejšnje povpraševanje po čistem okolju, miru, tišini in drugih značilnosti ohranjenega naravnega okolja in kulturne krajine, ki ga je moč zaznati na turističnih trgih, kaže na prihodnje možnosti razvoja turizma na zavarovanem območju. Vendar se v veliki odvisnosti od turizma skrivajo tudi pasti. Razvoj turizma namreč lahko hitro ogrozi zavarovano območje, če število obiskovalcev ali neprimerna turistična ponudba prične degradirati naravne vire.

Pomen zaposlitvenih možnosti povezanih z varstvom narave za lokalni trg delovne sile

Skupno število zaposlitev, ki so nastale iz sredstev, povezanih z varstvom narave na območju TNP-ja v letu 2000 smo ocenili med 284 in 312 ekvivalentov polnih zaposlitev. Kakšen pomen ima ocenjeno število zaposlitvenih možnosti za prebivalstvo, živeče v TNP-ju? Na območju TNP-ja je leta 2000 živelo 2.352 oseb, gostota poseljenosti zavarovanega območja pa je bila izjemno nizka, saj je na km2 zavarovanega območja živelo 2,8 prebivalca. Prebivalstvo TNP-ja je starejše od prebivalstva Slovenije, predvsem je bil kontingent prebivalstva v delovno sposobni življenjski dobi (med 15 in 65 let) manjši kot v strukturi prebivalstva Slovenije. Demografski pogoji za učinkovit trg delovne sile tako niso najboljši, saj zožen kontingent delovno sposobnih zagotavlja manjši izbor delavcev, kot v preostali Sloveniji.

Trg delovne sile v TNP-ju je po svojih značilnostih specifičen. Po eni strani je delovna aktivnost nadpovprečna, brezposelnost pa podpovprečna v primerjavi s slovenskimi razmerami. To kaže, da njegovi prebivalci dokaj uspešno zadovoljujejo svoje potrebe po zaposlitvi. Ocenjenih 284–312 ekvivalentov polne zaposlitve, ki jih je ustvarilo varstvo narave, so nedvomno prispevali k nadpovprečni delovni aktivnosti prebivalcev TNP-ja.

Tabela 2: Prebivalstvo po aktivnosti v Triglavskem narodnem parku in zunanjem robnem območju, 2000

Po drugi strani je bil med delovno sposobnim prebivalstvom nadpovprečno velik delež neaktivnega (40 %), zelo verjetno upokojenega prebivalstva. Relativno nizka stopnja aktivnosti in redka poseljenost TNP-ja dajo slutiti, da del prebivalstva TNP-ja v delovno sposobni življenjski dobi ne ostaja na območju TNP-ja, ker tukaj ne more zadovoljiti svojih potreb. Z njihovo izselitvijo v druge dele Slovenije območje TNP-ja izgublja človeški kapital. V takšnih razmerah zaposlitvene možnosti, nastale iz varstva narave, niso povsem uspele rešiti problem pomanjkanja delovnih mest in preprečiti odseljevanja prebivalstva iz TNP-ja.

clip_image010

Zaposlitveni učinki naravovarstvenih dejavnosti presegajo okvir Triglavskega narodnega parka. Korist od cenjenih zaposlitev ima tudi zunanje robno območje, ker se del ocenjenih zaposlitev nahaja v robnem območju (na primer Uprava Javnega zavoda TNP je na Bledu) ter zato, ker del zaposlitev na območju TNP-ja zasedajo prebivalci zunanjega robnega območja. Delovni migracijski tokovi, ki nam povedo kam zaposlenih odhaja na delo glede na kraj prebivanja, potekajo v obe smeri; iz TNP-ja v zunanje območje in obratno. Migracije iz TNP-ja so močnejše kot pa na njegovo območje. Med delovno aktivnimi prebivajočimi v TNP-ju jih je imelo 25 % zaposlitev na tem območju, preostali pa so odhajali na delo bodisi v zunanje robno območje bodisi drugam. Na območje TNP-ja je na delo prihajalo 171 oseb iz zunanjega robnega območja in 34 iz drugih delov Slovenije. Skupno je tako na območju TNP-ja delalo 412 oseb. To pomeni, da je iz TNP-ja na delo drugam odhaja več ljudi, kot jih delo ima v samem TNP-ju. Glede na prostorsko lociranost zaposlitev, nastalih kot rezultat naravovarstvenih dejavnosti, močnejši delovni migracijski tokovi iz parka kot vanj sami po sebi ne zmanjšujejo pomena ocenjenih zaposlitvenih možnosti. Prav nasprotno, dejstvo, da so zaposlitve zunaj parka, potrjuje, da ima od naravovarstvenih dejavnosti korist tudi zunanje območje.

Ocenjenih 284–312 ekvivalentov polnih zaposlitev nastalih v povezavi z naravovarstvenimi aktivnostmi TNP-ja tako predstavlja med 1,2 in 1,4 % vseh zaposlitev v TNP-ju in zunanjem robnem območju.

Uvodoma smo se vprašali, ali zavarovano območje Triglavskega narodnega parka rešujejo problem premajhnega angažiranja delovne sile, tako kot bolj ali manj uspešno rešujejo problem varstva narave? Na koncu raziskave lahko odogovorimo pozitivno; del zaposlenih je svoje potrebe po delu lahko zadovoljil zaradi varstva narave v TNP-ju. Naravovarstveni režimi v Triglavskem narodnem parku omejujejo nekatere aktivnosti in z njimi ekonomske priložnosti, vendar po drugi strani spodbujajo nove ekonomske in zaposlitvene priložnosti na področjih, ki so skladna z naravovarstvenimi cilji. Sredstva namenjena naravovarstvenim aktivnostim Triglavskega narodnega parka predstavljao vlaganje v naravne vire zavarovanega območja. Ta sredstva ob varovanju naravnih virov ustvarjajo ekonomske priložnosti za lokalno prebivalstvo in spodbujajo skladen ekonomski, socialni in okoljski razvoj. Lahko rečemo, da je Triglavski narodni park po svojih učinkih ne samo inštrument varstva narave, temveč tudi inštrument lokalnega razvoja.

 

clip_image012

PREDLOGU ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU NA ROB!


clip_image002

GMS: 051 311 450

PREDLOGU ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU NA ROB!

PZS odnosno njeno društvo Ljubljana Matica je krivo, da je lansko leto jezera Triglavskega narodnega parka je prizadelo onesnaženje, saj so se pojavile alge, širil pa se tudi neprijeten vonj. Posebno debelo je z algami prekrit rob Dvojnega jezera, alge pa se pojavljajo tudi ob robovih drugih jezer. 

Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki s kočo upravlja, je del odgovornosti priznalo, ne pa krivde.
Težava je namreč v pomanjkanju čistilne naprave. V društvu razlagajo, da bi napravo zgradili, če bi jim v parku dovolili napeljavo elektrike do Triglavskih jezer. Park jim dovoljenja ne da, tako da koča, ki jo letno obišče deset tisoč ljudi, polovica jih tam tudi prespi, ostaja brez čistilne naprave. Ni pa mogoče zanemariti, da se voda iz Triglavskih jezer prek Savice zliva v Bohinjsko jezero, ki je vodni vir bohinjske doline.

To je samo eden izmed primerov, saj večina planinskih koč v visokogorju nima čistilnih naprav. Drugod po svetu imajo namesto planinskih koč odnosno hotelov zavetišča, kjer planincem nudijo samo najnujnejše, pri nas pa Planinska Zveza Slovenije zahteva denar od države za zgraditev čistilnih naprav, namesto da bi skrčila ponudbo.

Za nagrado uničevanja okolja bo PZS dobila sedež v svetu TNP, če bo predlog zakona sprejet. To dejstvo ne moti niti komisije za Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj saj je na svoji 50 seji v celoti potrdila predlog zakona, niti ne Odbora za okolje in prostor pri DZ , ki je predlog ravno tako na 19. seji potrdila.

V ALPE ADRIA GREEN se sprašujemo, kako bo v prihodnosti voden zavod TNP, če bodo v svetu zavoda sedeli ljudje, ki jim ni mar za varstvo narave niti za zdravje ljudi, saj vodo iz sedmerih jezer pijejo v Bohinju!

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Mlačnost slovenske vlade


clip_image002

GMS: 051 311 450

Datum: 04.06.2010

IZJAVA ZA JAVNOST

Mednarodna okoljska organizacija ALPE ADRIA GREEN je 31.05.2010 poslala Javni poziv vladi Republike Slovenije za vložitev tožbe proti italijanski vladi zaradi soglasja k gradnji uplinjevalnika v Trstu. V katerem smo navedli razloge za našo utemeljeno zahtevo.

Prepričani smo, da je suhoparen odgovor oziroma izgovor vlade RS posledica pristopa Slovenije v članstvo OECD ( članica te organizacije je tudi Italija), saj je ta organizacija že pred vstopom zahtevala izgradnjo plinskih terminalov pri Trstu na škodo RS.

Slovensko morje in prebivalci so že sedaj ogroženi zaradi čezmejnih vplivov na okolje s strani Italije. AAG je 01.06.2010 poslal vladi RS uradno zahtevo po oceni čezmejnih vplivov na okolje za regulacijski načrt tržaškega pristanišča in projektu umestitve plinskega terminala v Žavljah – Italija, vendar tudi to zahtevo je po naših informacijah vlada preložila na kasnejše obdobje, po referendumu. Vlada RS si ne upa Slovencem povedati, da ne bomo, zaradi onasnaževanja morja s strani Italije, več lovili rib na tem območju, po drugi strani, pa je tudi vprašljiv ribolov na meji z Hrvaško, če bo albitražni sporazum na referendumu potrjen, zaradi tega pa bo ogrožen tudi celoten turizem na slovenski obali.

Po naših informacijah naj bi namreč Vlada RS že na včerajni seji obravnavala odločitev o vložitvi tožbe proti Italiji v zvezi z gradnjo plinskih terminalov. Vladni izgovor, da morajo to problematiko obravnavali na tehničnem omizju in da ne smejo v dobro pogovorov izdati podrobnosti je samo zavajanje javnosti.Vlada RS bi že na podlagi dokazov, ki smo jih v AAG posredovali, že lahko vložila tožbo proti državi Italiji.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

vojko01