k predlogu Nacionalnega energetskega programa


Zadeva: prispevek k predlogu Nacionalnega energetskega programa

Skupina NVO se že nekaj časa trudi aktivno sodelovati pri pripravi energetskega programa,kateri bo vseboval področje obnovljivih ( trajnih) virov energije.

 

A

V osnutku programa je potrebno opredeliti vse obnovljive vire energije in jih opredeliti z definicijami! K vsakemu viru podati informacijo ali se že koristi na območju države ( mogoče opredeliti lokacijo?).

V program se vpisuje samo tiste vire energije, kateri so že preizkušeni ( ostalo se navede kot še nepreizkušena možnost).

B

Narediti opredelitev obnovljivih virov energije z namenom rabe:

– proizvodnja električne energije,

– proizvodnja toplotne energije,

Program bi se moral opredeliti do vprašanja,kje in kdaj je dovoljena pretvorba električne energije v toplotno energijo.

C

Opredeliti pojm soproizvodnje električne in toplotne energije.

Opredeliti odnos do bioplinarn in se postaviti na stališče, da bioplninarna ne more dobiti uporabnega ( še popreje gradbenega dovoljenja) dovoljenja, ČE NIMA ZAGOTOVLJENEGA ODJEMA TOPLOTNE ENRGIJE!

D/1

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije

Hidroenergija

Hidroenergija predstavlja na območju Slovenije še ne izkoriščen potencial in je istočasno najbolj izkoriščani potencial. Sem sodijo HE, mHE in ČHE. Mlinov in žag ni več toliko, d abi bili omembe vredni. Potrebno pa je vedeti, da je po zaključku 2.svetovne vojne obratovalo na območju Slovenije cca 4500 takšnih objektov.

Iz poznanih podatkov definirati obstoječi postavljeni potencial in upoštevati načrtovano gradnjo v prihodnjih desetih ( 20) letih. Posebno pozornost nameniti odpravi preprek za gradnjo mHE in iskati pot do uveljavitve prednosti »javnega interesa« pred interesom različnih Civilnih Iniciativ«.

Energija vetra

Raba energije vetra je v Sloveniji kljub nekaj vzorčnih primerov na začetku svoje razvojne poti. Nesporno lahko v program zapišemo, da je možno v državi postaviti nekaj sistemov za pretvorbo energije vetra v električno energijo. S pričakovano in ocenjeno proizvodnjo se lahko v program vnese instalacijo 50MW predvsem v Primorski regiji.

Solarna energija

V Sloveniji imamo večjo potrebo po pridobivanju – proizvodnji električne energije s pomočjo solarne energije kot potrebo po pridobivanju toplotne energije. V letu 2009 je bilo postavljneih v obratovanje 226 sistemov.

Zaradi možnosti samogradnje je bilo izdelanih in potem zmontiranih nekaj sistemov za pripravo tople sanitarne vode, velika večina pa je bila zmontirana iz uvoženih materialov.

Slovenija pa ima domačega proizvajalca silicijevih celic za izgradnjo takšnih solarnih elektraren. Dosegljivi so podatki o maksimumu tega potenciala in sedaj je izračunati ,koliko smo finančno močni, da takšne projekte lahko izvedemo. Ker n epoznamo še kvalitetne tehnologije za shranjevanje električne energije ima tovrstna proizvodnja omejitev in nujnost podpore od drugih proizvajalcev električne energije.

Pri postavljanju solarnih sistemov je nujno odpraviti nekaj pravo upravnih omejitev ( letni maksimum postavitev na kmetijskih zemljiščih je omejen na skupnih 5 MW letno!, brez opredelitve kaj je možno graditi na zemljiščih,ki so neuporabna za kmetovanje). Seveda je dobro preračunati subvencioniranje takšne proizvodnje.

Biomasa

Slovensko pogozdenost poznamo in poznan nam je podatek o letni razpoložljivi lesni masi.

Bistvo rabe letne biomase mora biti namenjen predelavi, ostanki pa naj bodo namenjeni rabi za proizvodnjo toplote.

V Sloveniji se pripravlja nekaj projektov za proizvodnjo električne energije s sočasno rabo toplotne energije ( obvezna raba toplotne energije !!).

Ker je raba biomase v sodobni obliki ( peleti in sekanci) pogosta, so tudi na razpolago potrebni podatki za obdelavo.

V Sloveniji imamo tudi nekaj proizvajalcev potrebne toplotne opreme in tudi najstarejše daljinsko ogrevanje v Železnikih z rabo lesnih odpadkov.

Geotermalna energija

Geotermalno energijo je možno uporabiti kot toplotno energijo, kar dokazuje uspešno poslovanje nekaj termalnih zdravilišč. Podatke o količini in moči instaliranih naprav premorejo na Združenju naravnih zdravilišč.

Toplotno energijo pa je možno uporabljati tudi v intenzivni pridelavi cvetja in zelenjave ( Čatež in Dobrovnik). Toplotno energijo se uporablja kaskadno ( uporaba po višini temperature).

V Sloveniji sta tudi dva projekta daljinskega ogrevanja ( Murska Sobota in Lendava), katera pa nista še dokončana.

Proizvodnja električne energije: v Sloveniji se pripravljata tudi dva projekta za proizvodnjo električne energije. Ko bosta dokončana, je pričakovati skupno instalirano moč cca 100MW.

Potem pa sta v Sloveniji v rabi še dva segmenta, katera sta dejansko posledica prehajanja geotermalne energije iz notranjosti zemlje proti površini zemlje. To je raba energije zemlje in raba energije podzemnih voda, katero se dviguje s pomočjo toplotnih črpalk na želeni temperaturni režim ( maksimum 65ºC) ( pri nas je poimenovana takšna oprema za toplotno črpalko, v sosednji hrvaški po so jo poimenovali dvigalec toplote). Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje konstanten dodok energije z medijem ( med 5º-15ºC) kjer se odvzema od 1º-5ºC in se medij vrača nazaj ( v primeru geosonde, medij kroži po geosondi in nabira ( absorbira) toploto zemlje, v primeru podzemne vode pa se voda ( ohlajena) vrača v vodonosnik.

V Sloveniji se tako ogreva že več kot 100 individualnih stanovansjih hiš in 15 poslovnih objektov, od tega 5 šolskih objektov.

Vsekakor je takšen sistem trenutno najbližji množični uporabi. Saj nadomesti sicer 75% uvoženega energenta ( fosilno gorivo) in za svoje delovanje uporabi 25% domačega energenta ( električno energijo).

K temu sklopu sodi tudi uporaba horizontalnega kolektorja s toplotno črpalko in pri nem pa gre za rabo skladiščene solarne energije.

Hidrotermalna energija

Hidrotermalna energija je energija površinskih voda. V Sloveniji je izveden vzorčni primer ( raba energije morja 1 x 25 kW) za ogrevanje poslovnega objekta. Izdelujejo se projekti in pridobiva se upravno dovoljenje za rabo vode reke Vipave. Reka Vipava ima v neposredni bližini izvira konstantno najnižjo zimsko temperaturo 8ºC.

Za na slovensko obalo pa se pripravlja en projekt z nazivno močjo 300kW z aposlovni objekt.

Perspektivno je domnevati, da so bo pojavil interes po postavitvi ene ali več mestnih toplarn na slovenski obali z rabo energije morja. V tem trenutku se dela ustrezna študija o možnostzih rabe energije morja na slovenski obali.

Energija pridobljena iz odpadkov

Iz komunalnih odpadkov je mogoče pridobivati na trajnih odlagališčih bioplin, katerega se potem uporablja v kogeneracijskih postrojenjih za proizvodnjo električne in toplotne energije. ( primer odlagališče Barje, čistilna naprava v Kranju).

Slovenski predpisi o odlaganju komunalnih odpadkov določajo, da je obvezno sežgati odpadke, ki imajo določeno energijsko vrednost in potem pridobivati električno in toplotno energijo.

Odpadna toplotna energija

V nekaj industrijskih obratih se s hladilnimi sistemi odvzema procesna toplota in se uporabi za ogrevanje poslovnih prostorov.

Med obnovljive vire energije sodi tudi energija plimovanja za pridobivanja električne energije. Ker tehnične možnosti za realno izvedbo v Sloveniji ni , tega projekta ne predstavljamo.

Veliko bi še lahko napisali o obnovljivih virih energije in možnosti rabe energije,pa je za razumevanje dovolj. Bistvo je, da moramo začeti opiščati rabo fosilnih goriv in prehajati na rabo obnovljivih ( trajnih) virov energije in pričeti zmanjševati toplogredne emisije.

Pri tem pa se moramo zavedati, da smo do sedaj nemilosrčno trošili fosilna goriva in zmanjševali naravne zaloge teh goriv.

Raba obnovljivih virov energije pomeni sicer višje investiranje zaradi premajhnega tehnološkega znanja, prav tako pa pomeni manjše stroške letnega obratovanja in zboljšanje vplivov na okolje.

Želim, da vam bo pričujoči tekst pomagal oblikovati tekst NEPa do javne obravnave.

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.