Društvo Temno nebo Slovenije za prijaznejši pogled v zvezde


Slovenija je druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropski uniji, pred njo je le še Belgija. Za javno razsvetljavo po nepotrebnem zapravimo za 10 milijonov električne energije letno, približno pet milijonov evrov za električno energijo pa bi lahko prihranili pri zunanji razsvetljavi zasebnih objektov, v svojem priročniku za občine, podjetja in ustanove izpostavljajo v Društvu Temno nebo Slovenije.

Zunanja razsvetljava zadeva tako rekoč vsakega posameznika, zato so v omenjenem društvu brošuro z naslovom Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava napisali z namenom razumevanja vzrokov in posledic Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je v veljavo stopila septembra 2007. Brošura je namenjena tudi potrebi po izboljšanju kakovosti zunanje razsvetljave in zmanjšanju števila kršitev.

FOTO: http://www.amplex.dk

»Nenazadnje bi radi s temi navodili marsikateri občini in podjetjem prihranili nepotrebne stroške elektrike in tudi stroške zaradi morebitne kršitve omenjene uredbe,« je izpostavljeno v brošuri. »Velik del brošure je namenjen energetski učinkovitosti,« ob tem izpostavlja Andrej Mohar iz omenjenega društva.

Kot dodaja, so občine v glavnem pripravljene le na zmanjšanje stroškov. »Vsi se pritožujejo tudi nad svetlobnim onesnaženjem, vendar večinoma pravijo, da za to niso krivi,« pravi Mohar. »Zato bo potrebno spremeniti celoten koncept naše družbe, saj smo še daleč od rešitve,« še dodaja.

Svetlobno onesnaženje v zadnjih letih le še naraščalo

Svetlobno onesnaženje je v zadnjem desetletju v Sloveniji naraščalo za osem odstotkov letno, EU pa si je do leta 2050 zadala nalogo prepoloviti izpuste toplogrednih plinov. Če bomo s svetlobnim onesnaženjem nadaljevali z dosedanjim tempom, se bo do leta 2050 to povečalo kar za 2500 odstotkov. Po takšnem »svetlem« scenariju se ponoči v slovenskih mestih ne bi videla niti ena sama zvezda. Tak »razvoj« ni trajnosten, ampak gre za popolno in brezobzirno uničenje nočnega okolja, so izpostavili v brošuri.

Eden izmed posebnih poudarkov je tudi ta, da smo v Sloveniji prestopili vzdržne meje nočnega osvetljevanja, saj smo v času ene generacije uničili nočno nebo nad Slovenijo, navajajo avtorji, obenem pa dodajajo, da imamo v državi dovolj znanja o tej problematiki. Obenem pa je znana in dostopna tudi tehnologija na tem področju. Kot še obenem izpostavljajo avtorji brošure, ne gre zanemariti niti negativnega vpliva umetne svetlobe na živali, saj spreminja njihovo naravno vedenje.

Ključna je uporaba do okolja »prijaznih« svetilk

Če umerimo svetlobo javne razsvetljave v tla proti asfaltu, se v nebo odbije od štiri do 10 odstotkov svetlobe. Če uporabljamo okolju prijazen spekter svetlobe, in če zmerno osvetljujemo, teh nekaj odstotkov sicer predstavlja nekaj svetlobnega onesnaženja, ampak to naj ne bi bilo problematično. Glavni problem predstavljajo svetilke, ki sevajo svetlobo tik nad vodoravnico. Še hujše pa so kroglaste svetilke, ki v nebo pošljejo kar 60 odstotkov svetlobnega toka.

LED svetila; FOTO: Alenka Žumbar

Kot navajajo v brošuri, je že samo en odstotek sevanja svetilke nad vodoravnico škodljiv za okolje, zato Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja določa, da so v Sloveniji za zunanjo razsvetljavo dovoljene samo svetilke, ki ne sevajo svetlobnega toka nad vodoravnico, med izjeme pa praktično sodijo le kulturni spomeniki, med njimi tudi cerkve.

Kot pravi Mohar, pa so glavni problem glede okolja nove LED svetilke, ki v tem trenutku še niso tehnološko dovršene. »Ker sevajo zelo intenzivno v modrem delu spektra, lahko pričakujemo, da bodo tisočem ljudem zmanjšala tvorbo melatonina med spanjem, njegovo pomanjkanje pa je povezano z večjo incidenco raka na dojki prostati in debelem črevesu,« še poudarja.

Učinkovitih LED svetilk, ki ne bi sevala izrazito modro in bi bile hkrati učinkovite, pa industrija še ne zna izdelati,« še izpostavlja Mohar. Kot dodaja, je zato potrebno na področju LED svetilk še počakati, trenutne LED tehnologije in bele maetlčahalogenidne svetilke pa so zelo škodljive za ljudi, biodiverziteto in zvezdno nebo.

Društvo Temno nebo Slovenije zato zelo podpira kakovostne projektante, ki so najboljši prijatelji naravovarstvenikov, saj projekt v prvi vrsti izdelajo z upoštevanjem najnižjih nivojev predpisanih osvetlitev po zastavljenih standardih. Projekt je tako v skladu z uredbo in uporablja energetsko učinkovite ter okolju prijazne svetilke, zmanjša pa tudi stroške investicij. Eden izmed glavnih ciljev projekta pa je seveda tudi zmanjšanje porabe energije.

Prihranki pri porabi elektrike niso zanemarljivi

V Sloveniji za javno razsvetljavo v povprečju porabimo 83 kWh elektrike na prebivalca na leto, kar se nanaša na raziskavo društva za leto 2006. To je približno dvakrat več kot npr. v Nemčiji ali na Nizozemskem. Slovenske občine namreč razsvetljavo porabljajo razsipno in pogosto pretirano. Že omenjena uredba pa zahteva, da se letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine zmanjša pod 44,5 kWh.

FOTO: iStockphoto

V društvu zato predlagajo, da posamezna občina v ta namen najame neodvisne strokovnjake, ki bodo naredili popis občinske razsvetljave. Popis je namreč osnova za projektiranje in optimiziranje javne razsvetljave.

V omenjenem društvu tudi ocenjujejo, da je možno doseči vsaj 20-odstotni prihranek električne energije zgolj z zamenjavo neučinkovitih svetilk. Kot poudarjajo, pogosto javno razsvetljavo vzdržujejo elektro podjetja, ki so hkrati tudi dobavitelji električne energije, zato varčevanje ni v njihovem interesu.

Študije več projektantov kažejo, da naj bi se menjava neustreznih svetilk z okolju prijaznimi in energetsko učinkovitimi ekonomsko izplačale prek nižje porabe v času od dveh do sedmih let. Občine in podjetja pa lahko finančna sredstva za menjavo razsvetljave pridobijo na različne načine. Sem sodijo javno-zasebna partnerstva, ugodni okoljski krediti pri bankah, krediti Eko sklada, sredstva iz EU ter ESCO načini kreditiranja in izplačil na osnovi prihrankov energije.