Pritožbe na deželno upravno sodišče Italiji, ki so jih vložile koprska, miljska in dolinska občina ter org. G. T. in WWF


clip_image002

TTK: SI 0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

C.Franceta Prešerna 26,4270, Jesenice

Gms: 051 311 450 / Tel: 04 583 6640

IZJAVA ZA JAVNOST

Pritožbe na deželno upravno sodišče v Furlanije-Julijske krajine v Italiji, ki so jih vložile koprska, miljska in dolinska občina ter organizaciji Greenaction Transnational in WWF proti odloku o ocenjevanju vplivov na okolje (V.I.A.) z dne 17.7.2009 o predlaganem uplinjevalniku v industrijski coni v Žavljah v tržaški občini.

1) Po pritožbah, ki so jih vložile koprska, miljska in dolinska občina ter organizaciji Greenaction Transnational in italijanski WWF na deželno upravno sodišče (TAR), je italijansko Ministrstvo za krajino in kulturo z opombami z dne 25.02. 2010, zahtevalo od deželne uprave za arhitekturo in krajino Furlanije-Julijske krajine, naj podajo informacije državnemu odvetništvu, da bi se lahko branili na upravnem sodišču.

Nadzornik, arh. Luca Rinaldi, je prebral pritožbe s pripombo z dne 15. 03.2010 št. 2022/8.4 (priloga 1), naslovljeno na državno odvetništvo, in je na osnovi prebranega izjavil, da bi bilo smotrno, če bi se prav to odvetništvo sporazumelo s pritožniki in bi se tako izognili razveljavitvi s strani pokrajinskega upravnega sodišča.

Na kratko – nadzor za krajinske dobrine Furlanije-Julijske krajine meni, potem, ko je prebralo pritožbe,da sta italijanska ministra za okolje in za kulturo sestavila nezakonit akt, ki bi ga moralo za to kompetentno pokrajinsko ustavno sodišče razveljaviti.

Po našem mnenju to potrjuje nezakonitost odloka o ocenjevanju vplivov na okolje z dne 17.07. 2009, ki sta ga podpisala ministra Prestigiacomo in Bondi.

2) Koprska občina se je pritožila tudi zato, da bi zaščitila slovenske vode pred onesnaževanjem. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da bi z burjo in jugozahodnim vetrom ves onesnaženi material, ki se nahaja v Tržaškem zalivu in ki se pojavi s posegi v morje ter s prehodom tankerjev, prispel v slovenske teritorialne vode z vsemi posledicami le-tega. Celotna obala, ki zajema Barkovlje (tržaška občina) in gre do meje s Slovenijo, je močno onesnažena zaradi številnih odlagališč odpadkov, ki so nastala v zadnjih desetletjih ob morju. Zaradi tega lahko trdimo, da je to območje eno veliko odlagališče, ki se razprostira vzdolž približno 30 km. Na tem območju so odložili milijone m3 škodljivih toksičnih odpadkov, ki v veliki meri ležijo na morskem dnu v raznih globinah. Katerikoli poseg bi torej povzročil pomešanje onesnaženih sedimentov, ki bi jih tokovi odnesli tudi v slovenske teritorialne vode.

To veliko obalno onesnaženje je del nezakonitega uničevanja odpadkov, ki se je dogajalo v tržaški pokrajini in je potekalo pod popolno kontrolo italijanskih oblasti. Gre za pravo državno onesnaženje. Okoljska katastrofa ogromnih dimenzij, ki italijanske oblasti še vedno zanikajo, čeprav bi mejni državi (Slovenija in Hrvaška) lahko od Italije terjali odškodnino.

Da bi bolje razumeli to situacijo, bomo poudarili sledeče.

Pripombo z dne 15.01. 1982 je tržaška občina ( okoljska upravna enota) naslovila na oddelek za zdravstvo in higieno s podpisom M. Bussanija glede pepela sežigalnice in v opisu je bilo poudarjeno, da so prav ta pepel nasuli v zemljo tik ob območju tovarne ESSO v okolju S. Sabba.

V pripombi, ki jo je tržaška občina naslovila na takratno združeno prvostopenjsko sodišče po zadolžitvi, ki jo je dobil tržaški sodnik dr. P.V. Reinotti, beremo… V zrcalu miljskega morja – na severo-vzhodu – v industrijski coni (zemljišče zraven objektov ESSO) je morska obala pokrita z odpadki vseh vrst – tako trdimi kot tekočimi, mestnimi in industrijskimi, tako da morsko valovanje absorbira onesnažujoče snovi. Na tak način postane morje mrtvo, brez flore in favne zaradi neumnosti, ki jih tukaj počnejo neznani storilci, predvsem pa zaradi onesnaževanja z morsko vodo tistega dela morja z odpadki, ki so zelo onesnažujoči, ker so kemične, bakterične, oljne in druge narave ter so pomešani s smetmi. Na omenjenem območju, kjer je tudi dovoljen prehod za ljudi, odlagajo, zgleda da že od aprila leta 1981, odpadne snovi sežigalnice za sežiganje trdih mestnih smeti. Naprave omenjene sežigalnice se nahajajo na hribu sv. Panteleona.

V poročilu tržaške pokrajine beremo: … kar se tiče območja na ul Herrera, kjer je privez za les, se poudarja, da obstajata dva načrta z različnima ciljema. Industrijska cona na ul. Herrera ima za prioriteto bonificiranje območja, ki je bilo že prej namenjeno odlagališču trdnih mestnih odpadkov in podaljševanje bankine industrijskega kanala. S tem bi se povečevalo območje odlaganja odpadkov v blatu obstoječega kanala.

Sklicujoč se na val blata se nakazuje, da v pripombi z dne 19.05.1981 s strani g. Bernacchia iz tovarne ESSO tržaškega skladišča na območju S. Sabba (pril. 2), ki jo je tržaška občina prejela 19.05.1981, lahko preberemo: … kljub našim ustnim opominom se nadaljuje odlaganje odpadkov iz občinske sežigalnice v območje, ki ga imamo mi v lasti…Pritožujemo se nad uničenjem približno 50 metrov carinske ograje … opominjamo na nadaljevanje odlaganja odpadkov in prosimo, da se nujno odstrani pepel, ki je bil odložen v jame z ostanki bitumna, ki zaradi prevelike obremenitve od pepela, uhajajo in vdirajo na bližnja območja ter v bližino morja… odklanjamo katerokoli odgovornost zaradi onesnaževanja morja… omejimo se na uporabo pravnih poti z odgovornimi osebami zaradi kršitve zasebne lastnine in poškodovanjem le- te.

3) Evropska direktiva 85/337/CEE, potrjena s sodbo evropskega sodišča z dne 28.02.2008 v postopku C-2/07, določa, da se projekt (uplinjevalnika in z njim povezanega plinovoda) mora ocenjevati v enem samem postopku ocenjevanja vplivov na okolje (V.I.A.) in ne ločeno (posebej za uplinjevalnik in posebej za plinovod).

Predsednik Alpe Adria Green Jesenice: 17.04.10

Vojko Bernard

Sence TEŠ 6


Bojko Jerman

Zadnji čas se z avtobusom vozijo po Sloveniji vsi najvišji predstavniki občine Velenje, rudnika Velenje in termoelektrarne Šoštanj z namenom, da bi drugo slovensko javnost, ki zganja vik in krik okoli TEŠ 6, vendarle spravili k pameti z nedvoumnimi tehničnimi in ekonomskimi podatki. Kot da bi bili drugod v Sloveniji nevoščljivi Šaleški dolini za to investicijo in kot da številni oponenti (doktorji, magistri, strokovnjaki, profesorji…) ne bi bili tako pametni in ne bi razumeli, da je nova termoelektrarna v vseh ozirih (ekonomsko, ekološko, tehnično…) boljša od več desetletij starih energetskih blokov. Problem TEŠ6 pa sploh ne tiči v sami tehničnih parametrih te investicije, ampak v številnih drugih elementih tega projekta in predvsem v razmerju med to investicijo in drugimi aktivnostmi te države do trajnostne energetike. In teh problemov je kar nekaj.

Neprimerno voden projekt

Projekt vodi podjetje, kot da gre za komercialni projekt nekega pač podjetja. Dejansko gre za javni projekt, za izkoriščanje javne dobrine, premoga, za javno energetsko politiko, za javna poroštva za kredite, za tudi javno uporabo in plačevanje tako proizvedene elektrike, za javne eksterne, okoljske stroške in koristi… Ob tako pomembnem javnem strateškem projektu, se tako prejšnji kot aktualni minister v kamero hvalita, da o projektu nič natančnega ne vesta, da pogodb nista videla in da onadva res ne moreta vtikovati nos v vsako poslovno pogodbo. Kot da bi imela vsak dan na mizi za več milijard evrov raznih pogodb in odločitev. Takšno obnašanje pomeni lahko le dvoje: ali sta ministra vključena v marketinške stroške tega projekta, ali pa sta opravilno nesposobna.

Ob takšnem nadzoru je razumljivo, da so stroški investicije težko razumljivi in netransparentni in da se v času, ko so cene v gradbeništvu padle za 30%, niso dovolj znižale. Rezultat navedenega je cena električne energije okoli 70 € za MWh, kar ni ravno konkurenčno in zaradi te vprašljive konkurenčnosti v projekt ne vlagajo tržni igralci, ampak država s poroštvi in banke.

Premalo alternativnih predlogov

Ne gre le za alternativne načine oziroma vire za oskrbo z energijo (JEK2, elektrarna na črni premog v Kopru, plinski agregat v Šoštanju v velikosti za pokrivanje moči frekvenčnega regulatorja, reaktiviranje Brestanice – plin ima veliko manj izpustov in okoljskih stroškov kot lignit…), ampak tudi za alternativno uporabo lignita v Velenju. Gre za vprašanje dinamike porabe premoga in za to, kateri blok bo kdaj in koliko premoga porabil. Gre tudi za vprašanje ali je ravno izbrani način uporabe premoga tehnično in ekonomsko najprimernejši (kaj pa utekočinjenje?). Kaj pa uporaba premoga v petrokemični in celo živilski industriji? O teh alternativah strokovna in laična javnost ni bila obveščena, zato ne vemo kakšni bi bili njihovi ekološki, ekonomski in drugi parametri, če so bile tovrstne študije sploh narejene. Pogrešamo tudi resno študijo o vključevanju biomase, kot trajnega in obnovljivega energetskega vira med energente TEŠ6. Namreč v Sloveniji je vsako leto na voljo (za potrebe energetike izkoristljiv) prirast biomase dimenzije 1,3 TWh, s katerim bi lahko poganjali TEŠ 6 tudi brez premoga, vendar pa bi se morali lotiti zbiranja biomase na resen način. Ob zdajšnji ceni toplote iz biomase, ki je pod 30 evrov za MWh, to pomeni, da je ob kombinirani proizvodnji že danes biomasa konkurenčna premogu v termoelektrarnah, predvsem pa ceni ektrične energije, na katero kaže računica za TEŠ6. Ob organiziranem zbiranju in predelavi, pa bi bila ekonomičnost lahko le še boljša. Če bi TEŠ 6 res hotela biti dolgoročni ekološki projekt, potem bi morala sloneti na počasni, vendar odločni zamenjavi premoga z biomaso in bi premog moral predstavljati »mrzlo« rezervo. Ponudniki projekta nove termoelektrarne nimajo odgovorov na našteto, ampak le načelne izjave o biomasi.

Ali je kdo izračunal eksterne stroške za posamezne investicije v nove vire in jih tudi obračunal, pa ne le CO2 takso? Ali ni zmanjšanje klasične proizvodnje v Šoštanju največja priložnost Slovenije, da korenito zmanjša emisije CO2 in se izogne kaznim iz tega naslova in raje vlaga v proizvodnjo, ki nima emisij CO2? Tako kot smo se že enkrat odločili, ko je šlo za Trbovlje, kjer so bile napovedi tudi apokaliptične, pa se ni nič takega zgodilo.

Asimetrično vlaganje v URE, OVE in nove tehnologije

Medtem ko že desetletja na raznih strokovnih srečanjih kompetentni strokovnjaki dokazujejo, da je vlaganje v »negawatne« potenciale (s katerimi bi zmanjšaili porabo energije za isti učinek) v vseh ozirih bolj narodnogospodarsko ekonomično, še nisem videl razpisa s katerim bi se javna sredstva ali poroštva nudila za narodnogospodarske strateške projekte na področju trajnostne energetike.

Višina vlaganj v klasične neobnovljive vire energije ni le nesorazmerna z vlaganji v URE in OVE ampak je tudi v neskladju s sočasno realizacijo nacionalnih razvojnih projektov, med katerimi je tudi trajnostna energetika. Ta projekt je prejšnja vlada začela, ta ga je pa ukinila, oziroma utopila v drugih programih. Če ne drugega bi ta projekt lahko takoj postregel z demo projekti na vodik (samooskrbna hiša na vodik, vozila na vodik…) ali še kakšnim demo projektom, ki jih kot država sploh nimamo. Lahko bi denimo spodbudil realizacijo termohidroničnega pridelovanja "bio premoga" in sveže biomase, kar je za Slovenijo pomembna dolgoročna alternativa izrabe (sveže) biomase.

Država kot negativen namesto pozitiven zgled

Kako naj neka politika ali neka država prepričljivo govori o trajnostni energetiki, če se sama tako tudi ne obnaša? Najprej gre za problem lastnih investicij: njihove okoljske kakovosti, vodenja, vzdrževanja in obnove svojih stavb. Z javnimi razpisi, kjer odloča najnižja cena, smo prišli do javnih stavb, ki so prej v posmeh kot v ponos trajnostni politiki, energetski učinkovitosti in podobnim javno deklariranim ciljem.

Ne le, da se država kot investitor in uporabnik generalno ne obnaša trajnostno: nimamo tudi klasičnih mehanizmov in spodbud za trajnostno gradnjo, ne ustreznih predpisov, ni selektivne spodbujevalne politike (zakaj nimamo za oskrbo neke stavbe z biomaso in solarno energijo skoraj brezplačnih kreditov?), še vedno nimamo energetske izkaznice, nimamo sistemskih in trajnih virov za sanacije….

Krivec za takšno stanje je izključno (energetska) politika, ki v zadnjih 30-40 letih stalno govori in piše eno, dela pa drugo. Trajnostnih energetskih dokumentov, strategij in knjig imamo na gore in bi jih bilo potrebno prepovedati pisati, kajti takšno pisanje je doslej le jemalo čas in denar, v praksi pa je šlo vse po starem. Namesto Nacionalnih Energetskih Programov, bi se morali osredotočiti na Nacionalno Energetsko Politiko, seveda trajnostno, kar je za nekoga, ki je tem področju strokovnjak popolnoma jasna naloga brez trošenja papirja.

Za navedeno stanje nismo krivi mi, ki že 30 let govorimo, delamo in predlagamo isto, ampak je odgovorna politika, ki istih 30 let tudi govori kot govorimo mi, dela pa povsem drugače. To pa je mogoče le zato, ker nosilci političnih funkcij ne prevzemajo nikakršnih dejanskih sankcij za svoje neprimerne odločitve, kar pa je že druga zgodba.

Mag. Bojko Jerman

Predsednik strokovnega sveta SMS – zeleni Evrope

Izvršilni predsednik Slovenskega društva za sončno energijo

Direktor E-NETSI d.o.o.

Sodelovanje članic Jamarske zveze Slovenije v akciji Očistimo Slovenijo 17.04.2010


Sodelovanje clanic Jamarske zveze Slovenije v akciji Ocistimo Slovenijo 17.04.2010 (po podatkih poslanih Sluzbi za varstvo jam JZS)

st

clanica

kje

Zborno mesto

Odgovorni kontakt

1

Ales Strazar in ekipa iz srecanja zdravnikov JRS, JK Netopir Kocevje

Jame pri Kocevju

8:00 na Petrolu v Kocevju

Jolic Drago, GSM 070 841 155

2

Drustvo ljubiteljev Krizne jame

Babno polje – nekaj poziralnikov in plitvih jam

 

Matej Krzic

3

Korosko saleski jamarski klub ‘Speleos-Siga’ Velenje
Jamarski klub Tirski zmaj Ljubno
Drustvo za raziskovanje jam Simon Robic, Domzale
Saleski jamarski klub Podlasica Topolsica

a-4 jame na: 1. Brezno v Dobrovi (Kat.st. 7603; 2. Mlinarjeva zijalka (neregistrirana; 3. Peri让kova zijalka (neregistrirana; 4. Covcka prepad (kat. st. 486;),

b- 1. Lokovi?ka jama (Kat.st. 3959; 2. Jama v Skornskih peceh)

zbor za vse stiri jame: GD Nazarje

Mojca Hribernik 031/530 701

Slavko Hostnik

4

JS PD Tolmin

Rusca jama, kat.st:8297 pri Mostu na Soci gospodinjski odpadki

Tolmin, dopoldan

Antonio Ivsak (040 300 814)

5

Jamarski klub Zeleznicar

Kavcna jama Dobrepolje (Struge).
za dva kontejnerja gospodinjskih odpadkov in
vsaj en kontejner zeleznih predmetov. pred jamo en kontejner.*

v Strugah pred gasilskim domom ob 8.30 uri.
Akcijo bomo predvidoma zakljuci do 13.00 ure; sodeluje 20 jamarjev

Trcek Iztok – Jolbe (031 512 106)

6

Drustvo za raziskovanje podzemlja Skofja Loka

Bohkovo brezno, kat. st. 629; Skofja Loka
3 kub. metri smeti

ob 8 uri zjutraj v stari vojasnici

Walter Zakrajsek

7

Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

a-udornica Risnik, očistiti dno udornice.

b- brezno za osnovno šolo v dolini Krgunce

8,00

Borut Lozej: 031/522-785

Rešaver 041/498-103

8

JD Dimnice + JD Hrpelje-Kozina

Jama pod Skrlo

8,00 – OMV crpalka Kozina

Franc Maleckar 041 693014

Centralno odlagališče odpadkov na Gorenjskem


clip_image002

TTK: SI 0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 

C.Franceta Prešerna 26,4270, Jesenice

Gms: 051 311 450 / Tel: 04 583 6640

prof. dr. Roko Žarnić

Minister za okolje in prostor

Dunajska c. 48, 1001 Ljubljana

dr. Irena Grmek Košnik

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj

mag. Bogo Filipič BSC

Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj

C. Staneta Žagarja 37 4000 Kranj

Stevo Ščavničar

RAGOR – Razvojna agencija zgornje Gorenjske

Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice

Zadeva: Centralno odlagališče odpadkov na Gorenjskem

Spodaj podpisana društva, v nadaljevanju koalicija, ki smo povsem izključena pri reševanju problematike odpadkov v Gorenjskih občinah zahtevamo, da pri tej problematiki aktivno sodelujemo.

Na sestanku koalicije, ki je bil v petek 09.04.2010 na Jesenicah, smo obravnavali stanje sedanjih odlagališč odpadkov in ugotovili, da so sedanja odlagališča odpadkov na tem območju neprimerne tako v lokacijskem kot tudi v tehničnem pogledu. Za odlagališče Mala Mežaklja smo dobili več pripomb s strani okoliških prebivalcev in sicer, da je na tem območju neznosen smrad, da izcedne vode odtekajo v reko Savo in Radovno nad vodovodnim zajetjem za pitno vodo. To vprašanje je bilo izpostavljeno, s strani ribičev, g. Bergincu iz MOP in direktorju TNP na predstavitvi novega zakona o TNP na Bledu, na katerega pa udeleženci niso dobili odgovora) in da je na tem območju polno glodalcev, ki so potencialni prenašalci bolezni. Nekateri strokovnjaki tudi trdijo, da je lokacija odlagališča neprimerna tudi zaradi velike višine, na kateri se nahaja. Edino primerno odlagališče, bi bilo po oceni koalicije na lokaciji v Kovorja s tem, da se tam postavi sodobno centralno odlagališče za celo gorenjsko, seveda, če bodo strokovnjaki presodili, da je mogoče lokacijo odlagališča toliko urediti in zatesniti, da bo ustrezala pogojem IPPC. Tam se lahko prostorsko dokaj neomejen postavi center predelave z najsodobnejšo tehnologijo za celotno gorenjsko regijo ob hkratni energetski izrabi odpadkov in plinov. Do tam naj se kot je že dogovorjeno s CI Kovor le zgradi nova dovozna cesta, ki bi se izognila naseljem na tem območju, hkrati pa bi lahko služila kot rekreacijska trasa v zaključenem krogu.

Prosimo vas, da nam odgovorite na nasljednja vprašanja:

1)Kako nameravajo ravnati z odpadki (regijski center ali lokalna  odlagališča, sortirnice, ločeno zbiranje, itd.)?
2)Ali deponija na Mali Mežaklji onesnažuje z izcednimi vodami Radovno in Savo?

3)Rešeni naj se vprašanje zelenega odpada, za katerega pa bi se bilo smiselno dogovoriti, da bi bil za območje celotne Slovenije?

Koalicija zahteva od občin v R. Slovenije, da poenotijo zbiranje odpadkov iz gospodinjstev z ločenim zbiranjem odpadkov (primer občine Bled, kjer občani ločeno zbirajo embalažo v dodeljene vreče, katere komunalno podjetje odvaža po predhodnem urniku, enako se zbira papir, steklena embalaža, možnost imeti doma zabojnik za embalažo in zeleni odpad, naročilo za odvoz kosovnega materiala 2x letno za vsako gospodinjstvo, dodelitev vreč za mešane odpadke za tiste, ki nimajo zabojnikov (vikendaši, težko dostopne domačije), vse brezplačno…).

Koalicija zahteva da sprejme MOP odredbo, da ima vsak nakupovalni center kjer kupiš steklenice tudi kontejner za odpadno steklo, odpadno plastiko….. Kar je bistveno bolj pametno kot, da te kontejnerje gledamo povsod saj vsakdo, ki kupi nove lahko prinese stare.

Od prejemnikov tega pisma pričakujemo, da nam odgovorijo na zgornje izpostavljene teme in predloge. Hkrati zahtevamo, da nam posredujejo analize izcednih vod ter izpustov v zrak za odlagališče Mala Mežakla ter geološko analizo območja Mežaklja, ki bo pokazala, ali bi lahko deponija imela vpliv na reko Radovno in posledično tudi zajetje pitne vode za kar tri gorenjske občine.

Vojko Bernard med. Org. Alpe Adria Green

Saša Mlakar Odbor AAG Jesenice

Miha Žvan Društvo za varstvo okolja Bled

Nives Čorak Društvo za varstvo okolja Radovljica

Miha Zalokar Društvo proti hrupu Lesce

Andrej Čufer CI Draga

Jože Kuhelj CI Tržič

Ana Sekne Odbor AAG Kranj

Tony Mlakar GEC Jesenice

Polona Erlah Društvo za naravo Jalovec

Predsednik Alpe Adria Green Jesenice: 16.04.10

Vojko Bernard

Društvo za varstvo okolja občine Bled koordinira organizacijo in potek akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu v OBČINI BLED


KS Bled:

– Dindol: 9 prostovoljcev na območje po staro bolnico vodi g. Pazlar

– Mlino:  očistijo območje Jezernice ( pri grabljah MHE čisti Pisek), pod ČN in na območju med Mačkovcem in Govejkom – zbrane odpadke bodo predvidoma sami dostavili na Infrastrukturo.

– Straža: čisti TD in gre ob sprehajalni poti s Straže do Mlina

– Dobe: čisti se divje odlagališče in območje gozdnega robu nad Lisicami.

– Prostovoljci lokala Aško – dodeli se 2 odlagališči desno ob cesto Bled – Podhom.

– Prostovoljci iz TNP čistijo območje potoka Rečice do Save Dolinke.

– Društvo za varstvo okolja – divja odlagališča po Lisicami

KS Rečica:

– Prioritetno se čisti odlagališče pod železniško postajo na Kolodvorski in od Grimšč proti Zasipu, ob večji udeležbi še področje med Razgledno in Poljšiško. Pri akciji sodeluje tudi Policijska postaja Bled z do 8 prostovljci.

– POGAČNIK, 041-942-242, 040-677-742

KS Bohinjska Bela:

– Izvaja se v skladu z dogovorom s sestanka KS z društvi – Slovenska vojska čisti območje vojašnice in področje Mačkovca ter strelišča. MIHAEL STOJAN, 051-349-138

KS Zasip:

– PGD Zasip izvede akcijo izvlačenja zapuščenih vozil – pri tem sodelujejo z mehanizacijo nekateri krajani, lovci čistijo Piškovico proti iztoku Radovne, 4 odlagališča pa prostovoljci CIRIL KRAIGER, 031-631-845

KS  Ribno:

Razpored zbirnih mest v KS Ribno, odgovorne osebe:

            KS RIBNO SKUPAJ

– 1          Samo Zupan   Selo pri Bledu 33a      041 600 381    samo.zupan@siol.net

– RIBNO: zbirališče prireditveni prostor »Za goro« (oz. pod goro) ob 9:00

– 2          Maks Ambrožič           Pungart 2, Ribno        041 608 217   maks.ambrozic@siol.net

– 3          Boris Cvek      Šolska ulica 4, Ribno  041 774 313    boris.cvek@elmont.si

– 4          Jure Ažman     (ŠD Ribno)      041 774 313   

– SELO: zbirališče avtobusno postajališče (središče vasi pri »skalci«) ob 9:00

– 5          Mihaela Pesrl Selo pri Bledu 55        031 805 082   mihaela.pesrl@gmail.si

– 6          Toni Kristan    Selo pri Bledu 43b      041 368 896    anton.kristan@elan.si

– BODEŠČE: zbirališče avtobusno postajališče ob 9:00

– 7          Franci Valant Bodešče          041 706 661    franci.valant@gmail.com

– KORITNO: zbirališče avtobusno postajališče ob 9:00

– 8          Jožef Dijak      Koritno           051 648 873    jpe.dijak@siol.net

Ostalo:

– Ribiči čistijo območje Save Bohinjke od Boh. Bele do mostu v Bodeščah.

– TD Boh. Bela že očistila okolico državen ceste Bled –  Bohinj od Mačkovca do AP za odcepom Kupljenik.

– Člani LD Bled so danes čistili področje Brje. Podatke o obsegu in o še neočiščenem sporočijo predsednici sveta KS Bled ge. Pazlar.

– Podjetje Sava Hoteli Bled bodo očistili območje Grajskega hriba in Višce

– Planinsko društvo Bled  izvede akcijo na območju Osojnice, Stanu, Zaka – Rčitno.

– Krajevne skupnosti na zadnjih dogovorih po možnosti vključijo posameznike z gradbeno mehanizacijo, traktorji in vitli za odstranitev in izvlek večjih kosovnih odpadkov.

– Dogovor s Sava hoteli Bled, da pripravijo 250 toplih obrokov za zaključek akcije. Predlog je interesanten za KS Bled, ki bi imel zaključek ob gasilskem domu na Mlinem ter KS Rečica, kjer je možnost pri gasilskem domu na Rečici – za pribor poskrbita KS-a.

– Vsi vodje zbirnih mest na dan akcije evidentirajo prisotne in  predsednikom KS sporočijo podatke o udeležbi.

V soboto bodo na Bledu očistili 44 odlagališč

Bled, 14. april 2010 – V vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu sodeluje tudi občina Bled. 500 prostovoljcev, bo očistilo 44 odlagališč.

Društvo za varstvo okolja, ki na ravni občine Bled koordinira organizacijo in potek akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, in drugi prostovoljci so v preteklih dveh mesecih v občini Bled popisali 44 divjih odlagališč. Ta bo v soboto čistilo okrog 500 prostovoljcev.

K akciji so organizirano pristopila številna društva v občini: poleg Društva za varstvo okolja tudi Turistični društvi Bled in Bohinjska Bela, Planinsko društvo Bled, gasilci, lovci in ribiči. Prav tako bodo pri čiščenju sodelovali prostovoljci Policijske postaje Bled, ki bodo čistili območje Rečice, ter predstavniki Slovenske vojske, ki bodo poskrbeli za okolico vojašnice in strelišče na Bohinjski Beli. V akciji bodo sodelovali tudi zaposleni družbe Sava Hoteli Bled in prostovoljci informacijskega središča TNP.

Društvo za varstvo okolja bo za udeležence zagotovilo vreče in rokavice. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk pa bo poskrbelo podjetje Infrastruktura Bled v sodelovanju z nekaterimi, ki bodo za odvoz zagotovili svojo mehanizacijo.

Akcija se bo zaključila ob 15. uri ob gasilskem domu na Mlinem. Družba Sava Hoteli Bled bo za udeležence akcije tam zagotovila topel obrok.

Dodatne informacije:

Društvo za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, telefon: 031 617 851; vintgar@gmail.com

Občina Bled

Jože Dežman, telefon 031-678-513 joze.dezman@bled.si

Prvo ime, ki ga je AAG dala na svojo črno tablo!


clip_image002

Mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice Slovenija

Gms: 051 311 450 Tel: 04 583 6640

Zadeva: Dodano prvo ime na črno tablo AAG okolju neprijaznih oseb – Matej Lahovnik

Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green uvršča po sklepu Komisije za oceno okoljske primernosti za državo Slovenijo z dne 12.4.2010 na svojo ČRNO TABLO OKOLJU NEPRIJAZNIH OSEB, za prvo četrletje 2010, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, zaradi vztrajanja pri zagovorjanju investicije v TEŠ6.

image

OBRAZLOŽITEV

Komisija za oceno okoljske primernosti za Slovenijo je na svoji redni seji pregledala javne izjave ministra za gospodarstvo in dostopne podatke na različnih spletnih straneh o predvideni investiciji TEŠ 6. Pri svojem delu je komisija ugotovila, da bo TEŠ6, kljub najnovejši izbrani tehnologiji francoskega proizvajalca še vedno pri proizvajanju električne energije, oddajala v okolje večjo količino toplogrednih emisij, kot pa jih dane obveze Republike Slovenije po Protokolu iz Kyota in zaveza ob vstopu v članstvo Evropske Zveze dopuščajo . Tako se zavestno odločamo k kršenju danih obvez in obveznem letnem plačevanju emisijskih kuponov v breme državnega proračuna. Vse to je v nasprotju s sprejetim Operativnim planom o zmanjševanju toplogrednih emisij in tudi v nasprotju s sprejetim Nacionalnim energetskim planom. Ob intenzivnem podpiranju investicije pa minister Matej Lahovnik in njegovo ministrstvo ni ničesar naredilo za povečano rabo obnovljivih virov energije v državi.

Komisija je mnenja,da naj minister toliko časa ostane na tej Črni tabli okolju neprijaznih oseb, dokler Ministrstvo za gospodarstvo ne sprejme ukrepov za promocijo in večjo rabo obnovljivih virov energije v Sloveniji.

Mednarodna organizacija AAG bo spremljala razvoj dogodkov do prejema informacije iz medijev o prejemu poročila nevtralne organizacije o predvideni investiciji v Šoštanju, katera se išče po sklepu Vlade RS. Predviden rok za obravnavo takšnega poročila je 120dni.

Predsenik ALPE ADRIA GREEN:                                           Jesenice: 14.04.2010

Vojko Bernard

Izjava za javnost v zvezi z odpustom g. Vojka Rotarja iz portala Primorska Info


clip_image002

IZJAVA ZA JAVNOST

V mednarodni nevladni organizaciji Alple Adria Green za zaščito okolja in narave smo z presenečenjem sprejeli odločitev, da so lastniki spletnega portala "www.primorska info” odpustili glavnega urednika g.Vojka Rotarja. Po preučitvi vseh dejstev smo prišli do zaključka, da je odstranitev g.Vojka Rotarja, politično obarvano dejanje lastnikov, ki ni v skladu s koncepti svobodnega novinarskega izražanja, saj je deloval profesionalno. Kot nam je poznano je pisal objektivno, če vzamemo za primer samo osveščanje javnosti glede izgradnje plinskih terminalov tako v Sloveniji kot v Italiji, njegov delavni čas pa ni bil omejen na ure ali dneve v tednu in mesecu, delal pa je za nizko plačilo in pod neprimernimi pogoji.

V AAG nas ne zanima politična opredelitev lastnikov tega portala, niti nas ne zanima, kako so porabili pridobljena sredstva s strani ministrstva za kulturo za projekt Fokus, saj imamo zato pristojne preiskovalne organe, zanima pa nas zakaj so lastniki odpustili novinarja na tako brutalen način, ki pa v Sloveniji ni osamljen primer. S tem dejanjem in drugimi, ki se dogajajo po medijskih hišah po celi Sloveniji smo se vrnili v čase mračne slovenske zgodovine prejšnjega stoletja, ko so novinarji morali poročati tako kot jim je ukazala oblast in lastniki medijev, ker so bili v nasprotnem primeru brutalno odpuščeni, politično preganjani in celo zaprti.

ALPE ADRIA GREEN deluje na Slovenskem prostoru nevladno in nestrankarsko, saj imamo v svojem članstvu ljudi, ki podpirajo tako levo kot desno politično opcijo in nikoli ne bomo klonili pred interesi raznih političnih in kapitalskih pritiskov, pa čeprav obstaja bojazen, da bomo morali obveščati državljane Republike Slovenije preko tujih medijev in Interneta, zato bomo najverjetnejše ustanovili svoj portal »www.aag.info«, ki bo deloval po načelih, kot je deloval portal »www.primorska.info« do prejšnjega tedna, vendar bo pokrival celotno Slovenijo.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice: 11.04.10

Vojko Bernard

Trst: grozljivo »obvestilo« okoljevarstvenemu voditelju – Trieste: “avviso” macabro a dirigente ambientalista


8553_160203_091120db04_1650682_medium

Roberto Giurastante

clip_image002

PUBLIC STATEMENT

A severed goat’s head with a broken jaw

Trieste:

Grisly “message” delivered to leader of environmental protection organization

Intimidation in the manner of the Mafia or a sect

Trieste, April 6, 2010. Environmentalist Roberto Giurastante, leader of the organization Greenaction Transnational and chairperson of the Italian branch of the international environmental protection organization Alpe Adria Green – Italia, found a grisly delivery on the doorstep of his home on Tuesday, 6.04.2010 such as one would expect from the Mafia or a dangerous sect: a small severed goat’s head whose horns had been sawed off, with a broken jaw. Police say investigations are in progress.

Giurastante found the bloody missive after returning from the Greenaction offices, when he noticed a bulge in the doormat and lifted it. It seems that the goat’s head (depicted in the photos) belonged to either a smaller species of goat or a kid. The head had been recently severed and only partially skinned, the horns sawn off and the jaw broken.

Therefore one can conclude that it was not merely refuse from some abattoir, but carefully styled so as to convey a “message” of intimidation, such as those delivered by the Mafia or radical sects. Both the DIGOS (Division of General Investigations and Special Operations) and the Carabinieri, who bagged and removed the evidence for further investigation, were called to the scene.

This is not the first threat or vengeful act aimed at Mr. Giurastante, who has received several due to his ecological activities, particularly in recent times. Mr. Giurastante began working for the environment when he joined the Friends of the Earth club (Amici della Terra-FoE of Trieste), of which he was formerly the regional chair and now secretary of their local office, after which he joined the Greenaction organization, over which he currently presides, and also cooperates with the international network Alpe Adria Green, which Greenaction is a part of.

The activities, research and reports of irregularities submitted to Italian and European government bodies by these organizations can be viewed at www.greenaction.planet.org and pertain mainly to the issue of concessions and illegal waste dumping allegedly connected to the Mafia and certain religious sects, traces of whose rites were discovered by environmentalists in the Karst region and reported to the authorities.

A witness, whose testimony supported the evidence submitted by these environmental organizations, recently also died under suspicious circumstances. Soon after, Giurasante published the pilot version of his book, in which he describes these events, which may have incensed those connected with them and the circles they move in even further.

President of the international organisation ALPE ADRIA GREEN:

Vojko Bernard

IZJAVA ZA JAVNOST

Odsekana kozja glava z na pol zlomljenimi usti

Trst: grozljivo »obvestilo« okoljevarstvenemu voditelju

Ustrahovanje v stilu mafije ali sekt

Trst, 6. aprila 2010 Okoljevarstveni voditelj Roberto Giurastante, iz organizacij Greenaction Transnational in predsednik podružnice mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green- Italija, je v torek 6.4.2010 na pragu svojega doma prejel grozljivo »obvestilo« v stilu mafije in sekt: majhno odsekano kozjo glavo z odrezanimi rogovi in napol zlomljenimi usti. Preiskave so v teku.

Giurastante je našel to krvavečo zadevo pod preprogo, ker je opazil nabreklino pod njim, ko se je popoldne vrnil iz urada Greenaction. Zdi se, da kozja glava (gl. sliko) pripada majhni rasi teh živali ali pa gre za mlad primerek, glava je pred kratkim odsekana, koža ni povsem olupljena in, kot že rečeno, so rogovi odsekani in usta na pol zlomljena.

Ne zdi se torej, da bi to bil ostanek kakšne klavnice, ampak »sporočilo« namenjeno ustrahovanju v popolnem stilu mafije in sekte. Zato so na kraj dogodka prispeli tako DIGOS (preiskovana enota policije) kot orožniki, ki so odnesli dokaz.

Prejemnik je že nekaj časa predmet raznih groženj in maščevanj na račun njegovih najbolj aktualnih okoljskih aktivnosti, s katerimi se je ukvarjal prej s klubom Prijateljev zemlje (Amici della Terra-FoE iz Trsta), katerega je lokalni tajnik in bivši pokrajinski predsednik, potem pa z organizacijo Greenaction, katere je predsednik, in s sodelovanjem v mednarodni mreži Alpe Adria Green, v katero spada tudi Greenaction.

Aktivnosti, preiskave in prijave na italijanskih in evropskih sedežih, ki sta jih izvedli ti organizaciji, so dostopne na: www.greenaction.planet.org in se nanašajo predvsem na izvedbe koncesij in nezakonita odlagališča smeti, z domnevnimi mafijskimi povezovanji in nekaterimi sektami, katerih sledi njihovih obredov so okoljevarstveniki našli na Krasu in jih tudi prijavili. Dobili so tudi eno pričo, ki je potem umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Giurastante je nekaj tednov od tega tudi objavil poskusno izdajo svoje knjige, kjer opisuje vse te dogodke, kar je lahko še bolj zmotilo vpletene osebe ali okolja.

Predsednik mednarodne org. ALPE ADRIA GREEN:

Vojko Bernard

Una testa caprina mozzata e con la bocca semifracassata

Trieste: “avviso” macabro a dirigente ambientalista

Intimidazione nello stile delle mafie o delle sette

Trieste, 6 aprile 2010. – Il dirigente ambientalista triestino Roberto Giurastante, di Greenaction Transnational ed Alpe Adria Green, ha ricevuto oggi (6.4.) sulla soglia di casa un “avviso” macabro nello stile delle mafie e delle sette: una piccola testa caprina mozzata con le corna troncate e la bocca semifracassata. Sono in corso indagini.

Giurastante ha trovato il sanguinoso reperto sotto il tappetino, notandovi un rigonfiamento al rientro pomeridiano dall’ufficio di Greenaction. La testa caprina (v. foto) sembra appartenere ad una specie nana o ad un esemplare giovane, è mozzata di fresco, non completamente spellata, e come detto con le corna troncate e la bocca semifracassata.

Non sembra quindi un resto di comune macelleria, ma un "messaggio" intimidatorio in piena regola, nello stile di mafie o sette. Sono perciò intervenuti sul posto la DIGOS ed i Carabinieri, che hanno prelevato il reperto.

Il destinatario è in effetti oggetto da tempo di varie minacce e ritorsioni per le sue attività ambientaliste di punta prima con il Club Amici della Terra-FoE di Trieste, di cui è segretario locale ed ex presidente regionale, poi con Greenaction, della quale è presidente, e con la rete internazionale Alpe Adria Green di cui Greenaction fa parte.

Le attività, inchieste e denunce principali di queste associazioni in sede italiana ed europea sono accessibili sul sito www.greenaction.planet.org, e riguardano in particolare cartelli degli appalti e delle discariche abusive, con supposte connessioni mafiose, ed alcune sette delle quali gli ambientalisti hanno rinvenuto e denunciato numerose tracce di riti sul Carso, reperendone anche un testimone poi deceduto in circostanze non chiarite. Giurastante ha anche pubblicato e diffuso da qualche settimana l’edizione di prova di un suo libro dettagliato su tutte queste vicende, che può avere perciò disturbato ulteriormente persone od ambienti coinvolti.

Predsednik AAG

Vojko Bernard

IMG_0763.1

IMG_0767.1

IMG_0775.1

clip_image002[4]

ALPE ADRIA GREEN V CELOTI ZAVRAČA PREDLOG ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU


Pokljuka_010

———- Forwarded message ———-
From: AAG ALPE ADRIA GREEN <alpeadriagreen@gmail.com>
Date: 2010/4/1
Subject: Predlog zakona o TNP
To: Pavel.Gantar@dz-rs.si, "Vlada@Gov.Si" <vlada@gov.si>, Breda.Pecan@dz-rs.si, blaz.kavcic@ds-rs.si, gp@dz-rs.si, gp.mop@gov.si, gp.kpv@gov.si, gp.uprs@up-rs.si

ALPE ADRIA GREEN

Prešernova 26 

4270 Jesenice

Slovenija

GMS: 051 311 450

Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com

Spoštovani!

Ker predlagani zakon o Triglavskem Narodnem Parku ni izpolnil pričakovanja iz spomenice z dne 01.09.2004 ter obljube takratne vlade in parlamenta, da bodo upoštevali pripombe NVO, v mednarodnem društvu ALPE ADRIA GREEN, ki ima sedež v parkovni občini in v svojem članstvu združuje tudi posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave v zgornje savski dolini, zavračamo v celoti predlagan zakon o Triglavskem narodnem parku, ter predlagamo Državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ( v prilogi), ki so ga pripravile NVO.

Triglavsko pogorje z okolico je že od nekdaj Slovencem pomenil več kot le gore, doline in jezera.              
Magično-verski svet pred krščanstvom starih Slovencev je vpisan v običajih in tradicijah slovanskih narodov, o katerih je na žalost zelo malo znanega, največ je zunaj tega sveta ali opisano kasneje v 6. in 12. stoletju po n. š.
Narodna slovenska tradicija hrani vseeno nekatere zelo pomembne sledi, kot so tiste, ki se nanašajo na sveto drevo, na njihovo največje predkrščansko božanstvo in čaščenje pomembnih ženskih božanstev, ki so vezane na skale in vodo.
Trije stilizirani vrhovi od 20.stoletja dalje so vojaški in državni simbol Slovencev, predstavljajo Triglav, ki je s svojimi 2864 metri tudi najvišji vrh v Sloveniji in vzhodnih Alpah.
O nastanku tega poimenovanja ni neposrednih informacij, vendar si lahko predstavljamo, da se nanaša na prvo naseljevanje Slovencev na tem območju v 6-7 stoletju, ko so označili kraje s svojo kulturo in jih poimenovali v svojem jeziku.
Tradicija veleva, da ime, ki so ga dali najvišji in najbolj veličastni gori, ki se je dvigala v nebo v novi domovini, je ime njihovega najvišjega božanstva, ki pa je bilo izbrisano v pokristjanjevanju že v 8. stoletju.
Prav na vznožju Triglava je umeščena legenda o posebnih ženskih božanstvih – belih ženah- poimenovane tudi bele vile.
Ledena dolina jezera pod vrhovi Triglava in skalovje, ki obdaja jezera, naj bi bilo nepristopno svetišče, ki naj bi jih čudežno varovala prav ta božanstva kot zaščitnikih ljudi in prostorov. Imela so lastno čredo belih kozorogov, ki jih je vodil kozorog z zlatimi rogovi, imenovan torej Zlatorog. Ta naj bi imel nadnaravne sposobnosti kot sta neranljivost in znanje o tem, kje je skrit zaklad pod hribom Bogatin. Če ga je kdo hotel ujeti, ker ga je skrivnostni Zeleni Lovec najprej k temu naščuval in ga potem zasmehoval, je umrl v tem svetoskrunskem podvigu.
Bele žene predstavljajo skale in vode, izmed katerih je največje Bohinjsko jezero. Ime spominja na boginjsko jezero, torej jezero boginj (ali vil). Tudi ime hriba Bogatin izhaja iz besede bogat, nanaša se na ta hrib, kjer je skrito bogastvo.
Jezero se nahaja med hribi in ga polnijo bližnji slapovi reke Savice. Na izlivu jezera v Savo Bohinjko se nahaja starodavna cerkvica Sv. Janeza Krstnika; ta cerkvica je bila nekdaj samotna, tam pa so se vršili obredi še pred prihodom krščanstva.
Zeleni Lovec, duh narave, v sebi združuje videz Zelenega Jurija in vedenje hudiča zapeljivca.
Zlatorog predstavlja magično podobo, ki je predstavljena v vseh evropskih in univerzalnih tradicijah.
Mitologija čudežne živali, ki uteleša ne samo totemski duh svoje vrste, ampak tudi vso naravo, kaznujoč skrunitelje in nagrajujoč tiste, ki jo spoštujejo, je prisotna ne samo med evropskimi narodi, ampak tudi v drugih kulturah človeštva. Predstavlja se v obliki jelena ali drugih živali z rogovi-torej v povezavi s čaščenjem Boga z rogovi.
Ta prostor so čuvali in očuvali rodovi Slovencev. Že v prejšnjem stoletju so osveščeni Slovenci zavedli, da morajo to krajino ohraniti kot simbol Slovenstva in so zato takratnim oblastem poslali peticijo z zahtevo o zavarovanju tega prostora. Po osamosvojitvi Slovenije so se zopet pojavili megalomanski načrti kapitala in pohlepne politike z zavajanjem javnosti, da ta prostor uničijo in uničijo za vse nadaljne rodove, kar dokazuje tudi sedanji predlog zakona o Triglavskem Narodnem Parku, ki bi zaščitil samo še prostor nad gozdno mejo in še tega ne v celoti!
Kako bo v bodoče izgledal TNP, če bo ta zakon sprejet si lahko ogledate na Pokljuki in na dvojnem jezeru.
Upam, da bomo zbližali stališča in s tem učuvali ta prostor našim zanamcem.

Predsednik Alpe Adria Green   

Vojko Bernard  

Spomenica – Povzetek 01.09.2004
poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti
Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park – Temeljna izhodišča
za ureditev širšega zavarovanega območja
Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega
parka

Datum: September 2004

Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.

Ustava Republike Slovenije nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«.

Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Zakon o ohranjanju narave je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije.

Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994).

Izhodišče je ZTNP iz leta 1981. Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za učinkovite, ostanejo nespremenjene.

Sklicevanje: Posvet: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in zaključki.
Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park  13. nov. 2004

2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.

Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.

Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno

priznanega Triglavskega narodnega parka

UGOTAVLJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.

To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.

To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO

Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMO

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO

Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka.

POZIVAMO

Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;

Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev. 

Podpisniki:

CIPRA Slovenija

Društvo Mountain Wilderness Slovenija

Društvo slovenskih pisateljev (DSP)

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije

Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana

DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Mednarodno društvo ALPE ADRIA GREEN za zaščito okolja in narave, preimenovano iz

Gorenjsko Ekološko Združenje- GEZ,

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka

Naša Slovenija/Slovenia Nostra

Planinsko društvo RTV Ljubljana

Svetovni slovenski kongres (SSK)

Zavod za oživitev civilne družbe

Zveza društev za varstvo okolja

Zveza ekoloških gibanj – ZEG

Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji

IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)




Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Velikonočni prazniki


velikonocni-zajec

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN, vuoi Buona Pasqua

U ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, želim vam sretan i blagoslovljen Uskrs

On behalf of the international organizations ALPE ADRIA GREEN wish you Happy Easter

 

Vojko Bernard