Na vojaškem ministrstvu se menda dela načrt, za povečanje vojaškega poligona Poček


image Na vojaškem ministrstvu se menda dela načrt,za povečanje vojaškega poligona Poček na 1500hektarov.Kot vemo je to zelo delikaten prostor,saj naj bi se tam nahajale podtalne vode,ki naj bi v bodoče napajale tako obalo ,kras in seveda Pivško dolino.Vojaki kot vemo niso ravno prijazni do narave….ali morda kaj veste o te…m,ali so morda že kakšne aktivnosti v teku?…LP in hvala za morebitne informacije, ki jih sprejemamo na gms: 051 311 450 in po e-pošti: alpeadriagreen@gmail.com

TEŠ – V članku z naslovom “Odbor za gospodarstvo podprl gradnjo v Šoštanju”


clip_image002

Gms: 051 311450

IZJAVA ZA JAVNOST

V članku z naslovom » Odbor za gospodarstvo podprl gradnjo v Šoštanju« objavljenem v Delu 13.3.2010 je navedba, da novi energetski objekt že gradijo, čeprav je poznano dejstvo, da gradbeno dovoljenje še ni izdano! Prav tako še ni zaključena finančna konstrukcija, saj je potrebno pridobiti državno garancijo za najem kredita v višini 380 miljonov eur. Državno garancijo se izda lahko samo s sprejemom takšnega zakona v DZ. Nekaj okoljskih nevladnih organizacij pa je že napovedalo pričetek referendumskega postopka ob sprejemu tega zakona za izdajo državne garancije.

Res je, da je nosilec investicije TEŠ in njegov lastnik, to je HSE, še bolj res pa je tudi , da sta obe organizaciji v državni lasti in v primeru negativnega rezultata bo vse skupaj padlo v breme davkoplačevalcev! In iskana garancija je v breme davkoplačevalcev!

Predvidena bodoča prodajna cena električne energije iz TEŠa je vsekakor vprašljiva, saj je vprašanje, če bo dovolj kupcev zanjo ob vedno širši ponudbi poceni energije iz JE in novih proizvajalcev električne energije z rabo obnovljivih virov energije. Vedeti je potrebno, da električna energija ni več državni monopol!

Država Slovenija je sprejela obveznosti iz Kyotskega protokola o zmanjševanju toplogrednih emisij, toda namesto zmanjševanja smo prešli v povečevanje, za kar moramo v naslednjih štirih letih plačati letno po 20 milijonov eur v breme davkoplačevalcev, torej skupaj 80 milijonov eurov. Denar za plačilo bomo zbrali s podražitvijo energentov 2 centa na enoto posameznega energenta. To bo vsekakor v breme porabnikov in le ti so davkoplačevalci.

Logična posledica tehnološkega razvoja je proizvodnja opreme za termoelektrarne z večjim izkoristkom, saj proizvajalcem to nalaga že njihov konkurenčni boj med seboj. In temu sledi seveda večji energetski izplen na enoto porabljene surovine ( lignita) in ustrezno zmanjšanje emisij. Torej nihče ne oporeka uspešnosti predvidene opreme v novem bloku.

.

Ampak emisije so še vedno in tem se želi bodoča družba odpovedati. Potrebo po energiji bomo morali zadovoljevati z razvojem tehnologij za rabo obnovljivih virov energije. Zaradi klimatskih sprememb smo nesporno na poti v brez ogljično družbo. Del sedanje družbe navajen na dobrobiti koriščenja fosilnih resursov narave seveda vztraja pri obstoječem energetskem koriščenju, kakršnega so navajeni.

Nikjer ni zaslediti informacije kaj se bo dogajalo s TEŠem in gospodarstvom v primeru, če projekt ne bo izveden? Torej so investitorji prepričani v uspeh javnega prepričevanja, da je objekt nujno potreben? Vse to so vprašanja na katere javnost pričakuje odgovore od investitorjev.

V komentarju je potrebno posebej navesti, da TEŠ s HSE nista predložila nobenih dokumentov in dokazil , da so navedbe v njihovem pismu resnične in temeljijo na ustreznem dokaznem gradivu. Tu navajamo samo eno izmed javno izrečenih navedb predstavnikov TEŠa na javni tribuni v organizaciji Umanotere v Citty hotelu v Ljubljani januarja letos , ko je bila podana izjava, da bo blok 5 z dnem pričetka obratovanja bloka 6 , postal hladna rezerva. V zahtevku za objavo pa je navedeni rok obratovanja bloka 5 do leta 2027.

Vsekakor pričakujemo od obiskovalcev spletne strani tudi njihove komentarje.

To je komentar k vsebini zahtevka za objavo »popravka«, kateri je objavljen sočasno.

Na podlagi že javno objavljenih strokovnih mnenj in člankov v medijih, se ANV Slovenia Team oziroma prvo podpisani nosilec peticije, NE namerava opravičiti, še manj razveljaviti samo peticijo. To bi namreč pomenilo, da se je civilna družba umaknila zaradi očitnega pritiska investitorja.

Sporočam Vam, da posledično zbiramo podpise ZA Peticijo do preklica! Link:

http://anv-val.eu/index.php?option=com_petitions&view=petition&id=34&Itemid=70

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Zadeva: Odgovori na vprašanja »žurnal 24« za prispevek o IPPC dovoljenjih za industrijske obrate – deponije odpadkov .


clip_image002

Gms: 051 311 450

Datum: 08.03.10

Zadeva: Odgovori na vprašanja »žurnal 24« za prispevek o IPPC dovoljenjih za industrijske obrate – deponije odpadkov .

1. Ocena glede ureditve komunalnih regijskih odlagališč v Sloveniji? Kje je njihov največji problem in kako lahko vplivajo tudi na kakovost življenja v Sloveniji?

Problem lokalnih – regijskih odlagališč odpadkov, sega v zgodovino devetdesetih let. Vlada je tedaj sprejela sklep, da se ustanovi po regijah, ki jih ni bilo, regijske- medobčinske "CENTRE ZA RAVNANJE Z ODPADKI – CERO" v katerih so sodelovale samo občine, stroka se zaradi političnih interesov ni poslušala, kandidati za občinske ali državnozborske volitve so ustanavljali razne CI, da bi preprečili po EU standardih načrtovane gradnje, resna društva za zaščito narave ali okolja, pa je politika zaradi svojih ozkih interesov potisnila na stranski tir. To je bila napaka, katero pa še do danes niso odpravili. V kolikor bi to vprašanje reševala stroka in nevladne organizacije, brez političnih spletk ( pohlepnosti, zavisti županov in občinskih svetnikov, lastni interesi), bi bil ta problem v Sloveniji že rešen! Za gorenjsko lahko z gotovostjo potrdim, da bi društva oziroma nevladne organizacije potrdile regijsko odlagališče v Kovorju pri Tržiču z podporo okoliškega prebivalstva v Kovorju. Predlagana deponija na Mali Mežaklji že ima nasprotnike pri okoliškem prebivalstvu, saj ni zgrajena po mednarodnih standardih, kjer na koncu reciklaže v bistvu ostane samo kompost, ki pa je v glavnem brez vonja. Sedanja situacija pa je po naših ocenah zaradi izcednih vod v Savo Dolinko in smradu ob Karavanškem predoru, katastrofalna. Letos se bo še izrazito odrazilo, ko bodo predor obnavljali in se bodo pred predorom nabirale kolone avtomobilov. Turisti se bodo Slovenije zapomnili v glavnem po smradu ob odhodu iz naše države.

Največji problem odlagališč v Sloveniji je nestrokovna gradnja odlagališč, kjer upravljali vlečejo samo dobiček v samo obnovo odlagališč, pa niso pripravljeni investirati. Ta niso zgrajena po EU standardih, lokacijo pa so izbirali v občinah in je bila izbrana politično, brez sodelovanja strokovne javnosti ter okoliškega prebivalstva. Prebivalci ob tako zgrajenih odlagališčih so izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo živali (podgane, mačke, psi,…)boleznim ter izcednih vod in podobno. Njihove nepremičnine imajo zaradi bližine nestrokovno zgrajenih deponij manjšo vrednost, poleg tega pa nimajo urejene najnujnejše infrastrukture ( trgovine, javni prevozi,..)V občinah se zavedajo, da danes smeti polnijo občinske proračune in se jim ne bodo z lahkoto odrekle, vlagale v njih pa tudi nebi.

2. Kdo bi moral prevzeti odgovornost za njihovo ureditev?

V Sloveniji bi morali po hitrem postopku sprejeti zakon s katerim bi občinam odvzeli občinam upravljanje z deponijami in ustanoviti javno agencijo Slovenije za ravnanje z odpadki, s tem bi delovalo optimalno število odlagališč glede na število prebivalcev, ker v Sloveniji še nimamo regij. Deponije bi morale dobiti status objekta državnega pomena, tako kot avtoceste, železnice…, da bi se lahko pravilno umestitve v prostor. Občine v katerih pa so locirane deponije pa bi dobile odškodnino za razvrednotenje zemljišča. Nadzor delovanja deponij bi moral biti pod strogim nadzorom lokalnega prebivalstva in društev ter NVO za varstvo okolja. Monatoringi bi morali biti javno objavljeni na svetovnem spletu, kazni za kršitelje pa zelo visoke. S takim ukrepom bi bila cena odvoza smeti za občane tudi bistveno nižja in sam nadzor nad deponijami, bi bil strokovno opravljen

3. Kdo bi jih moral toliko financirati, da bi lahko zadostili evropskim pogojem?

Vsekakor bi morala v začetku prevzeti strokovno in finančno odgovornost, da bi regionalne deponije zadostile evropskim pogojem država ( Ministrstvo za okolje in prostor) samo v tistih primerih, kjer upravljaljci iz upravičenih razlogov ne bi mogli zagotoviti dovolj finančnih sredstev za obnovo, druge pa bi morali obnoviti oziroma zgraditi z sredstvi sedanjih upravljavcev deponij. V prihodnosti pa bi to morala prevzeti Republiška agencija za ravnanje z odpadki.

4. Kakšni so vaši predlogi za rešitve in kdaj bi bilo to lahko izvedljivo po vaši oceni?

V AAG predlagamo, da MOP takoj ustanovi mešano komisijo za pripravo zakona o upravljanju z deponijami v kateri bi sodelovali MOP, strokovna javnost in okoljske NVO. Poleg odlagališč, bi morali spremeniti – poenotiti tudi zbiranje odpadkov na samem izvoru (poenotiti zabojnike po celi Sloveniji) in na deponijah zgraditi po EU standardih sortirnice preostalih odpadkov. Z tem ukrepom, bi še zmanjšali samo količino odpadkov na minimum.

V kolikor bi vlada sprejela naš predlog, bi bil projekt lahko gotov v največ petih letih.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

F. Malečkar – AAG – Smrdeča jama


Dopolnilni zapisnik

IME JAME:

Smrdeča jama

Organizacija:

JD Dimnice

Zapisnikar:

Franc Malečkar

Udeleženci:

F. Malečkar (foto ), Branko Vrabec in ekipa TV Koper-Capodistria

iskanje jame

določanje koordinat

geološki podatki

vodena ekskurzija

pregledovanje okolice

merjenje jame

hidrografski podatki

čiščenje objekta

pregledovanje jame

risanje načrta

meteorološki podatki

ureditveni poseg

kopanje, širjenje ožin

fotografiranje, snemanje

biološki podatki

nezgoda ali nesreča

zahtevno plezanje ali prečenje

zanimivosti iz ustnih virov

arheološki podatki

reševalna vaja

potapljanje, napeljava natege

literatura o jami

naravovarstveni podatki

drugo:

Jama je:

znatno onesnažena

znatno ali sveže poškodovana

zaklenjena

nedostopna

uničena

Na podlagi tega zapisnika predlagamo spremembo osnovnih podatkov o jami

Opis aktivnosti in ugotovitve:

Namen ekskurzije je bil ogled – snemanje jame za oddajo Ljudje in zemlja, ki jo je dobiti na povezavi: http://tvslo.si/predvajaj/ljudje-in-zemlja-oddaja-tv-koper-capodistria/ava2.59602538/0:23:34/0:35:22. Vhod (1) se nahaja med hrasti v ogradi; že z vrha brezna je videti smeti (2), ki so razsute (avtomobili, kemikalije, kadavri) (3) do dna podornega stožca. Vmes je tudi nekaj granat (4). Na stropu je bila skupina 6 netopirjev, verjetno podkovnjaki.

clip_image004

 

Marija snežna

clip_image0061clip_image0082

 

clip_image0103clip_image0124

 

 

Obnovljivi viri energije in raba plina v gospodinjstvu


clip_image002

Gms: 051 311 450

Daum: 07.08.2010

IZJAVA ZA JAVNOST

odmev na prispevek TV Slovenija v soboto 6.3.2010

»Obnovljivi viri energije in raba plina v gospodinjstvu«

Predstavniki skoraj vseh držav so neuspešno končali svojo konferenco v Kopenhagnu preteklo leto, članice Evropske unije pa so blizu dogovora, da bodo v naslednjih desetih letih zmanjšale izpuste toplogrednih emisij za 20% in prav za toliko povečali rabo obnovljivih virov energije. Tolikšno zmanjšanje je mogoče samo z nadomeščanjem rabe fosilnih goriv ( kurilno olje in plin) v gospodinjstvu. V Sloveniji so nevladne organizacije s področja varstva okolja pričele to pot poimenovati pot v brezogljično družbo.

Varčevanje z energijo pomeni dejansko dvoje aktivnosti, izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Tako zmanjšujemo porabo toplotne energije in z rabo obnovljivih virov energije zmanjšujemo izpuste toplogrednih emisij. TV Slovenija je ob dnevu varčevanja pripravila kratek povzetek aktivnosti dneva varčevanja z energijo po celi Sloveniji. V prispevku pa je bila poudarjena izjava Matjaža Malovrha vodje slovenskih energetskih svetovalcev, da je prispevek k varčevanju z energijo tudi prehod na rabo plina v gospodinjstvih.

Do tega trenutka smo uvrščali plin za rabo v gospodinjstvih med fosilna goriva, sedaj pa bomo pričeli dvomiti v naša prepričanja. Ali pa je izjava Matjaža Malovrha morda le prikrito reklamno sporočilo kdo financira energetske svetovalce v Sloveniji.

Naša nevladna organizacija se na javni odprti sceni bori proti izgradnji plinskih terminalov v tržaškem zalivu, kakor tudi v Luki Koper, predvsem iz dveh razlogov: ker takšni objekti ne sodijo v urbana naselja zaradi potencialne nevarnosti in ker bomo v bodočnosti vedno maj potrebovali plina zaradi naše usmeritve v brezogljično družbo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Predsednik Državnega zbora sprejel predstavnike Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev TNP


 

Ljubljana, 04.03.2010

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je v četrtek, 4. marca 2010 sprejel predstavnike Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka.

Uvodoma so predstavniki koalicije, v katero se združuje 18 slovenskih nevladnih okoljskih organizacij, društev, strokovnih organizacij in raziskovalnih inštitucij, predsednika Državnega zbora seznanili s stališči koalicije in opozorili, da predlog novega Zakona o Triglavskem narodnem parku ni v skladu z mednarodnimi standardi o narodnih parkih.

Po navedbi predstavnikov Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka pri pripravi rešitev v objavljenem predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku ni sodelovala, saj se Ministrstvo za okolje in prostor do njihovih ločenih mnenj in predlogov ni opredeljevalo. Po mnenju koalicije predlog novega zakona ne zagotavlja sodobnega, celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov v park, saj ohranja sedanjo, zastarelo institucionalno sestavo upravljanja, ki se je izkazala za neuspešno. Predlog zakona ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij in učinkovitega ohranjanja kulturne krajine. Prav tako ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku, so dodali predstavniki koalicije. Opozorili so, da predlog novega zakona ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so vključene celotne parkovne občine in ne odgovarja na vprašanje, kako upravljati dele območij Nature 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka. Koalicija meni, da sedanji "kompromisni" predlog zakona ni kompromis med interesi prebivalcev narodnega parka in naravovarstvenimi smernicami, pač pa kompromis med željo po ohranjanju videza Triglavskega narodnega parka in med posameznimi ekonomskimi inetresi. Temeljno vodilo slovenske države bi moralo biti ohranjanje narave našim zanamcem, vključno z gorskimi območji, ki bodo podnebne spremembe najbolj občutila, ne pa služiti trenutnim interesom, so zaključili predstavniki Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka. 

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je menil, da je potrebno posvetiti pozornost premisleku o najbolj učinkovitem upravljanju parka in vprašanju, kako v parku vzpostaviti meje med posameznimi območji. Predsednik dr. Gantar je obljubil, da bo pripombe in smernice Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka temeljito preučil in ocenil, da bi bilo dobro, da bi predstavniki  koalicije svoja stališča predstavili Odboru za okolje in prostor.

image image

Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda


clip_image002

GMS: 051 311 450

IZJAVA ZA JAVNOST

Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda

AAG dopolnjuje peticijo za Evropski parlament in prijavo Evropski komisiji s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. Pojavljajo se dvomi o finančnih sredstvih prejetih od nekaterih okoljevarstvenih organizacij, ki so uradno proti uplinjevalniku v Tržaškem zalivu.

AAG je dopolnila prijavo, ki jo je predstavila evropskim inštitucijam oktobra 2009 glede nepravilnostih projekta uplinjevalnika španske družbe Gas Natural v tržaškem pristanišču. Prijavo, ki sta jo Evropski parlament (peticija 1472/09) in Evropska komisija (prijava CHAP(2009)00182- EU-Pilot 755/09/ENVI), so sedaj dopolnili s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu.

AAG nasprotuje dejstvu, da nista bili uporabljeni Direktivi 96/82/CE in 2003/105/CE glede tveganj v industrijskih objektih in glede preprečitve tveganj za prebivalce. Zaradi kršitve zakona Seveso v Trstu je Evropska komisija že sprožila postopek kaznovanja Italije (marec 2009). Novi dosje-prijava dokazuje, kako so bili varnostni ukrepi že obstoječih objektov spremenjeni, zato da bi prikrili tveganja za nesreče v industrijskih obratih in tako dovolili predstavitev projekta uplinjevalnika v Tržaškem zalivu.

AAG meni, da se spor, ki je nastal med Slovenijo in Italijo zaradi plinskih terminalov, lahko reši samo z upoštevanjem zakonitosti. Ta princip pa ne sme veljati samo za projekt družbe Gas Natural, ampak tudi za projekt (E.ON) plinskega terminala na morju – off-shore, ki bi se nahajal prav ob slovenski obali in bi imel na okolje še večji vpliv kot bi ga povzročil že zaskrbljujoč žaveljski plinski terminal. V primeru plinskega terminala na morju – off-shore bi se namreč posledice in tveganja za okolje poznali prav v Sloveniji, ki bi tako izgubila še del svojih teritorialnih voda, prav tako pa bi se zmanjšal tudi promet v edinem pristanišču, ki ga ima država Slovenija -to je prav koprsko pristanišče. Tržaški zaliv je preozek, da bi v njem lahko dovolili umestitev teh dveh plinskih terminalov, ki bi med drugim morala biti povezana z italijansko državno mrežo s podmorskim plinovodom, ki bi prav tako povzročil veliko škodo ekosistemu severnega Jadrana. Zadnja nesreča kitajske tovorne ladje, ko je v megli nasedla pri Debelem rtiču, samo potrjuje, da je Tržaški zaliv preplitev in preozek, da bi v njem plule ladje z nevarnim tovorom.

AAG zaskrbljeno opozarja na to, da medtem ko se zdi pozornost vseh skorja v celoti usmerjena na plinski terminal v Žavljah, se za projekt plinskega terminala na morju – off-shore lahko začenjajo privolitve političnih sil in italijanskih javnih ustanov. Glede tega poudarjamo, da ni niti položaj italijanskih okoljevarstvenih organizacij tako transparenten. Kaže namreč, da je Legambiente, ki je z WWF-jem predstavila pritožbo na Upravno sodišče proti uplinjevalniku v Žavljah, finansirana s strani SNAM – potecialnega investitorja, ki načrtuje podvodni plinovod, ki bi povezal plinovod iz plinskega terminala na morju – off-shore na državno distribucijsko mrežo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard