Vede o zivljenju


Vede o življenju, kot so biotehnologija, genetika, molekularna biologija, imunologija in sorodne, predstavljajo eno izmed najbolj perspektivnih področij znanosti in tehnologije. V Sloveniji na tem področju deluje več kot deset skupin v akademskih inštitucijah ter v več podjetjih. Tehnike genskega spreminjanja organizmov so v zadnjih desetletjih postale nepogrešljivo orodje tako za odkrivanje delovanja bioloških sistemov kot za odkrivanja novih zdravil, terapij in industrijskih procesov. V Sloveniji imamo več kot 30-letno tradicijo varnega dela z gensko spremenjenimi organizmi, saj v tem času ni bilo nobenega incidenta, ki bi povzročil kakršnokoli zdravstveno ali materialno škodo.

Delo na področju z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) regulira zakon, ki se je nedavno spremenil. Žal ugotavljamo, da se je z novim zakonom obseg administriranja še dodatno povečal. Zahtevana dokumentacija, ki jo mora predložiti vsaka skupna, ki dela z GSO, je dosegla nevzdržne razmere. Za ilustracijo lahko omenimo, da je morala ena izmed raziskovalnih organizacij v Sloveniji predložiti več kot 60 dokumentov, ki se morajo vsako leto ažurirati. Obseg poslanih dokumentov je tako skupno presegel 700 strani. Takšen obseg administriranja pomeni ogromno breme za raziskovalce, ki v posameznih inštitucijah skrbijo za skladnost s predpisi, kar pomeni, da lahko v inštituciji en doktor znanosti skrbi samo za dokumentacijo, ki praktično v ničemer ne izboljšujejo varnosti. V številnih evropskih državah je skrb za varnost bistveno poenostavljena v primerjavi s Slovenijo. Poenostavitev administriranja bi lahko pomembno zmanjšala breme raziskovalnim inštitucijam, ki zaradi narave dela generirajo največjo raznolikost GSO. Nepotrebno, zahtevno in preveč obsežno administriranje je dodaten dejavnik, ki zmanjšuje interes ustanavljanja biotehnoloških podjetij v Sloveniji. V Sloveniji raziskovalne skupine večinoma opravljajo raziskave z GSO v laboratorijih 1. varnostnega razreda, kar po definiciji pomeni zanemarljivo tveganje, ter nekaj v 2. varnostnega razreda, ki predstavlja majhno tveganje. Sedanji predpisi velikokrat zahtevajo, da se vedno znova zelo podrobno opisuje organizme in sisteme, ki so bili že velikokrat opisani.

Predlagamo, da se oblikuje skupina, v kateri bodo predstavniki raziskovalnih inštitucij ter MOP, ki bo preučila konkretno poenostavitev administrativnih postopkov, ki bodo spodbudili razvoj raziskav na tem področju in bo predlagala konkretne poenostavitve predpisov in zakona, ki ne bodo zmanjšali varnosti oz. povečali tveganja. Pri tem se bo skupina zgledovala po relevantni organizaciji evropskih držav, kjer so predpisi še vedno v skladu z evropsko zakonodajo, vendar najbolj podpirajo učinkovito raziskovalno delo. Podobne ukrepe bi predlagali tudi za druge predpise, ki se tičejo raziskovalnega dela.