3. maj: sojenje – Greenaction- član AAG org.


3 Maggio: nuovo processo Ci risiamo. Il 3 maggio nuovo processo per reato d’opinione (ore 11 II° piano Tribunale di Trieste stanza 278). E’ l’ottavo procedimento penale nei miei confronti in otto anni. Ma probabilmente non sarà l’ultimo. Più resisti e difendi la legalità senza cedere alle varie pressioni e intimidazioni, più forte è l’aggressione nei tuoi confronti. Aggressione che spesso segue la strada privilegiata dell’azione giudiziaria. I tuoi nemici hanno un sacco di soldi, spesso pubblici, che possono utilizzare a loro piacimento per distruggerti, o perlomeno tentare di farlo. E ad ogni modo tenerti inchiodato per anni nelle aule giudiziarie è un buon sistema per demotivarti (le spese te le devi pagare tu anche se vieni assolto) e farti ripensare alle tue malefatte (difendere i diritti civili in questo Paese è equiparabile ad un reato….). Finire sotto processo nel Paese dei 4,5 milioni di errori giudiziari (impuniti) non è certo piacevole. Finire sotto processo nel Paese delle correnti politiche in Magistratura non è certo rassicurante (a me è già capitato di essere giudicato e condannato da un Giudice che aveva svolto regolarmente attività politica nel partito dei querelanti). Ma quali altre possibilità hai per difendere legittimamente i tuoi diritti e quelli della collettività? Però qualche volta (più di qualche volta a dir la verità) ti domandi se quello che stai facendo vale la pena. Se vale la pena sacrificare la tua vita per il bene degli altri. Già, perché non stai lottando per i tuoi interessi particolari, ma per quelli della collettività. Lotti duramente per consentire a tutti di potere vivere in una società in cui venga garantito il rispetto dei diritti fondamentali (ad esempio di poter vivere in un ambiente salubre e non inquinato), ma ti scontri troppo spesso con l’indifferenza generale. E quando ti trovi nei corridoi del Tribunale in attesa di essere processato per i “gravi reati” da te commessi (ad esempio, come a me è capitato, per avere segnalato pubblicamente la presenza di una discarica abusiva di rifiuti tossico nocivi sopra la quale era stata realizzata un’area giochi per bambini: l’accusa era di avere offeso la reputazione degli inquinatori) e sei lì da solo contro il “sistema”, questa indifferenza te la senti tutta addosso e quindi rifletti molto sull’utilità delle tue azioni. Finire nel tritacarne della Giustizia italiana non è un’esperienza piacevole. E se ti trovi in una zona come Trieste dove per ragioni di Stato si devono coprire tutte le porcherie commesse nel passato (che sono davvero tante), l’esperienza è ancora meno raccomandabile. Come ambientalista poi sei un bersaglio prediletto. Fanno a gara per farti fuori e magari vengono pure premiati. Che promozioni e onoreficenze in questo Stato all’incontrario non si risparmiano per i repressori dei diritti civili e della legalità. Ma come si procede nei confronti degli ambientalisti (potremmo peraltro parlare di tutti i “diversi”, ovvero quelli che non si piegano ai “poteri forti”) che danno fastidio? Il “modus operandi” (così lo ha definito un ufficiale della P.G. della Procura della Repubblica di Trieste) utilizzato per rinviare a giudizio gli attivisti più impegnati della nostra associazione è quello che prevede in genere la citazione diretta (senza udienza di garanzia davanti al giudice per le indagini preliminari), oppure meglio ancora la condanna preventiva (il famigerato decreto penale di condanna, uno strumento giuridico abnorme del Diritto (??) italico che, in violazione della Convenzione sui Diritti dell’Uomo, consente al Tribunale di condannare una persona senza informarla di essere indagata-imputata e senza processo). Nel caso del processo del 3 maggio il mio rinvio a giudizio* avviene con citazione diretta dopo delle indagini preliminari durate due anni e mezzo senza che venissi nemmeno informato di essere indagato. La querela proviene dall’associazione ambientalista Amici della Terra Italia di cui facevo parte fino al 2007. L’accusa è di avere, nel dibattito interno all’associazione avvenuto per e-mail, offeso la loro reputazione rispondendo in maniera troppo aggressiva a degli attacchi da loro ricevuti. Il nocciolo della questione è rappresentato dalle intense e scomode attività di inchiesta sugli inquinamenti di Trieste da me svolte prima con gli Amici della Terra Trieste ed ora con Greenaction. Queste inchieste scottanti hanno portato ad individuare quel “sistema Trieste” (una cupola mafiosa non solo locale) ampiamente coperto dalle istituzioni. E contro di noi sono scattate le rappresaglie. Hanno tentato di bloccarci in ogni modo, compresa l’esclusione dagli Amici della Terra. Ma non ce l’hanno fatta. Le nostre inchieste sono arrivate fino al Parlamento Europeo. Per una strana coincidenza il giorno dopo (4 maggio) l’avvio del processo, la Commissione Europea relazionerà a Bruxelles alla Commissione per le petizioni del Parlamento Europeo proprio su una mia denuncia sull’inquinamento transfrontaliero Italia-Slovenia. La petizione è la 1459/2007 ed affronta l’inquinamento della ferriera di Servola (atmosferico) e dei depuratori fognari della provincia di Trieste (inquinamento Golfo di Trieste). Nell’ambito di questa petizione la Commissione Europea ha già avviato un primo procedimento di infrazione nei confronti dell’Italia per il malfunzionamento di tutti e cinque i depuratori fognari di Trieste (il più noto è quello di Servola che dovrà essere ora ricostruito). Ma anche questa azione a difesa dell’ambiente e della salute pubblica ha avuto per me conseguenze giudiziarie. Per avere presentato il primo esposto sull’inquinamento transfrontaliero alla Procura della Repubblica di Trieste nel 2007 come rappresentante del gruppo del gruppo locale degli Amici della Terra sono stato denunciato dall’associazione nazionale con l’accusa di “falsa rappresentanza” e sono stato condannato preventivamente (decreto penale) dall’allora Procuratore Nicola Maria Pace. Sono stato poi assolto a seguito di mia opposizione, ma la mia denuncia sull’inquinamento è finita nel nulla (cioè non è stata nemmeno avviata l’inchiesta, in quanto il PM chiedeva direttamente la mia condanna). Ho ripresentato quindi la denuncia con la nuova associazione Greenaction alla Commissione Europea e al Parlamento Europeo che, come detto, l’hanno recepita con gli esiti sopra descritti. Una mia amica straniera (anglosassone), assai poco fiduciosa sul futuro dell’Italia, che ha potuto, suo malgrado, testare la Giustizia italiana l’ha definita “barbarica”, “arretrata”, “classista”. E’ davvero difficile darle torto.

4addc9f9_001_img_0977

Roberto Giurastante  – Predsednik Greenaction

*Casualmente la conclusione delle indagini preliminari (che precede il rinvio a giudizio) è avvenuta due giorni dopo che ero riuscito ad ottenere copia del fascicolo processuale dell’inchiesta sulle falsificazioni dello studio di impatto ambientale del progetto del rigassificatore Gas Natural, che poi la nostra associazione ha provveduto a rendere pubblico determinando una forte presa di posizione della Repubblica di Slovenia contro il folle progetto del terminale gas nel porto di Trieste.

Eko Kvarner – član AAG org.


Ovo živo biće, ovo predivno stablo masline na koje sam naslonjen staro je barem 1600 godina (toliko je dokazano), a možda je i starije. Nevjerojatna je energija koja izbija iz tih moćnih čudovišnih živih stvorova (još uvijek rađaju svake godine)

Vjeran

Predsednik Eko Kvarnerja – g.Vjeran Piršić

Vojvođanska zelena inicijativa – članica AAG org. je s pomočjo ostalih ekologov dokončala spomenik


GOTOV JE! – Spomenik ljudskom nemaru na Iriškom vencu

U subotu 24. aprila 2010. godine, organizovano je druženje: ekologa, predstavnika institucija i novinara, povodom završetka “Spomenika ljudskom nemaru” na Iriškom vencu. Spomenik su gradile Vojvođanska zelena inicijativa i Studentska asocijacija FTN, uz podršku volontera iz Zelene patrole, Zelenog skoka i Omladinskog ekološkog kluba.

Cilj podizanja “Spomenika ljudskom nemaru” je da se ukaže na odgovornost svih koji zagađuju životnu sredinu, kao i to da pozovemo građane i institucije na odgovorno ponašanje kad je u pitanju zaštita životne sredine.

Projekat “Spomenika ljudskom nemaru” su uradili stručnjaci JP “Gradsko zelenilo” prema izabranom idejnom rešenju, grafičkog dizajnera Siniše Štetina.

“Spomenik ljudskom nemaru“ je podignut zahvaljujući nesebičnom trudu i logističkoj podršci Lafarge – BFC i podršci: Ministarstva za životnu sredinu i prostorno planiranje RS, Pokrajinskog sekretarijata za sport i omladinu,  JP “Nacionalni park Fruška Gora”, JP “Železnice Srbije”, Pokrajinskog zavoda za zaštitu prirode, pri gradnji ovog tehnički zahtevnog objekta.

Poštovani prijatelji zahvaljujemo Vam se na podršci tokom realizacije ovog projekta

Ruža Helać, predsednica Vojvođanske zelene inicijative

www.vojvodjanskazelenainicijativa.org.rs

DSCF8109DSCF8153

Predsednica Vojvođanske zelene inicijative – ga. ROŽA HELAC

 DSCF8127 DSCF8129 

DSCF8178 DSCF8190

DAN ZEMLJE


Dragi prijatelj,
Dan Zemlje v vašem življenju, pomeni razmislek o tem kako človek uničuje modri planet, razmislite in se priključite ALPE ADRIA GREEN, skupaj bomo lažje učuvali modri planet za naše potomce.
Naš planet se sooča z izzivi, večje kot kdajkoli prej. Naša pragozdovi, ki so posekani in naši oceani se zaradi nepremišljenosti se onasnežujejo in segrevajo z osupljivo hitrostjo.Ribolov, onesnaženje s strupenimi snovmi, umazani premog, nevarne jedrske energije in gensko inženiring rastlin so ogrozila kakovost, trajnost in celo življenje na našem planetu. Katastrofalne podnebne spremembe so posledica neekoloških inesticij, ki jih posamezniki in družbe, financirajo za povečanje njihovih dobičkov in hkrati povečujejo spremembe in blokirajo, potrebno zmanjševanje emisij ogljika.
V preteklih letih smo imeli pozitiven vpliv v svetu, ker so prepričljivi politiki in industrija trudili, da spremenili veliko škodljivih praks. Uspelo nam je zaščititi velike komplekse zemljišč, z spremembami na okoljski zakonodaji in včasih so dobili celo navdih poslovneži in vlade mnogih držav, da bi s pomočjo znanosti, ohranili planet pred propadom tudi na račun manjših dobičkov.
Toda če menite, da moč ALPE ADRIA GREEN v naši organizaciji, naših pozitivnih kampanjah – se motite. Moč je v posameznikih, ki sestavljajo to organizacijo.
Zemlja potrebuje več ljudi, kot ste vi, ki bodo skrbeli o okoljskih vprašanjih, več ljudi, ki bodo uporabljali svoje glave, da ga branijo – naravo in okolje in da bodo pozitivno vplivali na politike, da bodo sprejeli ukrepe za varstvo tega planeta. Pomagajte nam zgraditi veliko organizacijo, da bo lahko Alpe Adria Green vplival na politiko, investitorje in na velike kooperacije pri zaščiti našega edinega planeta – Zemlje.
Zeleno in mirno prihodnost, bo omogočila samo močna in številna organizacija za zasčito narave, okolja in zdravja ljudi – zato postanite tudi vi član Alpe Adria Green!

zemlja

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

IZJAVA ZA JAVNOST – POLITIČNO IN INSTITUCIONALNO »MOLČANJE« GLEDE USTRAHOVANJ NA MAFIJSKI NAČIN


clip_image002

TTK: SI 0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 

C.Franceta Prešerna 26,4270, Jesenice

Gms: 051 311 450 / Tel: 04 583 6640

IZJAVA ZA JAVNOST

JESENICE – TRST: POLITIČNO IN INSTITUCIONALNO »MOLČANJE« GLEDE

USTRAHOVANJ NA MAFIJSKI NAČIN

Inštitucije in večina tržaških strank nadaljujejo z molčanjem o ustrahovanjih po vzoru mafije, ki se je zgodilo 6. aprila 2010 – Roberto Giurastante, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green – Greenaction Transnational, je pred vrati svojega doma našel odsekano kozjo glavo.

To so zaskrbljujoča dejstva in obnašanja, bodisi ker niso običajna v Trstu kot bodisi ker to ni prva grožnja, ki so jo namenili okoljevarstveniku zaradi njegovega udejstvovanja proti onesnaževanju in nezakonitih poslih, ki se dogajajo na tem obmejnem območju.

Prejšnje grožnje – tudi s smrtjo – so se pojavile že marca 2005 in o tem so bili obveščeni za to kompetentni organi (dok. 1). Poleg tega je bila napadena tudi internetna stran organizacije (takrat je bil Roberto Giurastante član društva Amici della Terra – Prijatelji Zemlje) in so se na to organizacijo vršili pritiski, tudi politični, da bi jo ohromili.

Organizacija sporoča, da so lokalni sodni organi kljub vsemu arhivirali preiskavo o velikem napisu, ki so ga videli na zidu, kjer se je Giurastanteju grozilo s smrtjo, v samo treh mesecih, ker so izjavili, da »ne ustreza ne žalitvi ne napadu« in »je popolnoma nedoločen in negotov krog potencialnih avtorjev napisa, tudi če upoštevamo javno dejavnost Roberta Giurastanteja, ki je tako izpostavljen obširnim neprijateljem, čeprav je opozicija nakazovala nevarnost, ki se je sedaj žal ponovno potrdila.

Alpe Adria Green – Greenaction meni, da politično in institucionalno molčanje o tej strahoviti grožnji, ki so jo izvršili pred kratkim, podpira ustrahovanja teh vrst in osebe, ki jih izvajajo in so pokazatelji, da so tudi na skrajnem Severovzhodu zaskrbljujoči predstavniki, ki ne marajo »preveč« aktivnih posameznikov civilne družbe.

Predsednik Alpe Adria Green Jesenice: 19.04.2010
Vojko Bernard

Društvo za varstvo okolja Bled TRAJNOSTNI TURIZEM IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST


Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje:

clip_image002

TRAJNOSTNI TURIZEM IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST

Turizem se spreminja in vse več ljudi išče oddih v neokrnjeni naravi. Ne moremo si predstavljati, kaj pomeni cvetoč travnik nekomu, ki ga v svoji domovini ne vidi več.

Samostojni raziskovalec turizma Miran ŠUBELJ SAGMEISTER spregovoril o trajnostnem turizmu in biotski raznovrstnosti.

v četrtek, 22.4.2010, ob 18h v Knjižnici Bled.

Pridružite se nam!

Alpe Adria Green proti predlaganemu zakonu o Triglavskem narodnem parku


Alpe Adria Green proti predlaganemu zakonu o Triglavskem narodnem parku

Zakon ni izpolnil obljube, da bodo upoštevali pripombe NVO-jev

17. april 2010 ob 19:11
Jesenice – MMC RTV SLO/STA

V mednarodnem društvu Alpe Adria Green zavračajo predlagani zakon o Triglavskem narodnem parku, saj menijo, da ni izpolnil pričakovanja iz spomenice iz leta 2004.

Prav tako zakon ni izpolnil obljube takratne vlade, da bodo upoštevali pripombe nevladnih organizacij (NVO). Društvo, ki združuje posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave, zato predlaga državnemu zboru, naj sprejme predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga pripravile nevladne organizacije.

Po besedah predsednika Alpe Adria Green Vojka Bernarda je namreč njihov predlog boljši, saj ne ščiti samo področja nad gozdno mejo.

Aktualna vlada črtala vse njihove pripombe
Svoj predlog so posredovali že komisiji, ki je zakon sestavljala v času prejšnje vlade, aktualna vlada pa je črtala vse njihove pripombe in zakon sestavila po svoje. Društvo bo zdaj na končno obliko zakona skušalo vplivati prek poslancev, ne izključujejo pa niti referendumske pobude, še dodaja Bernard.

Nov zakon o Triglavskem narodnem parku je sicer po navedbah vlade potreben zaradi uskladitve s spremembami slovenskega družbenega sistema in zakonodaje od leta 1990 z zakonodajo Evropske unije in z razvojem načel upravljanja zavarovanih območij v svetu.

S podporo pravnika pripravili izhodišča
Civilna družba se je vključila v javno razpravo o predlogu zakona tako, da je pripravila dva posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in enega na Bledu. Julija 2004 so nevladne organizacije državne organe tudi pozvale naj interventno ustavijo posege, ki grozijo, da bi razvrednotili park ravno v času sprejemanja novega zakona.

Ožja delovna skupina NVO-ja je ob podpori pravnega strokovnjaka leta 2005 pripravila izhodišča za zakon, ki pa jih, kot ugotavlja NVO, v aktualnem vladnem predlogu zakona niso upoštevali.

B. K.

imagePo besedah predsednika Alpe Adria Green Vojka Bernarda je namreč njihov predlog boljši, saj ne ščiti samo področja nad gozdno mejo, ampak so v njem izvzeta tudi skoraj vsa naselja v parku. Foto: MMC RTV SLO

 image Svoj predlog so v društvu posredovali že komisiji, ki je zakon sestavljala v času prejšnje vlade, aktualna vlada pa je črtala vse njihove pripombe in zakon sestavila po svoje. Foto: MMC RTV SLO

image

 image

Spomenik ljudskom nemaru na Iriškom vencu


Volonteri Vojvođanske zelene inicijative,  Studenske asocijacije FTN, Zelenog skoka, Omladinskog ekološkog kluba i Zelene patrole farbali su Spomenik ljudskom nemaru na Iriškom vencu, 17. aprila 2010. godine.

Povodom Dana planete zemlje i završetka radova na Spomeniku ljudskom nemaru, pozivamo Vas da se okupimo na Iriškom vencu u 11 časova, 24. aprila 2010. godine. Biće to susret predstavnika ekoloških i omladinskih  organizacija, medija i saradnika na realizaciji ovog projekta: JP "Nacionalni park Fruška Gora", JP Gradsko zelenilo, JP Železnice Srbije, Pokrajinski zavod za zaštitu prirode i Lafarge – BFC.

Kontakt osoba: Ruža Helać, predsednica Vojvođanske zelene inicijative

www.vojvodjanskazelenainicijativa.org.rs

Picture 168 Picture 200

Picture 215Picture 219

AAG JE RAVNAL PRAVILNO, KO JE g.LAHOVNIKA “PRIBIL” NA ČRNO TABLO ČETRTLETJA


 

energetska politika

Dnevnikov objektiv – sobota, 17.04.2010 Tekst: Dr. Ivo Banič

Po definiciji, ki jo uporablja stroka, je gospodarska politika definirana kot realizacija vizije v okvirih danih civilizacijskih vrednot. Če so že Rimljani definirali, da sta premoženje in človeško življenje nedotakljiva ter da so pogodbe izvršljive (Pacta sunt servanda), so sočasno sužnje, kristjane ali gladiatorje izpostavljali kruti smrti v arenah za zabavo rimskega plebsa in s tem razdvojili svoja civilizacijska merila. Dvojna merila so, kot vidimo, iznajdba plemenitih rimskih patricijev, ki so včasih za lastno zabavo, večinoma pa za "pridobivanje političnih točk" ponujali, kar so "volilci" želeli. Zveni pač znano, metoda je v rabi še danes.

Sama gospodarska (ekonomska) politika pa je sestavljanka poslanstva (misije = kaj bomo delali, s čim se bomo ukvarjali, "what business are we in") in kvantificiranih ciljev (denimo rast 10 odstotkov letno, EBIT in podobno) znotraj danega časovnega intervala (denimo pet let, deset let…). Drugače rečeno, če smo definirali nabor veljavnih civilizacijskih vrednot in opredelili naš končni cilj (vizijo), ki ga želimo doseči, imamo dober temelj za učinkovito in izvršljivo gospodarsko politiko. Vse nadaljnje nižje ravni, kot so strategija, taktika in operativna izvedba, so samo še stvar rutine in seveda stisnjenih zob, saj vsak tak projekt nekoga potiska iz blaženega, že doseženega položaja, ki ga bo branil z zobmi in kremplji. Osupljivo je, da dostikrat beremo in poslušamo o razvojni ali tehnološki strategiji, medtem ko o politiki nad to strategijo ne slišimo nič.

Če govorimo o energetski politiki, je treba takoj poudariti, da je energetska politika zgolj in samo modul, del gospodarske politike neke države ali manjše entitete (denimo pokrajine ali občine, podjetja ali česa podobnega) in ne samostojen, od vseh stvari neodvisen načrt. Smotrne energetske politike brez poprej natančno definirane gospodarske politike (znotraj socialne politike) ni in je ne more biti, saj bo po naravi stvari takšna energetska politika obvisela v zraku kot napol izpraznjen zračni balon, ki po malem pušča in pada. Če skušamo smotrno definirati to trditev, potem je treba reči, da je gospodarska politika edini okvir, v katerem se lahko oblikuje smotrna, smiselna energetska politika. Obratna definicija, da se gospodarska politika definira znotraj okvira energetske politike, zveni tako, kot da se denimo energetska politika in zatem na tej osnovi gospodarska politika definirata zaradi potreb nekega rudnika (da bi še obratoval) in ne obratno. No, če odmislimo ta nesprejemljivi način stratifikacije, potem je vrstni red problemov lahko razvrščen nekako tako:

– Kakšni so cilji naše gospodarske in socialne politike?

– Kaj so prioritete (bruto domači proizvod, bruto dodana vrednost, izvozna intenzivnost, varstvo okolja…)?

– Kakšne misije ima to gospodarstvo (kaj je naš proizvod)?

– Kakšne so naše energetske potrebe za realizacijo teh ciljev?

– Kakšne vrste energije potrebujemo (električno, plinsko, premogovno, vodno, jedrsko, sončno, vetrno…) za dosego tega cilja?

– Kdaj potrebujemo to energijo (podnevi in ponoči, 0-24h, samo določen čas…)?

– Kakšna so pravila igre na območju EU glede energetske preskrbe?

Seveda je mogoče postaviti še veliko dodatnih vprašanj, kriterijev ali omejitev, vsi pa so odvisni od izhodišč v gospodarski politiki. Omejevalni dejavnik je seveda tudi socialna politika, ki jo želimo izvajati.

Šele sedaj bi lahko bili tako daleč, da za potrebe zanesljive realizacije in gladke izvedbe gospodarske politike definiramo kot segment (poleg izobraževalne, infrastrukturne, kmetijske, zdravstvene in veliko drugih) tudi nujno energetsko politiko.

Tudi v tem primeru se nam zastavlja veliko kritičnih vprašanj, ki pa so vsa tesno vezana na oblikovane politike višjega reda (gospodarsko, izobraževalno, socialno…).

Vprašanja ali del teh vprašanj lahko oblikujemo kot:

– Kakšno energetsko prenosno/distribucijsko omrežje potrebujemo za realizacijo načrtovane in potrebne energetske politike?

– Kakšne so potrebne energetske povezave na domače in tuje vire?

– Kakšno stopnjo varnosti obratovanja prenosnih omrežij načrtujemo/zahtevamo (kakšna je zahtevana redundanca)?

– Katere domače vire imamo in katere nove načrtujemo?

– Ali imamo dovolj virov (denimo finančnih, kadrovskih, tehnoloških, ekoloških…) na razpolago?

– S kakšnimi časovnimi viri razpolagamo? Ali je načrt izvedljiv v razpoložljivem času?

– Katere probleme lahko pričakujemo na področju zakonskih omejitev (izpusti SO2, CO2, NOx, prašni delci ipd.)? Ali omejitvam lahko zadostimo z viri, s katerimi razpolagamo? Ali je "cena" previsoka in kaj so v tem primeru alternativne rešitve?

– Kakšna je časovna porazdelitev energetskih zahtevkov (dan/noč/vikendi)?

– Kakšna je zahtevana kakovost energetskih virov (enakomernost dotokov, brez primesi ali harmonskih nihanj)?

– Kakšne omejitve lahko pričakujemo pri gradnji energetske infrastrukture (naravovarstvene omejitve, civilne iniciative, zakonodaja EU)?

Če sedaj pregledamo zahteve in omejitve, presenečeni ugotovimo, da energetski viri niti ne igrajo tako pomembne vloge, kot ponavadi mislimo, in da se morajo prilagoditi omejitvam ali drugim zakonskim zahtevkom, na katere nimajo velikega vpliva. Ne želimo odpirati vseh mučnih procesov pri gradnji plinovodov, daljnovodov, hidroelektrarn, da o termoelektrarnah niti ne govorimo! Vendar ima vse to praviloma večji vpliv kot želje investitorjev, lokalnih in republiških politikov ter formalnih oblastnih struktur. Tega ne moremo in ne smemo pozabiti niti za trenutek.

Če še pogledamo trenutno stanje energetike ali celo energetske politike v Sloveniji, moramo z nejevoljo ugotoviti, da neke spoznavne in kompetentno oblikovane gospodarsko-energetske politike ni na obzorju. Vidni so drobci take politike, ki so bolj vezani na pretirane ambicije lokalnih veljakov, ki jih politiki spremljajo večinoma zaradi bojazni, da ne bi dobili naslednjega mandata na lokalni ali na republiški ravni.

Poglejmo nekaj teh projektov:

– Gradnja izjemno drage termoelektrarne, ki naj bi zagotovila obratovanje rudnika lignita v podzemnem kopu.

– Druga termoelektrarna na premog (tudi lignit), pri čemer se njen rudnik lignita zapira, elektrarna pa bo brez goriva.

– Načrtovanje nove jedrske elektrarne, za katero nihče ne ve, od kod bodo pridobljena investicijska sredstva.

– Obstoj jedrske elektrarne brez dokončno urejenih lastniških in drugih vprašanj (npr. razgradnja).

– Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi brez načrta eksploatacije celotne reke. Poleg tega je projekt razdeljen lastniško na dve med seboj tekmovalni skupini.

– Zaključek gradnje prečrpovalne elektrarne brez ustreznih prenosnih daljnovodov.

– Načrtovanje še ene velike prečrpovalne elektrarne.

– Spogledovanje z gradnjo hidroelektrarn na Muri, čeprav okoljevarstveni problemi niso rešeni niti pri nas niti v Avstriji.

– Gradnja plinovoda Južni tok, pri katerem ostaja cela vrsta odprtih vprašanj, vključno z vprašanjem, ali bo projekt sploh realiziran.

– Blokada gradnje hitre plinske elektrarne v Kidričevem, čeprav je to edini kratkoročno razpoložljivi vir energije!

– Odprta vprašanja prenosnega in distribucijskih omrežij.

Takšnih vprašanj bi lahko našteli še precej, vendar osnovno vprašanje ostaja: kakšen je generalni načrt (gospodarska/energetska politika)?

Upam, da vsaj nekdo pozna točen odgovor. Jaz ga žal ne! Ga morda vi?