Posvet o TNP 27.01.2010 – PREDLOG ZAKONA O TNP


Pokljuka_010

Triglavsko pogorje z okolico je že od nekdaj Slovencem pomenil več kot le gore, doline in jezera
Magično-verski svet pred krščanstvom starih Slovencev je vpisan v običajih in tradicijah slovanskih narodov, o katerih je na žalost zelo malo znanega, največ je zunaj tega sveta ali opisano kasneje v 6. in 12. stoletju po n. š.
Narodna slovenska tradicija hrani vseeno nekatere zelo pomembne sledi, kot so tiste, ki se nanašajo na sveto drevo, na njihovo največje predkrščansko božanstvo in čaščenje pomembnih ženskih božanstev, ki so vezane na skale in vodo.
Trije stilizirani vrhovi od 20.stoletja dalje so vojaški in državni simbol Slovencev, predstavljajo Triglav, ki je s svojimi 2864 metri tudi najvišji vrh v Sloveniji in vzhodnih Alpah.
O nastanku tega poimenovanja ni neposrednih informacij, vendar si lahko predstavljamo, da se nanaša na prvo naseljevanje Slovencev na tem območju v 6-7 stoletju, ko so označili kraje s svojo kulturo in jih poimenovali v svojem jeziku.
Tradicija veleva, da ime, ki so ga dali najvišji in najbolj veličastni gori, ki se je dvigala v nebo v novi domovini, je ime njihovega najvišjega božanstva, ki pa je bilo izbrisano v pokristjanjevanju že v 8. stoletju.
Prav na vznožju Triglava je umeščena legenda o posebnih ženskih božanstvih – belih ženah- poimenovane tudi bele vile.
Ledena dolina jezera pod vrhovi Triglava in skalovje, ki obdaja jezera, naj bi bilo nepristopno svetišče, ki naj bi jih čudežno varovala prav ta božanstva kot zaščitnikih ljudi in prostorov. Imela so lastno čredo belih kozorogov, ki jih je vodil kozorog z zlatimi rogovi, imenovan torej Zlatorog. Ta naj bi imel nadnaravne sposobnosti kot sta neranljivost in znanje o tem, kje je skrit zaklad pod hribom Bogatin. Če ga je kdo hotel ujeti, ker ga je skrivnostni Zeleni Lovec najprej k temu naščuval in ga potem zasmehoval, je umrl v tem svetoskrunskem podvigu.
Bele žene predstavljajo skale in vode, izmed katerih je največje Bohinjsko jezero. Ime spominja na boginjsko jezero, torej jezero boginj (ali vil). Tudi ime hriba Bogatin izhaja iz besede bogat, nanaša se na ta hrib, kjer je skrito bogastvo.
Jezero se nahaja med hribi in ga polnijo bližnji slapovi reke Savice. Na izlivu jezera v Savo Bohinjko se nahaja starodavna cerkvica Sv. Janeza Krstnika; ta cerkvica je bila nekdaj samotna, tam pa so se vršili obredi še pred prihodom krščanstva.
Zeleni Lovec, duh narave, v sebi združuje videz Zelenega Jurija in vedenje hudiča zapeljivca.
Zlatorog predstavlja magično podobo, ki je predstavljena v vseh evropskih in univerzalnih tradicijah.
Mitologija čudežne živali, ki uteleša ne samo totemski duh svoje vrste, ampak tudi vso naravo, kaznujoč skrunitelje in nagrajujoč tiste, ki jo spoštujejo, je prisotna ne samo med evropskimi narodi, ampak tudi v drugih kulturah človeštva. Predstavlja se v obliki jelena ali drugih živali z rogovi-torej v povezavi s čaščenjem Boga z rogovi.
Ta prostor so čuvali in očuvali rodovi Slovencev. Že v prejšnjem stoletju so osveščeni Slovenci zavedli, da morajo to krajino ohraniti kot simbol Slovenstva in so zato takratnim oblastem poslali peticijo z zahtevo o zavarovanju tega prostora. Po osamosvojitvi Slovenije so se zopet pojavili megalomanski načrti kapitala in pohlepne politike z zavajanjem javnosti, da ta prostor uničijo in uničijo za vse nadaljnje rodove, kar dokazuje tudi sedanji predlog zakona o Triglavskem Narodnem Parku, ki bi zaščitil samo še prostor nad gozdno mejo in še tega ne v celoti!
Kako bo v bodoče zgledal TNP, če bo ta zakon sprejet si lahko ogledate na Pokljuki in na dvojnem jezeru.
Upam, da bomo zbližali stališča in s tem očuvali ta prostor našim zanamcem.

 

DNEVNIK RTV SLOVENIJA 30.01.2010

http://tvslo.si/predvajaj/zakon-o-tnp-se-pred-razpravo-nasprotovanja/ava2.58552926/

RAZPORED JAVNIH PREDSTAVITEV
Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), EPA 806-V

V OBČINI TOLMIN
– 15.2.2010 ob 18. uri v Tolminu v Knjižnici Cirila Kosmača, Tumov drevored 6
V OBČINI KOBARID
– 16.2.20101 ob 17. uri v Kobaridu v Domu Andreja Manfrede, Gregorčičeva 18
V OBČINI KRANJSKA GORA IN JESENICE
– 17.2.2010 ob 17. uri v Kranjski gori v stavbi Občine Kranjska gora, Kolodvorska 1b
V OBČINI BOHINJ
– 19.2.2010 ob 18. uri v Stari Fužini v Kulturnem domu v Stari Fužini
– 12.3.2010 ob 18. uri v Bohinjski Bistrici v Kulturnem domu Joža Ažmana
V OBČINI BLED IN GORJE
– 9.3.2010 ob 17. uri na Bledu v prostorih Triglavskega narodnega parka, Ljubljanska cesta 27
V OBČINI BOVEC
– 19.3.2010 ob 18. uri v Bovcu v Kulturnem domu, Ledina 8

Vabimo vas, da se udeležite Nacionalnega posveta o TNP, ki bo 27.01.2010 ob 17 uri v hotelu Krek v Lescah


 

Pokljuka_021 Sredi Pokljuke stoji reklamni pano, ki vabi na vonj po pravem gozdu na RUDNO POLJE, ki so ga vsega posekali! 

VABILO

»Vabimo vas, da se udeležite posveta o TNP

"Pet let po Spomenici Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka (2004)

in 80 let po Spomenici Muzejskega društva za Slovenijo (1920)",

ki bo 27.01.2010 ob 17 uri v hotelu Krek v Lescah«

Pokljuka_020 Tu so naredili tovornjaki, ki so vozili sneg na tekaško progo 

Program posveta

Vsebino posveta bo moderiral Tony Mlakar, Gorenjsko ekološko združenje

1 – Pozdravni nagovor ( Vojko Bernard )

2 – Predstavitev stanja TNP in problematika sprejemanja novega zakona o TNP- NVO vidik

( Marjeta Keršič Svetel )

3 – Mednarodni standardi in kategorizacija TNP – analiza predloga zakona o TNP (EVA 2009-2511-0001)
     (Marija Zupančič Vičar)

4 – Stanje TNP in strategija razvoja TNP – vladni vidik

( mag. Martin Šolar, direktor TNP in Mladen Berginc – MOP)

5 – Predstavitev predlogov sprememb predlaganega zakona o TNP

( Predstavniki koalicije za ohranitev TNP )

6 – Prikaz stanja osvetjenosti v TNP

( Andrej Mohar )

7 – Razprava

Po zaključku programa so udeleženci posveta vabljeni v restavracijo hotela Krek na krajšo pogostitev.

Vse vabljene naprošamo, da potrdite svojo udeležbo na e-naslov: alpeadriagreen@gmail.com

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard Jesenice: 14.01.2010

Alpe Adria Green 

še vedno lahko glasujete za sončno osebnost 2009 – http://www.soncnaosebnost.si/ – najdete nas pod št 2 – plinski terminali – protest


Stališče Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka do Predloga zakona o TNP (EPA – 806/V)


Državni zbor

dr. Pavel Gantar

predsednik

Šubičeva ulica 4

SI–1102 Ljubljana

Poslano po e-pošti na naslov: gp@dz-rs.si

Zadeva: Stališče Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka do Predloga zakona o TNP (EPA – 806/V)

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora!

Nevladne organizacije, v katerih smo združeni tako ljubitelji slovenske naravne dediščine kakor tudi strokovnjaki številnih strok, povezanih z ohranjanjem narave, pa tudi kulturne dediščine, si že več kot deset let prizadevamo, da bi Slovenija dobila nov, sodoben zakon o Triglavskem narodnem parku – našem edinem narodnem parku.

Naše delovanje je postalo še posebno intenzivno po letu 2003, ko je prišel v Državni zbor predlog novega zakona, ki bi po našem mnenju pomenil hud udarec varovanju naravne, kulturne in duhovne dediščine Julijskih Alp. Takratni predlog je bil zavrnjen in izločen iz parlamentarnega postopka.

Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (EPA – 806/V), ki ga je predlagala Vlada in ste ga poslali v drugo obravnavo matičnemu delovnemu telesu 4. januarja 2010, je za vse nas veliko razočaranje in pomeni velik korak nazaj – ne le glede ohranjanja vrednot Julijskih Alp, ampak glede ohranjanja narave v Sloveniji sploh. Edini narodni park, ki ga imamo je namreč na simbolični ravni za Slovence veliko več, kot zgolj eno od zavarovanih območij. Je prispodoba našega odnosa do narave, dediščine preteklosti in do slovenske samobitnosti same. Ni naključje, da imamo Triglav v naših nacionalnih simbolih.

Res smo se po svojih najboljših močeh trudili, da bi prispevali k nastanku sodobnega, kakovostnega, strokovno podprtega in v prihodnost naravnanega zakona o TNP. Temu smo posvetili neštete ure prostovoljnega dela – ne le ljubiteljskega, ampak tudi strokovnega in znanstvenega. Res je tudi, da smo preko dveh predstavnikov, ki ju je imenoval takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik, sodelovali v Strokovni skupini za pripravo ZTNP. Nikakor pa ni res, da smo se kdajkoli strinjali s takim predlogom zakona, kot so ga pripravili sodelavci Ministrstva za okolje in prostor in ga je Državnemu zboru predložila vlada decembra 2009. Nasprotno! Ves čas svojega delovanja smo temeljili naše predloge, pobude in tudi zahteve na Spomenici za ohranitev TNP iz leta 2004 in na težnjah, da Slovenija dobi pravno orodje za BOLJŠE zavarovanje narodnega parka in sodobnejše upravljanje z njim. Žal je velika večina naših pobud naletela na popolnoma odklonilen odnos in zavračanje. Predlog EPA 806/V ne pomeni boljšega ohranjanja vrednot parka, ampak prav nasprotno: območje, namenjeno ohranjanju neokrnjenih naravnih procesov se zmanjšuje na tretjino sedanjega Triglavskega narodnega parka, obsega zgolj in samo območja nad gozdno mejo, skrajne zatrepe ledeniških dolin in varovalne gozdove. Pa še v tem, tako imenovanem prvem varstvenem območju parka, bodo dopustni posegi na pašnih planinah, gozdarski in vodarski posegi, promet, gradnja parkirnih površin…

Tak Predlog ZTNP pomeni, da bodo vsa dejanja in pojavi, ki so doslej povzročali zgražanje v tistem delu slovenske javnosti, ki mu ni vseeno za naravno in kulturno dediščino Julijskih Alp – od kompleksnih gozdarskih posegov do novih cest, od na črno zgrajenih objektov do velikopotezne urbanizacije (ki je celo del državnih razvojnih načrtov!), od množičnega turizma do hrupnih prireditev – postali v »narodenm parku« popolnoma legalni in pravno sprejemljivi.

V 21. stoletju je dobro ohranjena naravna dediščina – zlasti še velika območja neokrnjene narave, kjer potekajo naravni procesi nemoteno, ki omogočajo ekološke storitve širši okolici in ne nazadnje tudi doživljanje neokrnjenega naravnega okolja, tako potrebno sodobnemu človeku – izjemno pomembna razvojna naložba. V prvi vrsti za lokalno prebivalstvo na takih območjih, seveda pa tudi za širšo skupnost. Več kot očitno je, da odločilni nosilci oblasti v Sloveniji ne razmišljajo v taki smeri, ne glede na to, da tovrstne razmisleke izrecno podpira tudi okoljska politika EU. Izkušnje drugih evropskih držav, kjer imajo kakovostne narodne parke, nedvomno kažejo, da je ohranjanje naravne in kulturne dediščine mogoče uskladiti z regionalnim ekonomskim razvojem in to celo zelo uspešno – seveda pod pogojem, da gre za strateško tako usmerjen razvoj, da upošteva ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot.

Predlog zakona o TNP (EPA – 806/V) kljub nekaterim dobrim vsebinskim rešitvam (vključitev kulturne dediščine, razvojne spodbude za prebivalce parkovnih občin) ne zagotavlja, da bi Slovenci ohranili narodni park, ki bi bil po kriterijih IUCN lahko vpisan na mednarodni seznam narodnih parkov. Tak zakon tudi ne sledi priporočilom, ki jih je Diplomi za zavarovano območje, podeljeni TNP leta 2004, priložil Svet Evrope. Izrecno priporočilo je namreč med drugim bilo povečati osrednje območje parka in obseg varovalnih gozdov.

Namesto, da bi poskrbeli za kakovosten narodni park, s tem predlogom zakona Vlada dejansko popušča predvsem velikim podjetniškim interesom in interesnim skupinam, ki se ne ozirajo na kriterije in priporočila IUCN, ampak zasledujejo predvsem kratkoročne dobičkonosne cilje. Od posegov, ki jim tak zakon odpira vrata v park tako rekoč na stežaj, bodo imeli domačini minimalne koristi. Priložnost, da bi ohranili simbolično najpomembnejše območje narave v Sloveniji kot narodni park po mednarodnih merilih, pa bo za zmeraj izgubljena.

Trditve, ki smo jih strnili v pričujočem pismu, smo že večkrat podrobno strokovno argumentirali. Arhiv pisnih dokumentov je ohranjen in v veliki meri tudi javno objavljen na spletnih straneh različnih nevladanih organizacij, MOP in raznih ustanov, udeleženih v procesu priprav na nov zakon. V minulih letih smo pripravili več zelo kakovostnih strokovnih in znanstvenih posvetov v zvezi s problematiko TNP – med drugim posvet Slovenske akademije znanosti 2003 in ZRC SAZU 2004 – ter tri posvete, na katerih so sodelovali najuglednejši tuji strokovnjaki za zavarovana območja. Ves čas smo si prizadevali ne le za ohranjanje in zavarovanje dediščine Julijskih Alp, ampak z enako vnemo tudi za snovanje take strategije razvoja širšega območja, ki bi podpirala narodni park in hkrati utemeljila njegove vrednote kot vir trajnostnega razvoja. Velika večina naših pobud je naletela na popolno zavračanje s strani Ministrstva za okolje in prostor in članov »ožje strokovne skupine«, ki je v okviru MOP pripravila Predlog ZTNP(EPA – 806/V). Žal nam v vsem času, ko smo sodelovali v procesu nastajanja novega zakona o TNP, ni bilo omogočeno, da bi možnosti drugačne, s spoštovanjem narodnega parka usklajene vizije kakovostne prihodnosti lahko predstavili prebivalcem parkovnih občin. Na žalost nosilci oblasti že dolgo ne vlagajo ne naporov, ne sredstev v strokovne projekte narodnemu parku prijaznega razvoja, ampak država sama daje zgled za degradacijo zavarovanega območja z razvojnimi načrti v parku, kot sta Biatlonski center Pokljuka in Nordijski center Planica s svojim širšim vplivnim območjem projektov. Domačini v parkovnih občinah ne morejo biti odgovorni za pomanjkanje zavarovanim območjem primerne razvojne vizije – ta odgovornost v celoti leži na plečih resornih ministrstev in Vlade – ne le sedanje, ampak tudi prejšnjih.

Predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku (EPA – 806/V) ne podpiramo, ker menimo, da bo privedel do degradacije in razvrednotenja naravne, kulturne in duhovne dediščine Julijskih Alp. Spoštljiv odnos do te dediščine je pomembna vrednota mnogih Slovencev in prebivalcev Slovenije, je del naše kulture.

Spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar!

Naše stališče do zakona o Triglavskem narodnem parku bi vam želeli predstaviti osebno, zato vas prosimo, da nam sporočite termin srečanja. Hkrati pa vas prosimo, da to pismo in našo željo, da se sestanemo tudi z vsemi poslanskimi skupinami in poslancema narodnih skupnosti, posredujete vsem vodjem poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti.

Hvala in lep pozdrav in vse dobro v novem letu.

Podpisane nevladne organizacije:

Alpe Adria Green, Vojko Bernard

CIPRA Slovenija, dr.Matej Ogrin

Civilna iniciativa Kras, Robert Rogič

DONDES, dr.Gregor Torkar

Društvo za varstvo okolja Sežana, Robert Rogič

Gorenjsko ekološko združenje, Tony Mlakar

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Alenka Bizjak

Mountain Wilderness Slovenija, Matjaž Jeran

Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja

Temno nebo Slovenije, Andrej Mohar

Zavod za oživitev civilne družbe, Andrej Aplenc

Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, prof.dr.dr.h.c. Dušan Mlinšek

Zveza ekoloških gibanj Slovenije- ZEG, Karel Lipič

Društvo za permakulturo Slovenije, Ira Zorko

V Ljubljani, 14.1.2010

Pokljuka_010

Vzorčni primer, kako bodo v bodoče na Pokljuki varovali smreke, samo Državni Zbor mora še potrditi ivesticijo!!!

Gorenjski glas – 08.01.2010 – Pro et contra – TNP


 

 

ponedeljek, 11. januar 2010 | Avtor: Mateja Rant, Foto: Mateja Rant, Tina Dokl

Kompromis med divjino in razvojem

Vlada je pred časom sprejela besedilo predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je ta čas v javni obravnavi. Tudi do sedanjega predloga so kritični tako lokalni prebivalci kot okoljevarstveniki, kar je po mnenju nekaterih dokaz, da so tokrat vendarle prišli do dobrega kompromisa.

Novi zakon o Triglavskem narodnem parku vključuje tudi razvojne priložnosti na tem območju.

Martin Šolar, direktor TNP: "Ne drži, da izgubljamo status narodnega parka. Mednarodne smernice za narodne parke sicer določajo, da je treba primarne varstvene ukrepe zagotoviti na vsaj 75 odstotkih površin, čemur ta čas ne sledimo. A zakon je tako napeljan, da bi v določnem obdobju to lahko dosegli, če bi za to obstajal širši interes. V tem je predlagani zakon boljši od obstoječega. Tudi zdaj imamo sicer ogromno osrednje območje, ki naj bi ustrezalo mednarodnim standardom, a samo kot črka na papirju."

Vojko Bernard, predsednik Alpe Adria Green: "Največja pomanjkljivost novega predloga zakona je neupoštevanje direktiv mednarodnega združenja za parke. Če hočeš imeti narodni park, moraš imeti divjino. Razvoj in divjina pa ne gresta skupaj. V tem primeru bo to postal krajinski park, v katerem bo vsak delal, kar bo želel. Naj potem povejo, da v Sloveniji ne bomo imeli narodnega parka, ampak zgolj zaščitena območja in to je to."

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in sodi med najstarejše narodne parke v Evropi. Njegov status ureja zakon o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, ki pa ni usklajen s sedanjim pravnim redom in ga je bilo zato treba posodobiti. Na to so v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) opozorili že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je bil po besedah sedanjega direktorja TNP Martina Šolarja omenjeni zakon že takrat zastarel. Zato je po njegovem skrajni čas, da vendarle dobimo nov zakon.

»Večina rešitev v sedanjem predlogu zakona ni novih, saj so že pred slabima dvema desetletjema najprej v okviru okoljskega ministrstva začeli pripravljati nov predlog zakona. A ker je šlo po mnenju nekaterih prepočasi, je skupina poslancev z Dušanom Vučkom na čelu pripravila svoj predlog,« je pojasnil Martin Šolar. Zaradi izteka mandata takratne vlade je omenjeni predlog zastal, pod ministrom Janezom Podobnikom pa so znova oblikovali strokovno komisijo, ki je nadgrajevala že obstoječi dokument. »Dokument so ‘brusili’ tudi pod vplivom evropskih direktiv, svoj predlog zakona pa je tik pred koncem mandata pripravila tudi Janševa vlada,« je še razložil Šolar. Kot odgovor na Vučkov predlog zakona so svoj predlog oblikovali tudi v koaliciji nevladnih organizacij. Z Vučkovim predlogom, je opozoril predsednik nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, se niso mogli strinjati, saj so v njem prevladali zasebni interesi iz Bohinja. »To bi omogočilo pozidavo površin na Pokljuki in pod Triglavskim pogorjem z namenom, da se jih uporablja za komercialne namene,« je poudaril Bernard.

Strogi mednarodni standardi za park

Nov predlog zakona, ki so ga pripravili na okoljskem ministrstvu, bo pred poslanci v državnem zboru predvidoma aprila, še prej pa bo dva meseca v javni obravnavi. Ob tem je Martin Šolar poudaril, da noben zakon zagotovo ni idealen, so pa relativno zadovoljni s tem, kako so upoštevali njihove strokovne predloge in pripombe. »Predlog zakona se nevladnim okoljskim organizacijam še vedno zdi premalo strog, lokalnim prebivalcem pa celo prestrog, zato je po moje zakon na pravi poti do kompromisa, ki bo zadovoljil tako ene kot druge,« je prepričan Šolar. Poudarja, da so pri pripravi zakona upoštevali mednarodne varstvene interese. »Prvo varstveno območje obsega okrog 32 tisoč hektarov. To predstavlja približno tretjino parka, kar je tudi v primerjavi z drugimi evropskimi parki izjemno velika površina. Na tem območju bodo uveljavljeni strogi mednarodni standardi za park.« Vsi ti standardi, je dejal Šolar, pa zahtevajo tudi upoštevanje potreb lokalnega prebivalstva.

Sedanji predlog zakona je po besedah državnozborskega poslanca Antona Urha, ki prihaja iz Bohinja, sprejemljiv tudi zanje. »V zakonu so predvideli razvojne možnosti, to pa je tisto, kar si zaslužimo vsi, ki tam živimo.« Doslej, opozarja Urh, so se namreč počutili kot drugorazredni državljani, saj so bili za marsikaj prikrajšani. Tudi Dušan Vučko je predlog zakona ocenil kot največji možni kompromis med pričakovanji lokalnega prebivalstva in varstvom narave. »Glede na to, da sem začel s to zgodbo, me veseli, da so tudi v sedanjem predlogu ohranili vse tisto, kar je pomembno. To pomeni, da zakon ne temelji zgolj na prepovedih, ampak vsebuje tudi konkretne razvojne usmeritve in določbe, iz katerih je razvidna jasna zaveza države, da bo za to namenila tudi finančne spodbude. Brez razvoja lokalnega prebivalstva namreč tudi parka ne bo,« razmišlja Dušan Vučko. Sicer pa je po njegovem najslabše sedanje stanje, zato poudarja, da zakona ne rabi država ne minister, ampak Bohinjci. Bojazen je izrazil le v zvezi s spreminjanjem meje med prvim in drugim varstvenim območjem. Prepričan je, da za to ne bi smela zadostovati zgolj vladna uredba, ampak bi moral biti za to pristojen državni zbor. Obenem je opozoril, da novi zakon javnemu zavodu TNP nalaga veliko pristojnosti, česar po njegovem ne bo mogoče izvesti brez ustrezne kadrovske okrepitve in spremembe v razmišljanju.

O novem zakonu na referendumu

Po prepričanju Vojka Bernarda pa so v novem zakonu upoštevali samo interese turizma in domačinov. »S tem so zgolj podkupili lokalno prebivalstvo, da bi zakon podprli, v ozadju pa so povsem drugi interesi. Med drugim želijo dograditi obstoječe vojaške objekte za potrebe Nato pakta, kar pa javnosti ni znano,« je oster Bernard. Kot pravi, sedanji predlog ni noben kompromis, saj njihovih pripomb v večji meri niso upoštevali. »Zakon bi bilo treba napisati povsem na novo, v tem času pa postaviti začasno mednarodno upravo parka pod pokroviteljstvo IUCN oziroma mednarodnega združenja za parke.« Do novega zakona, pravi, bi kljub temu lahko prišli relativno hitro. »Ves čas nam namreč očitajo, da smo mi zaviralni moment.« V zvezi z novim zakonom o TNP pripravljajo tudi referendum, je pojasnil Bernard. »Naj se ljudje izjasnijo, ali rabimo park ali ne. Če ga po njihovem mnenju ne rabimo, potem damo tudi mi roke stran,« je dejal in dodal, da park je ali ga ni, vmesne poti ni. »Če ne drugega, s tem zakonom legalizirajo vse črne gradnje na tem območju in že zato je s parkom konec,« pravi Bernard. Prepričan je, da bi morali iz območja parka izvzeti vsa naselja in obdelovalne površine ter ustanoviti gorske občine. Te naj bi bile deležne subvencij s strani države, ker bi bile okrnjene v razvoju. V primeru, da bo obveljal sedanji predlog zakona, še dodaja Bernard, pa si po njegovem posledice lahko ogledamo na propadajočem Dvojnem jezeru.

IL DISASTRO AMBIENTALE DEL CARSO


http://www.greenaction-planet.org
TRIESTE TRA INQUINAMENTO E RICCHEZZA:
IL DISASTRO AMBIENTALE DEL CARSO
Secondo il giornale “Il Sole 24 ore” la provincia di Trieste è la prima in Italia per la qualità della vita.
La ricerca del quotidiano economico – giunta alla ventesima edizione – si e’ svolta prendendo in
considerazione sei macroaree, ossia Tenore di vita, Affari e lavoro, Ordine pubblico, Servizi e
ambiente, Popolazione e Tempo libero. Ma evidentemente, secondo gli autori di questa ricerca, la
qualità ambientale incide pochissimo sulla graduatoria finale se è vero come è vero che la provincia
di Trieste è una delle più inquinate d’Italia.
E proprio in questi giorni una autorevole rivista internazionale dedica la sua attenzione
all’inquinamento di queste terre. Nel numero di gennaio (in edicola) del National Geographic viene
affrontata la drammatica situazione ambientale del Carso. Trecentocinquanta grotte utilzzate come
discariche per i rifiuti industriali. Laghi di idrocarburi sotterranei che si presentano ai visitatori come
anticamera dell’inferno. Enormi masse di rifiuti speciali fatti sparire nelle viscere della terra che
continuano ad avvelenare le falde acquifere.
Ma l’inquinamento del Carso è solo una parte di un disastro ambientale che ha trasformato l’intera
provincia di Trieste in una delle principali pattumiere europee. Un disastro ambientale che ha visto
connivenze tra politica, imprenditoria, istituzioni e criminalità organizzata. Un business che ha
permesso a pochi di arricchirsi a scapito dell’ambiente e della collettività. Una ecomafia precoce
quella di Trieste e della sua provincia iniziata nei lontani anni ‘50 dello scorso secolo e che ha
potuto crescere indisturbata nel nome degli interessi di Stato.
Un disastro ambientale che non compare mai (stranamente visto che Trieste è un Sito Inquinato di
Interesse nazionale con inquinamento diffuso dal mare all’altopiano carsico) in nessuna classifica
sulla qualità della vita ma che continuerà per sempre a produrre i suoi frutti amari.
GREENACTION TRANSNATIONAL
Via Palestrina 3 – 34100 Trieste
Internet: http://www.greenaction-planet.org – Mail: info@

image

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE DEL DOHODNINE AAG , Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

COMITATO PER LA SALVAGUARDIA DEL GOLFO DI TRIESTE


clip_image002

COMITATO PER LA SALVAGUARDIA DEL GOLFO DI TRIESTE

Trieste, 4 gennaio 2010

Al Ministero dell’Ambiente e per la Tutela del Territorio

Direzione Generale Salvaguardia Ambientale

Divisione III

via C. Colombo 44

00147 R O M A

al Ministero per i Beni e le Attività Culturali

Ufficio centrale per i beni paesaggistici

via di S. Michele 22

00153 R O M A

alla Regione autonoma Friuli Venezia Giulia

Direzione Centrale Ambiente e Lavori Pubblici

Servizio VIA

via Giulia 75/1

34126 TRIESTE

e p.c. Comune di Trieste

al Sindaco Roberto Dipiazza

Oggetto : Rigassificatore Gas Natural di Zaule

Dopo l’approvazione da parte del Ministero dell’Ambiente e di quello dei Beni Culturali a seguire l’indirizzo positivo avuto dalla Commissione governativa di V.I.A. ( Valutazione d’Impatto Ambientale ), c’è stata un’accelerazione di interventi di poteri economici e politici che, a loro dire, finalmente era stato scavalcato l’ultimo ostacolo che frenava l’approvazione del rigassificatore, autentico danno all’economia della città di Trieste secondo il sindaco Dipiazza che, fingendo di credere o supponendo di credere di aver agito nell’interesse della città e dei suoi cittadini ha parteggiato, sin dalla sua apparizione, per il progetto della proponente spagnola Gas Natural creando i presupposti irreversibili di un danno etico, sociale, morale, economico e politico. Per contro, dal momento topico in cui l’approvazione dell’idra della menzogna mediatica, ha colto il segno del clamoroso abuso istituzionale portato avanti per degli anni da persone inesperte o in perfetta malafede, sono apparse delle flebili e sparute vocine di contrasto all’idea di quelle furbe e inflessibili voci che ottundevano la logica della ragione e del diritto democratico, per dare inizio ad una più aperta difesa dei cittadini contro il rigassificatore e di tutti coloro che, pur di ottenerlo, venderebbero l’anima al diavolo.

Oggi, queste voci contrarie alla “ belva d’acciaio “, vengono a dire ( dopo cinque anni che lo sta facendo il nostro Comitato e non solo ), che sul terminale ci sono informazioni “ scarne e scarse “; che “ non si può accettare a scatola chiusa la proposta del primo che capita “.

C’è qualcuna, tra queste nuove voci che dice cose ragionevoli ; non i soliti inutili brodini elementari, ma fertili e solide considerazioni sulla errata localizzazione del rigassificatore : un sito assolutamente privo delle necessarie caratteristiche per poter essere considerato “ ambientalmente compatibile “, che possieda i requisiti necessari per uno “ sviluppo sostenibile “; per non trovarsi soffocati in un territorio pesantemente inquinato e devastato dalla preesistenza d’una decina di altri impianti a rischio d’incidente rilevante su cui incombe la non escludibile capacità distruttiva d’un possibile incidente con “ effetto domino “; né dover constatare, sempre strettamente legate al sito, l’esistenza di costruzioni di civile abitazione densamente abitate a poche centinaia di metri dal “ mostro “, con strade, superstrade, zone di passaggi pedonali e veicolari oltre ad un gran numero di piccole e medie imprese che, nell’insieme, potrebbero offrire un ulteriore pesante tributo di sacrifici umani in un eventuale grave incidente. Tra queste nuove voci ce ne sono quelle che hanno esclusivamente valenza politica o spinte sulla base di sentimenti emozionali. Ma ce ne sono anche di quelle esperte e preparate di tecnici con l’esperienza specifica nel campo com’è quella del dell’arch. De Simone che ci ricorda come il gas ( contrariamente a ciò che dicono le controparti ), abbia fatto già molte vittime. Egli ci ricorda che c’è stata una lunga serie di incidenti ed esplosioni negli ultimi anni tra cui quello avvenuto in Corea del Sud, che ha provocato un centinaio di vittime e quello dello scorso anno in Belgio, a Ghislenghien, in cui una pala meccanica ha fatto esplodere un metanodotto che ha ucciso 15 persone e ferite altre 120. Ci riporta poi alla mente lo spettro di un grave incendio ad una gasiera con “ effetto domino “ che potrebbe mandare in fumo tutta la città. E si pone in aperto contrasto con Gas Natural e non condivide con le Istituzioni la scelta di locazione del rigassificatore che, a suo modo di vedere, doveva quantomeno essere collocato ad almeno una ventina di miglia ( circa 30 Km ) dalla costa. E invoca che si imponga ai proponenti ed alle autorità responsabili, di sottoporre il progetto all’esame di esperti super partes. Egli suggerisce due indirizzi : quello dei tedeschi della TUF, specializzati nei collaudi di nuovi impianti o quello degli americani del Sandia National Laboratory, noti in tutto il mondo per i loro studi su rischi e attentati.

Ecco, a tutte queste nuove anime di verità diciamo che lascino perdere le chiacchiere inutili e superate per darsi un contesto unitario che imponga una VIA super partes che ci libererebbe in primo luogo dal dubbio di artefazioni, faziosità e inganni e sarebbe alfine una grande e unica prova che ci darebbe verità e giustizia.

Si chiede cortesemente alle Istituzioni di dare immediata risposta alla nostra richiesta di ripetizione ( seria ) della V.I.A. in modo di avere una definitiva e accettabile fonte di verità.

L’addetto stampa

Arnaldo Scrocco

Comitato per la salvaguardia del Golfo di Trieste

Sede: V. Udine n° 4/c Trieste

Mail : amici.golfo.ts@gmail.com

Sito : http://sites.google.com/site/amicigolfots/