Številka: 0011-16/2010
Ljubljana, 19. 03. 2010
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE
REPUBLIKE SLOVENIJE
Gp.gs@gov.si
Zadeva: Predlog odgovora Vlade Republike Slovenije na poslansko pobudo Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj – predlog za obravnavo
1. Predlog sklepov vlade:
Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije na ______. redni seji dne _______ pod točko ______ sprejela naslednji sklep:
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj v predloženem besedilu in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
2. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
– mag. Janez KOPAČ, generalni direktor Direktorata za energijo,
– Ivo NOVAK, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo.
Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora RS: /
3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu: DA
4. Obrazložitev predlaganega nujnega oz. skrajšanega postopka obravnave predloga zakona v Državnem zboru RS: /
Predlog in obrazložitev razlogov, zaradi katerih se predlaga skrajšanje poslovniških rokov (tretji odstavek 17. člena Poslovnika Vlade RS):
Gradivo naj dokončno obravnava Odbor Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo in trajnostni razvoj dne 23. 3. 2010, ker mora Vlada Republike Slovenije odgovoriti na poslansko pobudo do zasedanja 15. seje Državnega zbora RS, ki se prične 24. 3. 2010.
5. Kratek povzetek gradiva oz. njegova obrazložitev:
Gradivo vsebuje odgovor Vlade Republike Slovenije na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc z dne 24. februarja 2010 za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. V zvezi s poslansko pobudo in argumenti s katerimi pobudo utemeljujejo, je poslancem v odgovoru pojasnjena kratka geneza aktivnosti pri projektu Bloka 6 TE Šoštanj. Prav tako je razložena upravičenost gradnje omenjenega bloka glede na obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije s stališča zanesljive in trajnostne oskrbe države z električno energijo. Nenazadnje so prikazane tudi tekoče aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo pri pripravi novega Nacionalnega energetskega programa. Opisani so možni scenariji oskrbe Republike Slovenije z električno energijo in umestitev Bloka 6 TE Šoštanj v elektroenergetski sistem Slovenije.
6. Presoja učinkov in usklajenost vladnega gradiva:
I. Izjavljam, da gradivo nima nikakršnih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije, oziroma da ima zanemarljive finančne učinke (pod 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih).
Gradivo je medresorsko usklajeno z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in Službo vlade za zakonodajo.
dr. Matej LAHOVNIK
M I N I S T E R
za gospodarstvo
PRILOGE:
– Predlog sklepa Vlade Republike Slovenije
– Odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc
– Poslanska pobuda
– Mnenje Ministrstva za finance
– Mnenje Službe vlade za zakonodajo
– Mnenje Ministrstva za okolje
Številka:
Ljubljana,
Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije na ______ redni seji dne _______ pod točko ______ sprejela naslednji
SKLEP:
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj v predloženem besedilu in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR VLADE RS
Poslati:
– Generalni sekretariat Vlade RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana
– Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana
– Ministrstvo za okolje in prostor
ODGOVOR NA POSLANSKO POBUDO MATEVŽA FRANGEŽA, DR. LUKE JURIJA, DEJANA LEVANIČA IN MELITE ŽUPEVC ZA TAKOJŠEN PRISTOP K PRIPRAVI NEODVISNE ŠTUDIJE O ALTERNATIVAH ŠESTEMU BLOKU TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Na Vlado Republike Slovenije je bila dne 24. februarja 2010 naslovljena pisna poslanska pobuda Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. Pobuda temelji na dejstvih, da se v javnosti že nekaj mesecev pojavljajo zatrjevanja pristojnih na državni kot tudi lokalni ravni, predvsem pa s strani energetskih podjetij, da alternativ TEŠ 6 ni ali pa, da gre za slabe alternative., vendar takšnim argumentom ni mogoče pritrditi, brez konkretnih podatkov in kakovostne primerjave med različnimi možnostmi. Pobudniki menijo, da alternative obstajajo tudi v različnih možnostih učinkovite izrabe obnovljivih virov v Sloveniji in da je le s pomočjo konkretnih podatkov neodvisne študije o možnih alternativah šestemu bloku TEŠ mogoče ugotoviti ali je investicija v TEŠ 6 res smiselna. Dalje menijo, da gre za odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora sloneti na razpršenih virih energije, predvsem obnovljivih virov ter jedrski energiji. Pobudniki so prepričani, da je mogoče 1,1 mrd € investicijskega denarja, namenjenega šestemu bloku TEŠ, racionalneje in gospodarneje naložiti, saj lahko ta investicijski potencial za obnovljive vire energije kombiniramo s potenciali javno zasebnega partnerstva in evropskih sredstev, s čimer bi z enako naložbo državne energetike dosegli najmanj trikrat višjo vsoto investicijske mase, kot jo bomo v primeru gradnje TEŠ 6. Po mnenju pobudnikov moramo v Sloveniji izrabiti vse možnosti za hiter in učinkovit prehod v nizkoogljično družbo, ki bo vir naše prihodnje konkurenčnosti.
Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor:
Odločitev o nadaljevanju izkoriščanja premoga na lokaciji Premogovnika Velenje in proizvodnji električne energije na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj temelji na vrsti analiz, ki so bile opravljene že do leta 2002. Odločitev o izkoriščanju premoga na tem področju za proizvodnjo električne energije je bila zapisana v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), ki jo je sprejel Državni zbor leta 2004. Resolucija je bila osnova za izdajo energetskega dovoljenja za to investicijo v letu 2006.
Projekt izgradnje Bloka 6 je uvrščen tudi v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (ReNRP), ki jo je sprejela Vlada RS v oktobru 2006 in novelirala v letu 2008 ter na ta način potrdila namero o nadaljevanju energetske dejavnosti na tej lokaciji. S tem je Blok 6 dobil status nadomestnega objekta obstoječih blokov na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj.
Na temelju v prejšnjih odstavkih navedenih dokumentov je v letu 2009 po naročilo Ministrstva za gospodarstvo Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost izdelal Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program Slovenije (ZK NEP), ki je posvetovalni dokument za javno obravnavo. Ta zajema tudi vse objekte, katerih izgradnja v državi se je že pričela in bodo v bodoče prispevali k oskrbi Republike Slovenije z energijo.
V zadnjih treh letih je Ministrstvo za gospodarstvo izdelalo večje število analiz in ekspertiz s področja obnovljivih virov energije in soproizvodnje, ki so dostopne tudi na spletni strani. Te imajo namen poiskati vse potenciale v državi za proizvodnjo trajnostne obnovljive energije. V izdelavi je tudi Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020, katerega namen je izdelati podroben načrt doseganja nacionalnih ciljev na področju obnovljive energije.
Pobudo za izdelavo energetskih scenarijev, ki naj ne upoštevajo izgradnje Bloka 6, ocenjujemo kot nesmotrno z vidika postopka odločanja. Strateška odločitev je bila sprejeta kot je zgoraj navedeno v okviru ReNEP in ReNRP. Skladno s strateškimi smernicami so bila izdana vsa do sedaj zaprošena soglasja s strani države: energetsko dovoljenje v letu 2006 in okoljsko dovoljenje v letu 2009. Podjetniška odločitev je skladna s tem. Pogodba za dobavo opreme je bila podpisana leta 2008, investicija je v teku in v izvajanju. Ponovno odločanje bi imelo zelo negativen signal o stabilnosti poslovnega okolja v državi.
Ključni izziv pri pripravi Nacionalnega energetskega programa (NEP) je prav preseganje problema neizvajanja ReNEP, saj se večina ključnih projektov v preteklosti ni realizirala prav zaradi nenehnega prelaganja odločanja. Soočamo se s strukturnimi zaostanki v energetiki, saj se praktično 20 let elektroenergetski sistem ni obnavljal. Dolgoletna relativno poceni energija v Republiki Sloveniji je tudi posledica izčrpavanja fizičnega premoženja in odsotnosti investicij v sektorju.
Strateška presoja o nadaljnjem izkoriščanju in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje do leta 2054 in s tem povezana investicija v TEŠ 6 je bila narejena tudi v okviru ZK NEP in pri oblikovanju scenarijev za NEP v pripravi. Ob upoštevanju ciljev zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti družbe, vplivov na okolje s poudarkom na podnebnih spremembah ter zagotavljanju socialne kohezivnosti je bilo nadaljnje izkoriščanje in projekt izgradnje nove enote v TEŠ uvrščen v vse scenarije, ki so v pripravi za NEP.
Glede na predhodne strateške razmisleke so nove tri okoliščine:
– s 1.1.2016 bodo obstoječi termoenergetski objekti v Republiki Sloveniji okoljsko neustrezni zaradi strožjih predpisov za mejne koncentracije dušikovih oksidov iz velikih kurilnih naprav;
– gospodarska kriza in s tem povezano zmanjšanje porabe električne energije v državi ter nižje cene električne energije regiji;
– odločitve v okviru podnebno energetske politike EU, zlasti Odločba 406/2009/ES in Direktiva 2009/29/ES.
Glavni strateški argument zaradi katerih je projekt TEŠ 6 uvrščen v vse scenarije NEP:
1) cilj Republike Slovenije je zagotavljati avtonomnost elektroenergetskega sistema za delovanje v kritičnih razmerah, zato so nujne zadostne proizvodne zmogljivosti v državi za obvladovanje ekonomskih pritiskov;
2) cilj Republike Slovenije je še nadalje zagotavljati ustrezno diverzificirano in uravnoteženo mešanico virov za oskrbo z električno energijo. Danes proizvodnja električne energije v Republike Sloveniji sloni na treh virih: hidroenergiji, premogu in jedrski energiji, ki jih je potrebno nadalje ohraniti. Preostali obnovljivi viri energije – razen hidroenergije – kljub intenzivnemu spodbujanju srednjeročno še niso dovolj prodrli, da bi nadomestili enega od njih.
3) diverzifikacijo virov za proizvodnjo električne energije bo smotrno nadgraditi še s proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina, vendar pa je proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina zaenkrat manj konkurenčna. S tem je povečana tudi odvisnost od uvoza, kar je lahko v zimskih razmerah ob visoki porabi in nizki hidrologiji kritično, tako da ne glede na vidik konkurenčnosti ni smotrno v celoti nadomestiti proizvodnje iz premoga s proizvodnjo iz zemeljskega plina;
4) območje velikosti enote je nad 400 MW, s čimer se zagotovi tehnološko ustrezen izkoristek proizvodnje (BAT – best available technology standard). Enota mora zagotavljati sekundarno regulacijo za sitem in mora biti pripravljena za zajem ogljika. Podrobnejša optimizacija velikosti in investicije je stvar podjetniškega odločanja, ki upošteva tudi proizvodnjo v Premogovniku Velenje ;
5) proizvodnja v TEŠ 6 pomeni dolgoročno stabilne cene proizvodnje. Glede na pričakovane cene na mednarodnih trgih bo konkurenčna, donosi pa predvidoma ne bodo veliki;
6) za usklajevanje razvoja energetike s cilji države na področju preprečevanja podnebnih sprememb je za velike kurilne naprave ključen instrument trgovanje z emisijami v EU. Država formalno nacionalnih ciljev za naprave, ki so v trgovanju z emisijam nima, saj je cilj oblikovan na ravni celotnega trga EU. V vsakem primeru pa je zaradi njegovega geostrateškega pomena ohranjanje Premogovnika Velenje potrebno uskladiti s podnebnimi cilji.
Izdelava energetskega scenarija, ki ne upošteva TEŠ 6 je neracionalna tudi s stališča porabe proračunskega denarja. Vlada Republike Slovenije je namreč v tem času dolžna analizirati energetska stanja za prihodnja obdobja tako, da so upoštevana realna dejstva. Blok 6 TEŠ je strateško utemeljen in vsekakor realen projekt.
Potrebno je dodati, da Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov Nacionalni energetski program. Osnova za določanje nove strategije ravnanja z energijo za državo je nabor dolgoročnih energetskih bilanc, ki bodo variantno obravnavale porabo končne energije Republike Slovenije do leta 2030 in ustrezno pokrivanje potreb. Pri pripravi NEP so bile obdelane tri variante in sicer:
Varianta 1
- Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
- Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)
Varianta 2
- Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
- Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)
- Izgradnja novega jedrskega bloka na lokaciji v Krškem (1000 ali 1600 MW)
Varianta 3
- Intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
- Izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW)
- Izgradnja 2. novih plinskih blokov zmogljivosti 2×400 MW.
Za vse zgoraj omenjene variante bo izdelana celovita presoja vplivov na okolje skupaj z okoljskim poročilom. Celovita presoja vplivov za okolje bo skladno s predpisi upoštevala vse že zaključene postopke CPVO in postopke, ki so v teku. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da naročanje študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj ni potrebno.
Zadeva: Pisna poslanska pobuda
V skladu z 248. členom Poslovnika Državnega zbora pošiljam poslansko pobudo Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj.
Prosim, da na predloženo pobudo odgovorite v roku 30 dni.
S spoštovanjem!
V prilogi:
Spoštovani
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Dr. Pavel Gantar
Ljubljana, 24. februar 2010
Predmet:
Poslanska pobuda za takojšen pristop k pripravi
neodvisne študije o alternativah šestemu bloku TEŠ
Spoštovani,
v skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Vam posredujemo pisno poslansko pobudo za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj, ki jo naslavljamo na Vlado Republike Slovenije.
S spoštovanjem,
|
Melita Župevc,
poslanka Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Luka Juri,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Matevž Frangež,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Dejan Levanič,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
P r i l o g a :
– Poslanska pobuda
Spoštovani
Predsednik Vlade Republike Slovenije
gospod Borut Pahor
Ljubljana, 24. februar 2010
Predmet:
Poslanska pobuda za takojšen pristop k izvedbi
neodvisne študije o alternativah šestemu bloku TEŠ
Spoštovani gospod predsednik Vlade,
pozdravljamo odločitev, da si bo Vlada Republike Slovenije vzela dodaten čas za razmislek o vseh vidikih gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Prepričani smo, da moramo ta čas izkoristiti racionalno, saj gre za največjo energetsko investicijo v zgodovini naše države, in to v občutljivem času, ko moramo zastaviti učinkovito strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo.
Zato dajemo poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, da takoj pristopi k izvedbi oziroma naročilu neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj.
V javnosti že nekaj mesecev spremljamo zatrjevanja pristojnih na državni kot tudi lokalni ravni, predvsem pa s strani energetskih podjetij, da alternativ TEŠ 6 ni ali pa, da gre za slabe alternative. Takšnim argumentom ni mogoče pritrditi, saj doslej nihče od pristojnih ni predstavil konkretnih podatkov o njih, s čimer ni omogočena kakovostna primerjava med različnimi možnostmi. Prepričani smo, da alternative obstajajo tudi v različnih možnostih učinkovite izrabe obnovljivih virov v Sloveniji. Ključno vprašanje pa je, kakšen je energetski potencial teh alternativ, potencialna investicijska cena ter cena tako pridobljene energije.
Le s pomočjo konkretnih podatkov neodvisne študije o možnih alternativah šestemu bloku TEŠ lahko ugotovimo, ali je investicija v TEŠ 6 res smiselna. Pri tem ne pristajamo zgolj na primerjave z obstoječimi bloki Termoelektrarne Šoštanj, saj teh ne s finančnega, ne z energetskega in ne z ekološkega vidika ne moremo primerjati. Pred nami ni dilema med dosedanjimi bloki TEŠ in novim blokom. Gre za odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora sloneti na razpršenih virih energije, predvsem obnovljivih virov ter jedrski energiji.
Prepričani smo, da je mogoče 1,1 mrd € investicijskega denarja, namenjenega šestemu bloku TEŠ, racionalneje in gospodarneje naložiti, saj lahko ta investicijski potencial za obnovljive vire energije kombiniramo s potenciali javno zasebnega partnerstva in evropskih sredstev, s čimer bi z enako naložbo državne energetike dosegli najmanj trikrat višjo vsoto investicijske finančne mase, kot jo bomo v primeru gradnje TEŠ 6.
Spoštovani gospod predsednik,
Slovenija je pred vključitvijo v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Vodilo te organizacije »For a stronger, cleaner, fairer world economy« nas utrjuje v našem prepričanju, da moramo v Sloveniji izrabiti vse možnosti za hiter in učinkovit prehod v nizkoogljično družbo, ki bo vir naše prihodnje konkurenčnosti.
S spoštovanjem,
|
Melita Župevc,
poslanka Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Luka Juri,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Matevž Frangež,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
|
Dejan Levanič,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
|
