LED diode proizvajajo belo-modro svetlobo

Kolikor vem, LED diode proizvajajo belo-modro in del svetlobe v UV spektru.
Zato je kaj klavrno pričakovati, da bo škoda na nočnih opraševalcih in
žuželkah sploh, po uvedbi LED razsvetljave, nižja kot je dosedanja.
Res je, energetski prihranek je mamljiv. A to je tudi edini del štorije, ki
je za našo civilizacijo pozitiven.
Verjetno bi se splačalo počakati, da bo led tehnologija dosegla stopnjo
razvoja, v kateri bo mogoče proizvesti svetilke s spektrom oddane svetlobe,
ki bo minimalno vplivala na nočne živali, skratka manj, kot bo, če uvedmo
tako razsvetljavo v kratkem.
Ribiči vemo, da mnogo vodnih žuželk opravi koopulacijo v nočnem času.
Nekatere izmednjih migrirajo. Nesporno so vodne žuželke eden temeljev
prehranske verige v naših vodah.
So narejeni testi za enodnevnice, vrbnice, mladoletnice in večino
dvokrilcev?
Za nekatere vrste mladoletnic in dvokrilcev lahko zatrdim, da kar rade
masovno priletijo na luč.
Diskreditacija na 100% je za take teme zelo nevarna.

Norost, v Škofji Loki ogrevamo most!

V intervjuju s škofjeloškim županom Igorjem Drakslerjem je novinarka postavila tole vprašanje: »Nekateri občani v teh recesijskih časih oporekajo dejstvu, da je brv ogrevana. Kako to komentirate?« Župan je odgovoril: »Pri obnovi mostu smo poskrbeli tako za trajnost kot za varnost, za trajnost z izbiro kamnite obloge, za varnost ljudi pa tako, da most ogrevamo, da ne prihaja do zaledenitve, da ljudem ne drsi in ne prihaja do neljubih zimskih nezgod. Ogrevamo pa le v času padavin in ko je možnost zaledenitve.«
S tako poenostavljenim pojasnilom je zadovoljil nevedne, ostalih pa ne.

Zato si poglejmo še pravi vzrok in posledice.

Vzrok za ogrevanje

Tlak mostu je hotaveljski marmor. Nekdo je imel zelo velik interes, da ta kamen Občina kupi in ga tudi je. In tako je tlak na mostu iz materiala, ki je podvržen propadanju. Da bi to ublažili, so kamen impregnirali. Zdaj vode ne vpija več, ga bo pa treba še kdaj premazati, saj impregnacija ni trajna. Ker pa moker impregniran marmor še vedno drsi, recimo pri nizkih temperaturah, ko pada dež ali sneg, je potrebno most ogrevati, da je površina suha. Če bi vgradili namesto apnenca granit, grelcev ne bi potrebovali. Zakaj mislite, da se je občinska oblast odločila drugače?

Posledice

Samo v januarju so v enem samem mesecu porabili za gretje mostu 4921 kWh. S to energijo bi lahko imelo 246.000 družin prižgano 20W sijalko celo uro – skoraj polovica slovenskih družin.
Za ogrevanje mikro brvi v Škofji Loki so namreč v njen tlak vgradili grelce moči 28.000 watov.

k predlogu Nacionalnega energetskega programa

Zadeva: prispevek k predlogu Nacionalnega energetskega programa

Skupina NVO se že nekaj časa trudi aktivno sodelovati pri pripravi energetskega programa,kateri bo vseboval področje obnovljivih ( trajnih) virov energije.

 

A

V osnutku programa je potrebno opredeliti vse obnovljive vire energije in jih opredeliti z definicijami! K vsakemu viru podati informacijo ali se že koristi na območju države ( mogoče opredeliti lokacijo?).

V program se vpisuje samo tiste vire energije, kateri so že preizkušeni ( ostalo se navede kot še nepreizkušena možnost).

B

Narediti opredelitev obnovljivih virov energije z namenom rabe:

– proizvodnja električne energije,

– proizvodnja toplotne energije,

Program bi se moral opredeliti do vprašanja,kje in kdaj je dovoljena pretvorba električne energije v toplotno energijo.

C

Opredeliti pojm soproizvodnje električne in toplotne energije.

Opredeliti odnos do bioplinarn in se postaviti na stališče, da bioplninarna ne more dobiti uporabnega ( še popreje gradbenega dovoljenja) dovoljenja, ČE NIMA ZAGOTOVLJENEGA ODJEMA TOPLOTNE ENRGIJE!

D/1

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije

Hidroenergija

Hidroenergija predstavlja na območju Slovenije še ne izkoriščen potencial in je istočasno najbolj izkoriščani potencial. Sem sodijo HE, mHE in ČHE. Mlinov in žag ni več toliko, d abi bili omembe vredni. Potrebno pa je vedeti, da je po zaključku 2.svetovne vojne obratovalo na območju Slovenije cca 4500 takšnih objektov.

Iz poznanih podatkov definirati obstoječi postavljeni potencial in upoštevati načrtovano gradnjo v prihodnjih desetih ( 20) letih. Posebno pozornost nameniti odpravi preprek za gradnjo mHE in iskati pot do uveljavitve prednosti »javnega interesa« pred interesom različnih Civilnih Iniciativ«.

Energija vetra

Raba energije vetra je v Sloveniji kljub nekaj vzorčnih primerov na začetku svoje razvojne poti. Nesporno lahko v program zapišemo, da je možno v državi postaviti nekaj sistemov za pretvorbo energije vetra v električno energijo. S pričakovano in ocenjeno proizvodnjo se lahko v program vnese instalacijo 50MW predvsem v Primorski regiji.

Solarna energija

V Sloveniji imamo večjo potrebo po pridobivanju – proizvodnji električne energije s pomočjo solarne energije kot potrebo po pridobivanju toplotne energije. V letu 2009 je bilo postavljneih v obratovanje 226 sistemov.

Zaradi možnosti samogradnje je bilo izdelanih in potem zmontiranih nekaj sistemov za pripravo tople sanitarne vode, velika večina pa je bila zmontirana iz uvoženih materialov.

Slovenija pa ima domačega proizvajalca silicijevih celic za izgradnjo takšnih solarnih elektraren. Dosegljivi so podatki o maksimumu tega potenciala in sedaj je izračunati ,koliko smo finančno močni, da takšne projekte lahko izvedemo. Ker n epoznamo še kvalitetne tehnologije za shranjevanje električne energije ima tovrstna proizvodnja omejitev in nujnost podpore od drugih proizvajalcev električne energije.

Pri postavljanju solarnih sistemov je nujno odpraviti nekaj pravo upravnih omejitev ( letni maksimum postavitev na kmetijskih zemljiščih je omejen na skupnih 5 MW letno!, brez opredelitve kaj je možno graditi na zemljiščih,ki so neuporabna za kmetovanje). Seveda je dobro preračunati subvencioniranje takšne proizvodnje.

Biomasa

Slovensko pogozdenost poznamo in poznan nam je podatek o letni razpoložljivi lesni masi.

Bistvo rabe letne biomase mora biti namenjen predelavi, ostanki pa naj bodo namenjeni rabi za proizvodnjo toplote.

V Sloveniji se pripravlja nekaj projektov za proizvodnjo električne energije s sočasno rabo toplotne energije ( obvezna raba toplotne energije !!).

Ker je raba biomase v sodobni obliki ( peleti in sekanci) pogosta, so tudi na razpolago potrebni podatki za obdelavo.

V Sloveniji imamo tudi nekaj proizvajalcev potrebne toplotne opreme in tudi najstarejše daljinsko ogrevanje v Železnikih z rabo lesnih odpadkov.

Geotermalna energija

Geotermalno energijo je možno uporabiti kot toplotno energijo, kar dokazuje uspešno poslovanje nekaj termalnih zdravilišč. Podatke o količini in moči instaliranih naprav premorejo na Združenju naravnih zdravilišč.

Toplotno energijo pa je možno uporabljati tudi v intenzivni pridelavi cvetja in zelenjave ( Čatež in Dobrovnik). Toplotno energijo se uporablja kaskadno ( uporaba po višini temperature).

V Sloveniji sta tudi dva projekta daljinskega ogrevanja ( Murska Sobota in Lendava), katera pa nista še dokončana.

Proizvodnja električne energije: v Sloveniji se pripravljata tudi dva projekta za proizvodnjo električne energije. Ko bosta dokončana, je pričakovati skupno instalirano moč cca 100MW.

Potem pa sta v Sloveniji v rabi še dva segmenta, katera sta dejansko posledica prehajanja geotermalne energije iz notranjosti zemlje proti površini zemlje. To je raba energije zemlje in raba energije podzemnih voda, katero se dviguje s pomočjo toplotnih črpalk na želeni temperaturni režim ( maksimum 65ºC) ( pri nas je poimenovana takšna oprema za toplotno črpalko, v sosednji hrvaški po so jo poimenovali dvigalec toplote). Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje konstanten dodok energije z medijem ( med 5º-15ºC) kjer se odvzema od 1º-5ºC in se medij vrača nazaj ( v primeru geosonde, medij kroži po geosondi in nabira ( absorbira) toploto zemlje, v primeru podzemne vode pa se voda ( ohlajena) vrača v vodonosnik.

V Sloveniji se tako ogreva že več kot 100 individualnih stanovansjih hiš in 15 poslovnih objektov, od tega 5 šolskih objektov.

Vsekakor je takšen sistem trenutno najbližji množični uporabi. Saj nadomesti sicer 75% uvoženega energenta ( fosilno gorivo) in za svoje delovanje uporabi 25% domačega energenta ( električno energijo).

K temu sklopu sodi tudi uporaba horizontalnega kolektorja s toplotno črpalko in pri nem pa gre za rabo skladiščene solarne energije.

Hidrotermalna energija

Hidrotermalna energija je energija površinskih voda. V Sloveniji je izveden vzorčni primer ( raba energije morja 1 x 25 kW) za ogrevanje poslovnega objekta. Izdelujejo se projekti in pridobiva se upravno dovoljenje za rabo vode reke Vipave. Reka Vipava ima v neposredni bližini izvira konstantno najnižjo zimsko temperaturo 8ºC.

Za na slovensko obalo pa se pripravlja en projekt z nazivno močjo 300kW z aposlovni objekt.

Perspektivno je domnevati, da so bo pojavil interes po postavitvi ene ali več mestnih toplarn na slovenski obali z rabo energije morja. V tem trenutku se dela ustrezna študija o možnostzih rabe energije morja na slovenski obali.

Energija pridobljena iz odpadkov

Iz komunalnih odpadkov je mogoče pridobivati na trajnih odlagališčih bioplin, katerega se potem uporablja v kogeneracijskih postrojenjih za proizvodnjo električne in toplotne energije. ( primer odlagališče Barje, čistilna naprava v Kranju).

Slovenski predpisi o odlaganju komunalnih odpadkov določajo, da je obvezno sežgati odpadke, ki imajo določeno energijsko vrednost in potem pridobivati električno in toplotno energijo.

Odpadna toplotna energija

V nekaj industrijskih obratih se s hladilnimi sistemi odvzema procesna toplota in se uporabi za ogrevanje poslovnih prostorov.

Med obnovljive vire energije sodi tudi energija plimovanja za pridobivanja električne energije. Ker tehnične možnosti za realno izvedbo v Sloveniji ni , tega projekta ne predstavljamo.

Veliko bi še lahko napisali o obnovljivih virih energije in možnosti rabe energije,pa je za razumevanje dovolj. Bistvo je, da moramo začeti opiščati rabo fosilnih goriv in prehajati na rabo obnovljivih ( trajnih) virov energije in pričeti zmanjševati toplogredne emisije.

Pri tem pa se moramo zavedati, da smo do sedaj nemilosrčno trošili fosilna goriva in zmanjševali naravne zaloge teh goriv.

Raba obnovljivih virov energije pomeni sicer višje investiranje zaradi premajhnega tehnološkega znanja, prav tako pa pomeni manjše stroške letnega obratovanja in zboljšanje vplivov na okolje.

Želim, da vam bo pričujoči tekst pomagal oblikovati tekst NEPa do javne obravnave.

Osvetlitev moteča za okolico

Spoštovana brata Jakopin

Glede na uredbo o svetlobnem onesnaževanju, ki zahteva za vse osvetlitve, da so primerno zasenčene,  vas obveščam, da je vaša osvetlitev moteča za okolico in vas še enkrat naprošam v imenu civilne iniciative »Dolina Draga« kot že ob montaži, da jo uskladite z veljavnimi predpisi. Tokrat je že potekel rok in imamo vse argumente da vsa prijazno obvestimo o kršitvi, ki vam jo lahko pristojni inšpektor zaračuna tudi do 12.000€ odgovorni osebi pa do 2.500€.

Glede na to da ste si želeli dobrih sosedskih odnosov vas zato obveščam, da ste trenutno v prekršku in vam želim prihraniti stroške preden bojo inšpektorji pričeli vsesplošno akcijo po Sloveniji do vseh kršiteljev.

Glede, na to, da pripravljate po informacija iz medijov še nove projekte in objekte v Sloveniji, Italiji in morda tudi drugod sem prepričan, da bo pripročnik koristna informacija.

Glede, na to, da je bil vaš objekt na Zgoši že projektiran in grajen, ko so bili novi predpisi vsem osveščenim projektantom že znani, bi morali že takrat poskrbeti za ustrezen izbor svetilk.

Svetila na severni fasadi pa bi bila bolj učinkovita, če bi se prežgala samo ob približevanju, kar bi vam zmanjšalo tudi porabo energije.

Glede na to, da se reklamirate kot okoljsko osveščeno podjetje sem prepričan, da vam bo uspelo sanirati osvetljavo v najkrajšem času.

P.S. Že večkrat sem prosil vašega sodelavca, da se dogovorimo o prenosu zemljišča dovozne uslužnostne ceste na občino in sanaciji asfalta na S strani vašega objekta, da uredimo tako za vaše delavce bolje parkirišče kot dovoz za sosede, ob tem pa tudi ne boste potrebovali plačevati davka za zemljišče. Prosim za trmin dogovora.

V vednost :

– Naslovniku

– članom civilne iniciative "Dolina Draga"

– društvo za temno nebo

–    DVO Radovljica

–    Krajevna skupnost

–    Občina 

Lep pozdrav

Andrej CUFER univ.dip.ing.arh., MBA
OrbiPark d.o.o.
Zgosa 52
SI-4275 Begunje
Slovenia
tel + 386 4 5333 206
fax + 386 4 5333 202
gsm + 386 41 733 206
www.skype.com / ORBIPARK
www.orbipark.com
www.aka-pcb.si
andrej.cufer@orbipark.com
andrej.cufer@gmail.com

 

 

 

NAJ SE ZEMLJA ODDAHNE!

NE POZABITE DANES UGASNITI LUČI MED 20 uro 30 minut in 21 uro 30 minut!
NAJ SE ZEMLJA ODDAHNE!

TEŠ 6 – Predlog odgovora Vlade Republike Slovenije na poslansko pobudo

	REPUBLIKA SLOVENIJA

Številka: 0011-16/2010

Ljubljana, 19. 03. 2010

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE

REPUBLIKE SLOVENIJE

Gp.gs@gov.si

Zadeva: Predlog odgovora Vlade Republike Slovenije na poslansko pobudo Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj – predlog za obravnavo

1. Predlog sklepov vlade:

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije na ______. redni seji dne _______ pod točko ______ sprejela naslednji sklep:

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj v predloženem besedilu in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

2. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

– mag. Janez KOPAČ, generalni direktor Direktorata za energijo,

– Ivo NOVAK, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo.

Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora RS: /

3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu: DA

4. Obrazložitev predlaganega nujnega oz. skrajšanega postopka obravnave predloga zakona v Državnem zboru RS: /

Predlog in obrazložitev razlogov, zaradi katerih se predlaga skrajšanje poslovniških rokov (tretji odstavek 17. člena Poslovnika Vlade RS):

Gradivo naj dokončno obravnava Odbor Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo in trajnostni razvoj dne 23. 3. 2010, ker mora Vlada Republike Slovenije odgovoriti na poslansko pobudo do zasedanja 15. seje Državnega zbora RS, ki se prične 24. 3. 2010.

5. Kratek povzetek gradiva oz. njegova obrazložitev:

Gradivo vsebuje odgovor Vlade Republike Slovenije na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc z dne 24. februarja 2010 za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. V zvezi s poslansko pobudo in argumenti s katerimi pobudo utemeljujejo, je poslancem v odgovoru pojasnjena kratka geneza aktivnosti pri projektu Bloka 6 TE Šoštanj. Prav tako je razložena upravičenost gradnje omenjenega bloka glede na obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije s stališča zanesljive in trajnostne oskrbe države z električno energijo. Nenazadnje so prikazane tudi tekoče aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo pri pripravi novega Nacionalnega energetskega programa. Opisani so možni scenariji oskrbe Republike Slovenije z električno energijo in umestitev Bloka 6 TE Šoštanj v elektroenergetski sistem Slovenije.

6. Presoja učinkov in usklajenost vladnega gradiva:

I. Izjavljam, da gradivo nima nikakršnih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije, oziroma da ima zanemarljive finančne učinke (pod 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih).

Gradivo je medresorsko usklajeno z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in Službo vlade za zakonodajo.

dr. Matej LAHOVNIK

M I N I S T E R

za gospodarstvo

PRILOGE:

– Predlog sklepa Vlade Republike Slovenije

– Odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc

– Poslanska pobuda

– Mnenje Ministrstva za finance

– Mnenje Službe vlade za zakonodajo

– Mnenje Ministrstva za okolje

Številka:

Ljubljana,

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije na ______ redni seji dne _______ pod točko ______ sprejela naslednji

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj v predloženem besedilu in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

mag. Milan Martin CVIKL

GENERALNI SEKRETAR VLADE RS

Poslati:

– Generalni sekretariat Vlade RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana

– Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana

– Ministrstvo za okolje in prostor

ODGOVOR NA POSLANSKO POBUDO MATEVŽA FRANGEŽA, DR. LUKE JURIJA, DEJANA LEVANIČA IN MELITE ŽUPEVC ZA TAKOJŠEN PRISTOP K PRIPRAVI NEODVISNE ŠTUDIJE O ALTERNATIVAH ŠESTEMU BLOKU TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ

Na Vlado Republike Slovenije je bila dne 24. februarja 2010 naslovljena pisna poslanska pobuda Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. Pobuda temelji na dejstvih, da se v javnosti že nekaj mesecev pojavljajo zatrjevanja pristojnih na državni kot tudi lokalni ravni, predvsem pa s strani energetskih podjetij, da alternativ TEŠ 6 ni ali pa, da gre za slabe alternative., vendar takšnim argumentom ni mogoče pritrditi, brez konkretnih podatkov in kakovostne primerjave med različnimi možnostmi. Pobudniki menijo, da alternative obstajajo tudi v različnih možnostih učinkovite izrabe obnovljivih virov v Sloveniji in da je le s pomočjo konkretnih podatkov neodvisne študije o možnih alternativah šestemu bloku TEŠ mogoče ugotoviti ali je investicija v TEŠ 6 res smiselna. Dalje menijo, da gre za odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora sloneti na razpršenih virih energije, predvsem obnovljivih virov ter jedrski energiji. Pobudniki so prepričani, da je mogoče 1,1 mrd € investicijskega denarja, namenjenega šestemu bloku TEŠ, racionalneje in gospodarneje naložiti, saj lahko ta investicijski potencial za obnovljive vire energije kombiniramo s potenciali javno zasebnega partnerstva in evropskih sredstev, s čimer bi z enako naložbo državne energetike dosegli najmanj trikrat višjo vsoto investicijske mase, kot jo bomo v primeru gradnje TEŠ 6. Po mnenju pobudnikov moramo v Sloveniji izrabiti vse možnosti za hiter in učinkovit prehod v nizkoogljično družbo, ki bo vir naše prihodnje konkurenčnosti.

Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor:

Odločitev o nadaljevanju izkoriščanja premoga na lokaciji Premogovnika Velenje in proizvodnji električne energije na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj temelji na vrsti analiz, ki so bile opravljene že do leta 2002. Odločitev o izkoriščanju premoga na tem področju za proizvodnjo električne energije je bila zapisana v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), ki jo je sprejel Državni zbor leta 2004. Resolucija je bila osnova za izdajo energetskega dovoljenja za to investicijo v letu 2006.

Projekt izgradnje Bloka 6 je uvrščen tudi v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (ReNRP), ki jo je sprejela Vlada RS v oktobru 2006 in novelirala v letu 2008 ter na ta način potrdila namero o nadaljevanju energetske dejavnosti na tej lokaciji. S tem je Blok 6 dobil status nadomestnega objekta obstoječih blokov na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj.

Na temelju v prejšnjih odstavkih navedenih dokumentov je v letu 2009 po naročilo Ministrstva za gospodarstvo Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost izdelal Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program Slovenije (ZK NEP), ki je posvetovalni dokument za javno obravnavo. Ta zajema tudi vse objekte, katerih izgradnja v državi se je že pričela in bodo v bodoče prispevali k oskrbi Republike Slovenije z energijo.

V zadnjih treh letih je Ministrstvo za gospodarstvo izdelalo večje število analiz in ekspertiz s področja obnovljivih virov energije in soproizvodnje, ki so dostopne tudi na spletni strani. Te imajo namen poiskati vse potenciale v državi za proizvodnjo trajnostne obnovljive energije. V izdelavi je tudi Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020, katerega namen je izdelati podroben načrt doseganja nacionalnih ciljev na področju obnovljive energije.

Pobudo za izdelavo energetskih scenarijev, ki naj ne upoštevajo izgradnje Bloka 6, ocenjujemo kot nesmotrno z vidika postopka odločanja. Strateška odločitev je bila sprejeta kot je zgoraj navedeno v okviru ReNEP in ReNRP. Skladno s strateškimi smernicami so bila izdana vsa do sedaj zaprošena soglasja s strani države: energetsko dovoljenje v letu 2006 in okoljsko dovoljenje v letu 2009. Podjetniška odločitev je skladna s tem. Pogodba za dobavo opreme je bila podpisana leta 2008, investicija je v teku in v izvajanju. Ponovno odločanje bi imelo zelo negativen signal o stabilnosti poslovnega okolja v državi.

Ključni izziv pri pripravi Nacionalnega energetskega programa (NEP) je prav preseganje problema neizvajanja ReNEP, saj se večina ključnih projektov v preteklosti ni realizirala prav zaradi nenehnega prelaganja odločanja. Soočamo se s strukturnimi zaostanki v energetiki, saj se praktično 20 let elektroenergetski sistem ni obnavljal. Dolgoletna relativno poceni energija v Republiki Sloveniji je tudi posledica izčrpavanja fizičnega premoženja in odsotnosti investicij v sektorju.

Strateška presoja o nadaljnjem izkoriščanju in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje do leta 2054 in s tem povezana investicija v TEŠ 6 je bila narejena tudi v okviru ZK NEP in pri oblikovanju scenarijev za NEP v pripravi. Ob upoštevanju ciljev zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti družbe, vplivov na okolje s poudarkom na podnebnih spremembah ter zagotavljanju socialne kohezivnosti je bilo nadaljnje izkoriščanje in projekt izgradnje nove enote v TEŠ uvrščen v vse scenarije, ki so v pripravi za NEP.

Glede na predhodne strateške razmisleke so nove tri okoliščine:

– s 1.1.2016 bodo obstoječi termoenergetski objekti v Republiki Sloveniji okoljsko neustrezni zaradi strožjih predpisov za mejne koncentracije dušikovih oksidov iz velikih kurilnih naprav;

– gospodarska kriza in s tem povezano zmanjšanje porabe električne energije v državi ter nižje cene električne energije regiji;

– odločitve v okviru podnebno energetske politike EU, zlasti Odločba 406/2009/ES in Direktiva 2009/29/ES.

Glavni strateški argument zaradi katerih je projekt TEŠ 6 uvrščen v vse scenarije NEP:

1) cilj Republike Slovenije je zagotavljati avtonomnost elektroenergetskega sistema za delovanje v kritičnih razmerah, zato so nujne zadostne proizvodne zmogljivosti v državi za obvladovanje ekonomskih pritiskov;

2) cilj Republike Slovenije je še nadalje zagotavljati ustrezno diverzificirano in uravnoteženo mešanico virov za oskrbo z električno energijo. Danes proizvodnja električne energije v Republike Sloveniji sloni na treh virih: hidroenergiji, premogu in jedrski energiji, ki jih je potrebno nadalje ohraniti. Preostali obnovljivi viri energije – razen hidroenergije – kljub intenzivnemu spodbujanju srednjeročno še niso dovolj prodrli, da bi nadomestili enega od njih.

3) diverzifikacijo virov za proizvodnjo električne energije bo smotrno nadgraditi še s proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina, vendar pa je proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina zaenkrat manj konkurenčna. S tem je povečana tudi odvisnost od uvoza, kar je lahko v zimskih razmerah ob visoki porabi in nizki hidrologiji kritično, tako da ne glede na vidik konkurenčnosti ni smotrno v celoti nadomestiti proizvodnje iz premoga s proizvodnjo iz zemeljskega plina;

4) območje velikosti enote je nad 400 MW, s čimer se zagotovi tehnološko ustrezen izkoristek proizvodnje (BAT – best available technology standard). Enota mora zagotavljati sekundarno regulacijo za sitem in mora biti pripravljena za zajem ogljika. Podrobnejša optimizacija velikosti in investicije je stvar podjetniškega odločanja, ki upošteva tudi proizvodnjo v Premogovniku Velenje ;

5) proizvodnja v TEŠ 6 pomeni dolgoročno stabilne cene proizvodnje. Glede na pričakovane cene na mednarodnih trgih bo konkurenčna, donosi pa predvidoma ne bodo veliki;

6) za usklajevanje razvoja energetike s cilji države na področju preprečevanja podnebnih sprememb je za velike kurilne naprave ključen instrument trgovanje z emisijami v EU. Država formalno nacionalnih ciljev za naprave, ki so v trgovanju z emisijam nima, saj je cilj oblikovan na ravni celotnega trga EU. V vsakem primeru pa je zaradi njegovega geostrateškega pomena ohranjanje Premogovnika Velenje potrebno uskladiti s podnebnimi cilji.

Izdelava energetskega scenarija, ki ne upošteva TEŠ 6 je neracionalna tudi s stališča porabe proračunskega denarja. Vlada Republike Slovenije je namreč v tem času dolžna analizirati energetska stanja za prihodnja obdobja tako, da so upoštevana realna dejstva. Blok 6 TEŠ je strateško utemeljen in vsekakor realen projekt.

Potrebno je dodati, da Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov Nacionalni energetski program. Osnova za določanje nove strategije ravnanja z energijo za državo je nabor dolgoročnih energetskih bilanc, ki bodo variantno obravnavale porabo končne energije Republike Slovenije do leta 2030 in ustrezno pokrivanje potreb. Pri pripravi NEP so bile obdelane tri variante in sicer:

Varianta 1

• Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
• Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)

Varianta 2

• Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
• Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)
• Izgradnja novega jedrskega bloka na lokaciji v Krškem (1000 ali 1600 MW)

Varianta 3

• Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
• Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)
• Izgradnja 2. novih plinskih blokov zmogljivosti 2×400 MW.

Za vse zgoraj omenjene variante bo izdelana celovita presoja vplivov na okolje skupaj z okoljskim poročilom. Celovita presoja vplivov za okolje bo skladno s predpisi upoštevala vse že zaključene postopke CPVO in postopke, ki so v teku. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da naročanje študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj ni potrebno.

Zadeva: Pisna poslanska pobuda

V skladu z 248. členom Poslovnika Državnega zbora pošiljam poslansko pobudo Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj.

Prosim, da na predloženo pobudo odgovorite v roku 30 dni.

S spoštovanjem!

dr. Pavel Gantar

V prilogi:

Spoštovani

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Dr. Pavel Gantar

Ljubljana, 24. februar 2010

Predmet:

Poslanska pobuda za takojšen pristop k pripravi

neodvisne študije o alternativah šestemu bloku TEŠ

Spoštovani,

v skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Vam posredujemo pisno poslansko pobudo za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj, ki jo naslavljamo na  Vlado Republike Slovenije.

S spoštovanjem,

Melita Župevc, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije		Luka Juri, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
Matevž Frangež, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije		Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

P r i l o g a :

– Poslanska pobuda

Spoštovani

Predsednik Vlade Republike Slovenije

gospod Borut Pahor

Ljubljana, 24. februar 2010

Predmet:

Poslanska pobuda za takojšen pristop k izvedbi

neodvisne študije o alternativah šestemu bloku TEŠ

Spoštovani gospod predsednik Vlade,

pozdravljamo odločitev, da si bo Vlada Republike Slovenije vzela dodaten čas za razmislek o vseh vidikih gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Prepričani smo, da moramo ta čas izkoristiti racionalno, saj gre za največjo energetsko investicijo v zgodovini naše države, in to v občutljivem času, ko moramo zastaviti učinkovito strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo.

Zato dajemo poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, da takoj pristopi k izvedbi oziroma naročilu neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj.

V javnosti že nekaj mesecev spremljamo zatrjevanja pristojnih na državni kot tudi lokalni ravni, predvsem pa s strani energetskih podjetij, da alternativ TEŠ 6 ni ali pa, da gre za slabe alternative. Takšnim argumentom ni mogoče pritrditi, saj doslej nihče od pristojnih ni predstavil konkretnih podatkov o njih, s čimer ni omogočena kakovostna primerjava med različnimi možnostmi. Prepričani smo, da alternative obstajajo tudi v različnih možnostih učinkovite izrabe obnovljivih virov v Sloveniji. Ključno vprašanje pa je, kakšen je energetski potencial teh alternativ, potencialna investicijska cena ter cena tako pridobljene energije.

Le s pomočjo konkretnih podatkov neodvisne študije o možnih alternativah šestemu bloku TEŠ lahko ugotovimo, ali je investicija v TEŠ 6 res smiselna. Pri tem ne pristajamo zgolj na primerjave z obstoječimi bloki Termoelektrarne Šoštanj, saj teh ne s finančnega, ne z energetskega in ne z ekološkega vidika ne moremo primerjati. Pred nami ni dilema med dosedanjimi bloki TEŠ in novim blokom. Gre za odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora sloneti na razpršenih virih energije, predvsem obnovljivih virov ter jedrski energiji.

Prepričani smo, da je mogoče 1,1 mrd € investicijskega denarja, namenjenega šestemu bloku TEŠ, racionalneje in gospodarneje naložiti, saj lahko ta investicijski potencial za obnovljive vire energije kombiniramo s potenciali javno zasebnega partnerstva in evropskih sredstev, s čimer bi z enako naložbo državne energetike dosegli najmanj trikrat višjo vsoto investicijske finančne mase, kot jo bomo v primeru gradnje TEŠ 6.

Spoštovani gospod predsednik,

Slovenija je pred vključitvijo v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Vodilo te organizacije »For a stronger, cleaner, fairer world economy« nas utrjuje v našem prepričanju, da moramo v Sloveniji izrabiti vse možnosti za hiter in učinkovit prehod v nizkoogljično družbo, ki bo vir naše prihodnje konkurenčnosti.

S spoštovanjem,

Melita Župevc, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije		Luka Juri, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
Matevž Frangež, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije		Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE NA BLEDU

Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje:

INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE NA BLEDU

Sprehod ob večjih vodotokih, gozdnih robovih in poteh postaja vedno bolj monoton, povsod videvamo japonski dresnik, žlezasto nedotiko, kanadsko in orjaško zlato rozgo, ambrozijo… Kje pa so naše, domorodne vrste, ki so bile nekoč pogoste?

Nevarnosti invazivnih rastlin v našem okolju nam bo razkrila biologinja Sonja Rozman iz ZRSVN Kranj,

v četrtek, 25.3.2009 ob 18h v Knjižnici Bled.

Pridružite se nam!

Neusklajeni prostorski dokumenti – stalna slovenska praksa?

JAVNI POZIV ALPE ADRIA GREEN OB DNEVU VODA

ALPE ADRIA POZIVA: PIJTE VODO IZ VODOVODA JE RAVNOTAKO DOBRA KOT V PLASTENKAH. S TEM DEJANJEM BOSTE PRIHRANILI DENAR IN MANJ ONESNEŽEVALI NARAVO, TER PRENEHALI POLNITI ŽEPE KOOPERACIJAM, KI VAS Z REKLAMAMI SAMO ZAVAJAJO. ČE VODO POTREBUJETE ZUNAJ SI JO NATOČITE DOMA IN JO VZEMITE SEBOJ.

TO PORJUJEJO VSAKODNEVNE KEMIJSKE ANALIZE VODE IZ PLASTENK IN VODOVODA. V SLOVENIJI JE DOKAZANO, DA JE VODA IZ VODOVODA V 80% VZORCEV BOLJŠA KOT VODA IT PLASTENK  

PLASTENKE ŠKODLJIVE ZA OKOLJE, VODA V NJIH PA NI NEUPOREČNA, KER NA PLASTENKAH NE NAJDEMO NIKJER POTRDILA V KAKOVOSTI!!!

VODA IZ CEVOVODA JE VSAKODNEVNO KONTROLIRANA !!!

Država naj ustanovi javni zavod Postojnska jama

IZJAVA ZA JAVNOST

Mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green nasprotuje prodaji koncesije za upravljanje z Postojensko jamo, ter zahteva od vlade, da takoj ustanovi krajinski park Postojenska jama, ki bi ga upravljal javni zavod. 05.03.2010 smo na facebooku pričeli zbirati podpise podpore za to zahtevo in smo jih do danes zbrali 14.765.

OBRAZLOŽITEV

Postojnski jamski sistem je skoraj 20 km dolg splet nekdanjih ponornih rovov, ki so danes suhi in po katerih so speljane poti za obiskovalce, ter vodnih rovov vzdolž podzemeljske Pivke. V makro-turističnem pogledu lahko rečemo, da nobena turistična jama ni »atrakcija zase«, ampak so del, oz. dopolnitev, ponudbe regije, ki v našem primeru sega od Kvarnera do Furlanskih obal. Žal je že desetletja v porodnih krčih notranjsko-kraški stacionarni turizem. Domnevno so bili prvi turisti, ki so bivali v Postojni deset dni zaradi krasa in podzemlja gosti Komisije za alternativni kraški turizem Spegu pri Jamarski zvezi Slovenije. Iz tega izhaja, da je bil razcvet postojnskega turizma vezan tako na prometne povezave. Največ obiskovalcev je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ji je bilo skoraj milijo letno. Zato bi lahko sklepali, da je jamskemu turizmu najbolj »prijalo« ko je imela nad njim nadzor država oz. lokalna skupnost. Slednja je od tega takrat tudi največ odnesla, npr. čistilna naprava, srednješolski center, asfaltirane ceste…

Iz primera Postojnskega jamskega spleta sledi, da je bodočnost našega jamskega turizma vezan oz. prepleten z ostalo ponudbo v mikro ali makro regijah. Goste bo pritegnil z usklejeno ponudbo na državnem nivoju, za kar si je prizadevalo Gospodarsko interesno združenje upravljavcev turističnih jam, v okviru katere bi moral vsaka enota najti svojo specifiko, razlog, zaradi katerega bi si jo šel kdo ogledati. Kolikor vemo, je ta pobuda »kibernirana«, ker tako ustreza »državi«.

Na zalost nisemo preseneceni. Gesta je popolnoma v skladu z vrednotami slovenskih liberalcev, te pa so zagotovo postavljene na glavo. V kolikor se drzavljani z njimi ne strinjamo smo "netolerantni". le zavedati se moramo, da so nasi voditelji nic vec in nic manj kakor pa najeta delovna sila drzavljanov, davkoplacevalcev, slednji pa imajo v vseh zrelih demoracijah neizmerno moc najemati in odpuscati, kakor precenijo sami. Kar je narobe, je v teh casih proglaseno za pravilno in obratno!

Če je bila država tako neumna in sprejela tako bedno zakonodajo,da so lahko dobile fizične osebe koncesijo za tako pomenbno zadevo kot je Postojnska jama,pa naj lepo odkupi to koncesijo in potem spremeni zakon in ustanovi javni zavod Postojenska jama.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard