Ob zaključku leta


Dragi prijatelji narave in okolja!

Zaključuje se še eno leto, ki je bilo za našo mednarodno okoljsko
organizacijo zelo naporno a hkrati tudi uspešno! Naj vas spomnimo, da smo se v
začetku leta uspešno zoperstavili plinskemu lobiju TGE v povezavi s nekaterimi
vladnimi političnimi strankami, ki so hoteli v Kopru zgraditi plinski terminal
in da smo razkrili kriminalno dejanje GAS NARUTURAL, ki želi z ponarejenimi
ocenami vplivov na okolje zgraditi ravno tako plinski terminal na Italijanski
strani v Žavljah. Slovenska vlada, čeprav so bila ogrožena življenja, zaradi
čezmejnih vplivov na okolje ni bila pripravljena storiti nič, da bi z tožbo
proti Italiji zaustavila gradnjo tega terminala. V ALPE ADRIA GREEN smo se, da
bi zavarovali življenja in zdravje ljudi iz obeh strani meje, zato odločili, da
bomo sprožili upravni spor zoper državo Italijo, ter Italijo prijavili na
komisijo za okolje na EU in na komisijo za peticije pri EU. Do sedaj smo za te
pritožbe plačali iz svojega denarja preko 10000 ( deset tisoč) evrov.

Poleg dela z reševanjem plinske problematike, smo v AAG neprekinjeno delali
na področju nove zakonodaje za Triglavski Narodni Park, ki pa ga je kljub
prizadevanjem koalicije nevladnih organizacij in civilne družbe v sklopu katerih
deluje za varovanje TNP tudi AAG, Vlada RS potrdila v taki obliki, da bomo, če
državni zbor ta zakon potrdi izgubili edini Narodni park na račun KAPITALA v
Sloveniji. V AAG smo se zato odločili, da bomo v Januarju prihodnje leto pričeli
zbirati podpise ali Slovenci želimo imeti Triglavski Narodni Park z zakonom, ki
bo sestavljen po mednarodnih kriterijih ali pa ga enostavno zapremo!

AAG se je pridružil menarodni organizaciji  Tck Tck Tck in skupaj z drugimi svetovnimi okoljskimi organizacijami predali peticijo proti podnebnim spremembam v Copenhagenu. AAG je bila edina nevladna organizacija iz Slovenije, ki je bila sopodpisnica te peticije!!! 

V iztekajočem letu smo pomagali pri reševanju različnih problemov na lokalnih
nivojih, pomagali smo CI, društvom in posameznikom. AAG se financira izključno
iz donacij, če tega denarja zmanjka, ga moramo člani upravnega odbora pokriti iz
lastnih sredstev. Letos bo predvidoma ta primanjkljaj znašal čez 8000 tisoč
evrov, če ne upoštevamo nakupa računalnikov ( stari so bili čez 10 let),
kilometrine, uporabe svojih avtomobilov in drugih ne evidentiranih izdatkov.

V kolikor bi želeli podpreti naše delo lahko prispevke ali donacije nakažete
na  TTK: SI 0510-0801-1891-125

Ob tej priliki bi se zahvalili Vsem donatorjem in posameznikom, ki so vsaj
delno pokrili stroške za naše delovanje in tako preprečili, da bi bili
prebivalci še bolj ogroženi, zaradi brezvestnega ravnanja KAPITALA in VLADE
RS! 

ČLANI UPRAVNEGA ODBORA ALPE ADRIA GREEN VAM ŽELIMO, DA SE VAM V LETU 2010
URESNIČIJO VSE ŽELJE, PREDSEM PA VAM ŽELIMO DA BI BILI ZDRAVI IN ZADOVOLJNI !!!

Vabimo vas na predavanje prof. dr. Dušana PETRAČA


VABILO

Vabimo vas na predavanje prof. dr. Dušana PETRAČA

ki bo v torek, 05.01.2010 ob 18:00 uri

v hotelu KREK v Lescah

Vsebina:

  1. Splošni opis najpomembnejših dosežkov prof. dr. Petrača v JPL in NASI
  2. Razvoj vesoljskega taksija in z njim povezane tragedije
  3. Tehnologije, ki so zaradi razvoja vesoljskega taksija ali vesoljske tehnologije že splošno dostopne človeštvu
  4. Kaj bo zamenjalo vesoljski taksi – realna prihodnost in pričakovanja mednarodne vesoljske postaje
  5. Človek na Luni in Marsu – znanstveni obeti koristi za človeštvo

11450531

Kratka biografija prof. dr. Dušana Petrača:

Prof. dr. Dušan Petrač je višji znanstveni sodelavec Jet Propulsion Laboratory na tehnološkem inštitutu v Pasadeni, Kalifornija, ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost), opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA. Že od l. 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v posebnem letalu), pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Je bil tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje.

Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi, kot šesti otrok v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, Št. Vidu, nekaj mesecev tudi partizansko šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta 1951, nato je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko; l. 1956 je diplomiral iz fizike.

V 1.1957-63 je bil profesor na gimnaziji v Kranju. V l. 1957-8 je služil vojaški rok in medtem opismenil 18 vojakov. Kot gimnazijski profesor je odslužil dvakratno obveznost štipendiranca kranjske občine. Naključno seznanjenje (s prof. D. Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča Dachau) mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je l. 1971 dosegel magisterij in doktorat iz fizike; disertacija je obravnavala pojave v super tekočem heliju.

V letih 1971-73 je poučeval fiziko na univerzitetnem oddelku – prejel je nagrado za odlična predavanja – in nadaljeval laboratorijske raziskave. Leta 1973 je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lastni izbiri (do 1975). Isto leto se je zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, kjer še vedno živi in deluje v raznih projektih NASE. Leta 1977 je postal na tej ustanovi višji znanstveni svetnik.

Dandanes sodi med vrhunske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Ob neposrednih delovnih zadolžitvah je tudi avtor več kot 30 znanstvenih člankov, aktiven na številnih internih in mednarodnih znanstvenih posvetovanjih v Ameriki, Evropi in na Japonskem. Prejel je več priznanj in nagrad NASE, posebej za zasluge pri razvoju infrardečih astronomskih satelitov in eksperimentov, izvedenih z vesoljskimi taksiji. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, med njimi univerze v Stanfordu in Zahodnem Berlinu, ter več drugih ameriških vesoljsko-raziskovalnih središčih, član American Physical Society, Planetary Society, New York Academy of Science, znanstveno raziskovalnega društva Sigma Ksi, pa tudi član Slovenske narodno podporne enote v ZDA. Petrač se je nameraval po opravljenem študiju vrniti v domovino, toda nezanimanje za njegovo delo doma in izredne možnosti za nadaljevanje tega dela na tujem so odločile o nadaljevanju njegove življenjske poti.

Dr. Petrač je častni član slovenske inženirske akademije, častni senator Univerze v Mariboru in častni občan Los Angelesa. Dobil je zlato medaljo za izredne zasluge v NASI in zlato Mendelsonovo medaljo ICEC (mednarodnega kriogenskega kongresa).

Dr. Petrač raziskuje večinoma nestandardne probleme, ki jih prodiranje človeka v vesoljski prostor zastavlja znanosti in tehniki. Posebej se je odlikoval pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem pri temperaturah le nekaj stopinj Kelvina. Agenciji NASA je dokazal, da je njeno hlajenje, predvideno za uporabo v infrardečem astronomskem satelitu, napačno zastavljeno, in predlagal ustrezno rešitev, kar je preprečilo neuspeh okoli 200 milijonov dolarjev vrednega satelita.

Dr. Petrač raziskuje in načrtuje tudi opremo in postopke za uporabo v breztežnostih razmerah; v kakršnih se je tudi sam usposobil za kandidata – znanstvenega spremljevalca za polet z vesoljskim taksijem in je bil pri enem teh poletov že tudi prva rezerva. Še vedno je izredno aktiven pri razvijanju zelo zahtevnih znanstvenih eksperimentov v breztežnostim okolju na vesoljskem taksiju in v načrtovanem laboratoriju na mednarodni vesoljski postaji.

Lep pozdrav in srečno 2010,

M. Mertelj

Samo en narodni park imamo – tega hočemo ohraniti tudi za naše vnuke!


Razvoj podtriglavskega območja
V prihodnjih letih se bo problem visokogorja s tem mislim predsem Triglavskega narodnega parka izpostavil kot posebno važen. Velika občutljivost tega okolja, važnost posameznih hidroloških problemov ( pitna voda) je največkrat posledica nepazljivosti in malomarnega ravnanjem upravljavcev parka katerega smo jim zaupali v upravljanje ter malomarnega ravnanja obiskovalcev tega prostora in brezbrižnosti vlade ter vsega parlamenta ne glede na politično barvo.
Že sedaj iz Triglavskega narodnega parka Slovenija dobi 20 % vse pitne vode, negativni pojavi, ki jih zaradi ravnanja človeka na tem področju (športne zveze, planina konjščica, Pokljuka, planinske koče, …) se bodo v prihodnosti še povečali. Zaradi globalnega segrevanja in onesnaženosti na drugih področjih bo Slovenija iz TNP potrebovala še večjo količino vode.
V kolikor hočemo preiti v drugačno življenjsko kulturo, kulturo, ki predpisuje osnovno vrednoto o čuvanju tega področja moramo spremeniti miselnost lokalnih oblasti, vlade ter parlamenta o sprejemu zakona, ki bo popolnoma ščitil to območje. To področje predstavlja vrednoto za ves narod s katerim bomo učuvali zaradi kvalitetne vode tudi zdravje. Upoštevati moramo, da človek ni samo tisti , ki uživa sadove narave ampak je tudi odgovoren za učuvanje narave.
Ponovno odkrivanje starih kulturnih in socialnih vrednot, obrtniške dejavnosti na tem področju, ki vplivajo na kvaliteto življenja bodo v prihodnosti popolnoma spremenile odnos do tega področja. Kontakt z naravo vpliva na napredno spremembo stališča pri obravnavanju gorskih območij.
Dolgo časa so ljudje smatrali področje TNP, kot problem njenih prebivalcev, da sami odločajo in se spopadajo s problemi, danes pa pričenjamo gledati to območje, kot vir, ki vpliva na socialni in gospodarski razvoj tudi območja pod TNP. Brez dvoma je, da moramo podpreti sonaravni razvoj tega območja tako v gospodarskem kot tudi agrikulturnem ter obrtniškem področju, ki bi ohranil trajnostni razvoj. Vse to skupaj predstavlja podlago za očuvanje in nadzorovanje območja TNP in v zvezi s tem tudi podtriglavskega območja.
Državni zbor bi moral poleg sprejema novega zakona o TNP sprejeti še zakon o gorskih občinah.Ta zakon bi zagotavljal prebivalcem na teh območjih, zaradi neenakih možnosti razvoja v primerjavi z drugimi območji subvencije in druge pomoči za očuvanje za Slovenijo pomembne naravne krajine.
V kolikor bo Državni zbor potrdil novi zakon zakon o TNP v predlagani obliki bo ta manjši za tretjino in še tam misli kapital zidati turistične objekte z vso infrastrukturo, pri čemer je ponovno prišla na dan zamisel o gradnji, zaradi podnebnih sprememb, asfaltiranih cest in novih žičniških kapacitet v visokogorju izpod Triglava in ostalih gor v TNP. Sedanje črno gradnje sedanjih in bivših funkcionarjev pa bodo legalizirali, brez gradbenih in drugih dokumentov. Na Pokljuki bodo zgradili še vadbeni center za NATO pakt ter na Triglavu vadbene alpinistične stene za vojake NATA. V ozadju vsega tega stojijo Smučarska Zveza Slovenije, Žičničarji, sedanji lastniki črno gradenj,Slovenska vojska,hotelske hiše in tuji investitorji, ki želijo na Pokljuki in planinah izpod Triglava graditi apartmajska naselja z vso infrastrukturo. Med drugim želijo tako apartmajska naselja graditi od Planice proti Tamarju in na sedmerih jezerih, kjer so že zaradi pohlepa Planinske zveze Slovenija – PD Ljubljana Matica uničili z fekalijami dvojno jezero, za katerega uničenje pa ne bo nihče odgovarjal, ker povezave segajo v sam sedanji politični vrh! V zakon so vgradili tudi nekatere ugodnosti za domačine, ki pa bodo od denarne pogače dobili drobtinice, večji del pa bodo pobrali Novopečeni Kapitalisti z blagoslovom Vlade RS in Državnega Zbora
V ALPE ADRIA GREEN SE PRIPRAVLJAMO NA ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUM. SLOVENCI BI NA TEM REFERENDUMU ODLOČILI ALI ŽELIMO OHRANITI TRIGLAVSKI NARODNI PARK PO IOCN KRITERIJIH ALI PA SE ENOSTAVNO TRIGLAVSKEMU PARKU SLOVENCI ODREČEMO V KORIST KAPITALA
PRIDRUŽITE SE NAM SVOJO PODPORO LAHKO DASTE TAKO, DA SE VPIŠETE V SKUPINO NA FACEBOOK Triglavski Narodni Park bodo spremenili v KRAJINSKEGA –http://www.facebook.com/group.php?gid=218435251291
Predsednik AAG:
Vojko Bernard

image553

Prireditev za otroke na predzadnji dan leta od 15.-18.ure v organizaciji Društva za varstvo okolja Bled


Prireditev za otroke

v okviru KROGA PRIJATELJSTVA na predzadnji dan leta od 15.-18.ure v organizaciji

Društva za varstvo okolja Bled

bo tokrat v Zdraviliškem parku.

Otroci boste poslikavali nakupovalne vrečke iz naravnega materiala, izdelovali glasbila ter igrali in peli;

Ob 16.uri bo Lutkovno gledališče NEBO za vas pripravilo predstavo:

clip_image002

TAKE LJUDSKE

Predstava Take ljudske je preplet slovenskih ljudskih pripovedk. V predstavi se ‘nekoč’ srečuje z ‘danes’, saj se človeške lastnosti prenašajo iz roda v rod.

Za otroke kot vedno pripravljamo tudi skromno brezplačno pogostitev.

Pridite, lepo se bomo zabavali.

DRŽAVNI ZBOR JE 17.12.2009 SPREJEL RESOLUCIJO O STRATEGIJI ZA JADRAN



AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , address: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

GSM : 051 311 450 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/

IZJAVA ZA JAVNOST

Datum: 18.12.2009

DRŽAVNI ZBOR JE 17.12.2009 SPREJEL RESOLUCIJO O STRATEGIJI ZA JADRAN, ki jo predlagala z javno podporo ALPE ADRIA GREEN v sprejem Državnemu zboru skupina poslancev in za sprejem te podali naslednjo

Obrazložitev:

Sodobna civilizacija se zaveda dejstva, da je njen obstoj in razvoj v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga bo uspela vzpostaviti z okoljem, v katerem živi in se razvija. Dosedanja paradigma neomejene rasti je namreč pokazala svoje slabosti, ki narekujejo potrebo po oblikovanju boljšega, trajnostnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmožnostmi okolja.

To je toliko bolj očitno tam, kjer je človeška dejavnost že močno spremenila naravne danosti, kot na primer v primeru Jadranskega morja. Gre za relativno zaprto in plitko morje v sklopu prav tako zaprtega Sredozemskega morja, celotno območje pa zaradi strateške lege postaja iz dneva v dan bolj obremenjeno s človeško dejavnostjo. Ta dejavnost mora biti nadzorovana in mora spoštovati možnosti, ki jih ponuja okolje, za učinkovito uresničevanje tega pa je potrebno, da se vse države, ki mejijo na Jadransko morje, primerno uskladijo. Zato je potrebno, da se čim prej sprejme skupno Strategijo za Jadran, kjer bodo vse države jadranskega bazena začrtale skupne smernice razvoja in varovanja okolja.

Predlagana resolucija postavlja temeljne okvire za formulacijo slovenskih stališč pri oblikovanju omenjene Strategije, prav tako pa uvaja okoljske standarde za Slovenijo, katere lahko naša država posledično pričakuje tudi od ostalih držav partneric na območju Jadranskega morja.

Resolucija v sedmem členu navaja da, na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti EU jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije za Jadran.

S sprejetjem tega člena, se je državni zbor jasno opredelil, da je proti gradnji plinskih terminalov na področju Severnega Jadrana tako na italijanski kot slovenski strani in jasno dal vedeti italijanski državi, da smo Slovenci zoper izgradnjo na tem področju. 


Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

image

Območje, ki se nahaja v 3,0 km razdalji od predvidene lokacije terminala.

image

Nesreča v Avstraliji, kjer niso imeli v bližini drugih terminalov z vnetljivimi snovmi, ki

bi povzročile še domino efekt. Lokacija tega objekta je bila izven naseljenih območij.

image4831

Risoluzione parlamentare sull’ambiente marino:

LA SLOVENIA PER LA TUTELA INTERNAZIONALE DELL’ADRIATICO

Formalizzata anche la contrarietà ai rigassificatori nel Golfo di Trieste

Ljubljana-Trieste, 18. 12.2009. – La Camera di Stato della Repubblica di Slovenia ha approvato ieri sera (17.12.2009) una “Risoluzione sulle strategìe per l’Adriatico” proposta da un gruppo di parlamentari col patrocinio dell’organizzazione ambientalista internazionale Alpe Adria Green, di cui fa parte anche Greenaction Transnational.

La risoluzione stabilisce le posizioni e gli standard ambientali di riferimento che la Slovenia osserverà in materia anche nei rapporti con gli altri Paesi adriatici, e la impegna a a rappresentare e difendere fermamente gli interessi di tutela ambientale e di sicurezza dell’Adriatico settentrionale secondo le convenzioni internazionali e le norme ed indirizzi dell’Unione Europea.

Il documento afferma inoltre che le strutture ed impianti nuovi che abbiano impatti rilevanti sull’ecosistema adriatico devono essere valutati a livello regionale, cioè fra tutti i Paesi dell’area. La Camera di Stato slovena ha formalizzato in tal senso contrarietà alla costruzione di rigassificatori nell’alto Adriatico ed in particolare nel Golfo di Trieste, sia in territorio italiano che in quello sloveno.

Alpe Adria Green e le organizzazioni ambientaliste aderenti ritengino che la risoluzione della Slovenia per la tutela internazionale dell’Adriatico sia un passo decisivo che dovrebbe essere recepito nei contenuti dagli altri Paesi della regione. Ringraziano inoltre tutti i parlamentari sloveni che hanno contibuito a questo risultato, e per il particolare impegno Luca e Franco Juri.

DSCN0200 DSCN4027 DSCN4585 bertok ferrsat

Društvo Temno nebo Slovenije za prijaznejši pogled v zvezde


Slovenija je druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropski uniji, pred njo je le še Belgija. Za javno razsvetljavo po nepotrebnem zapravimo za 10 milijonov električne energije letno, približno pet milijonov evrov za električno energijo pa bi lahko prihranili pri zunanji razsvetljavi zasebnih objektov, v svojem priročniku za občine, podjetja in ustanove izpostavljajo v Društvu Temno nebo Slovenije.

Zunanja razsvetljava zadeva tako rekoč vsakega posameznika, zato so v omenjenem društvu brošuro z naslovom Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava napisali z namenom razumevanja vzrokov in posledic Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je v veljavo stopila septembra 2007. Brošura je namenjena tudi potrebi po izboljšanju kakovosti zunanje razsvetljave in zmanjšanju števila kršitev.

FOTO: http://www.amplex.dk

»Nenazadnje bi radi s temi navodili marsikateri občini in podjetjem prihranili nepotrebne stroške elektrike in tudi stroške zaradi morebitne kršitve omenjene uredbe,« je izpostavljeno v brošuri. »Velik del brošure je namenjen energetski učinkovitosti,« ob tem izpostavlja Andrej Mohar iz omenjenega društva.

Kot dodaja, so občine v glavnem pripravljene le na zmanjšanje stroškov. »Vsi se pritožujejo tudi nad svetlobnim onesnaženjem, vendar večinoma pravijo, da za to niso krivi,« pravi Mohar. »Zato bo potrebno spremeniti celoten koncept naše družbe, saj smo še daleč od rešitve,« še dodaja.

Svetlobno onesnaženje v zadnjih letih le še naraščalo

Svetlobno onesnaženje je v zadnjem desetletju v Sloveniji naraščalo za osem odstotkov letno, EU pa si je do leta 2050 zadala nalogo prepoloviti izpuste toplogrednih plinov. Če bomo s svetlobnim onesnaženjem nadaljevali z dosedanjim tempom, se bo do leta 2050 to povečalo kar za 2500 odstotkov. Po takšnem »svetlem« scenariju se ponoči v slovenskih mestih ne bi videla niti ena sama zvezda. Tak »razvoj« ni trajnosten, ampak gre za popolno in brezobzirno uničenje nočnega okolja, so izpostavili v brošuri.

Eden izmed posebnih poudarkov je tudi ta, da smo v Sloveniji prestopili vzdržne meje nočnega osvetljevanja, saj smo v času ene generacije uničili nočno nebo nad Slovenijo, navajajo avtorji, obenem pa dodajajo, da imamo v državi dovolj znanja o tej problematiki. Obenem pa je znana in dostopna tudi tehnologija na tem področju. Kot še obenem izpostavljajo avtorji brošure, ne gre zanemariti niti negativnega vpliva umetne svetlobe na živali, saj spreminja njihovo naravno vedenje.

Ključna je uporaba do okolja »prijaznih« svetilk

Če umerimo svetlobo javne razsvetljave v tla proti asfaltu, se v nebo odbije od štiri do 10 odstotkov svetlobe. Če uporabljamo okolju prijazen spekter svetlobe, in če zmerno osvetljujemo, teh nekaj odstotkov sicer predstavlja nekaj svetlobnega onesnaženja, ampak to naj ne bi bilo problematično. Glavni problem predstavljajo svetilke, ki sevajo svetlobo tik nad vodoravnico. Še hujše pa so kroglaste svetilke, ki v nebo pošljejo kar 60 odstotkov svetlobnega toka.

LED svetila; FOTO: Alenka Žumbar

Kot navajajo v brošuri, je že samo en odstotek sevanja svetilke nad vodoravnico škodljiv za okolje, zato Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja določa, da so v Sloveniji za zunanjo razsvetljavo dovoljene samo svetilke, ki ne sevajo svetlobnega toka nad vodoravnico, med izjeme pa praktično sodijo le kulturni spomeniki, med njimi tudi cerkve.

Kot pravi Mohar, pa so glavni problem glede okolja nove LED svetilke, ki v tem trenutku še niso tehnološko dovršene. »Ker sevajo zelo intenzivno v modrem delu spektra, lahko pričakujemo, da bodo tisočem ljudem zmanjšala tvorbo melatonina med spanjem, njegovo pomanjkanje pa je povezano z večjo incidenco raka na dojki prostati in debelem črevesu,« še poudarja.

Učinkovitih LED svetilk, ki ne bi sevala izrazito modro in bi bile hkrati učinkovite, pa industrija še ne zna izdelati,« še izpostavlja Mohar. Kot dodaja, je zato potrebno na področju LED svetilk še počakati, trenutne LED tehnologije in bele maetlčahalogenidne svetilke pa so zelo škodljive za ljudi, biodiverziteto in zvezdno nebo.

Društvo Temno nebo Slovenije zato zelo podpira kakovostne projektante, ki so najboljši prijatelji naravovarstvenikov, saj projekt v prvi vrsti izdelajo z upoštevanjem najnižjih nivojev predpisanih osvetlitev po zastavljenih standardih. Projekt je tako v skladu z uredbo in uporablja energetsko učinkovite ter okolju prijazne svetilke, zmanjša pa tudi stroške investicij. Eden izmed glavnih ciljev projekta pa je seveda tudi zmanjšanje porabe energije.

Prihranki pri porabi elektrike niso zanemarljivi

V Sloveniji za javno razsvetljavo v povprečju porabimo 83 kWh elektrike na prebivalca na leto, kar se nanaša na raziskavo društva za leto 2006. To je približno dvakrat več kot npr. v Nemčiji ali na Nizozemskem. Slovenske občine namreč razsvetljavo porabljajo razsipno in pogosto pretirano. Že omenjena uredba pa zahteva, da se letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine zmanjša pod 44,5 kWh.

FOTO: iStockphoto

V društvu zato predlagajo, da posamezna občina v ta namen najame neodvisne strokovnjake, ki bodo naredili popis občinske razsvetljave. Popis je namreč osnova za projektiranje in optimiziranje javne razsvetljave.

V omenjenem društvu tudi ocenjujejo, da je možno doseči vsaj 20-odstotni prihranek električne energije zgolj z zamenjavo neučinkovitih svetilk. Kot poudarjajo, pogosto javno razsvetljavo vzdržujejo elektro podjetja, ki so hkrati tudi dobavitelji električne energije, zato varčevanje ni v njihovem interesu.

Študije več projektantov kažejo, da naj bi se menjava neustreznih svetilk z okolju prijaznimi in energetsko učinkovitimi ekonomsko izplačale prek nižje porabe v času od dveh do sedmih let. Občine in podjetja pa lahko finančna sredstva za menjavo razsvetljave pridobijo na različne načine. Sem sodijo javno-zasebna partnerstva, ugodni okoljski krediti pri bankah, krediti Eko sklada, sredstva iz EU ter ESCO načini kreditiranja in izplačil na osnovi prihrankov energije.

Dokumenti poslani ministru Erjavcu in Uradu varuhinji človekovih pravic v zvezi z podiranjem dreves v Šk.Loki


V Delu dne 16. 12. 2009 je v članku, ki se nanaša na protest z dne 15.12. 2009  navedeno, da je organizator protesta Tomaž Vrabič. Na to nas je opozoril naš član . Vemo, da je AAG poslala obvestilo novinarjem, da je organizator protesta Združenje civilnih pobud Škofja Loka pod okriljem AAG. Gre za sicer nepomembno napako, na katero bi vas radi opozorili.
V Delu iz 6.dec 2009 je v članku na 13.strani navedeno, da so borci za Škofjeloška drevesa pozvali Ministra Erjavca in Varuhinjo za človekove pravice dr. Čebaškovo naj podpreta njihove zahteve. Navedeno je tudi, da so na obeh institucijah zatrdili, da poziva še niso dobili.
V resnici smo izjavili, da smo se obrnili že obe instituciji. Do protesta ne bi prišlo, če bi obe ustanovi prisluhnili našim težavam in preprečili nezakonitosti.
V ZCI še enkrat izjavljamo, da smo  na ministra Erjavca z Ministrstva za prostor in okolje RS naslovili dopis 22. 1. 2009  (v priponki na eni strani) na Urad varuha človekovih pravic  pa 15.1. 2009 (v priponki na štirih straneh) in da od njih nismo dobili pomoči.
V priponki vam pošiljamo dokumenta, ki sta bila osebno vložena na sedežu obeh ustanov in sta opremljena z žigi prejema

ERA- POZIV ERJAVCU

ERA- PROŠNJA VRUHINJI ČP

ERA- PROŠNJA VRUHINJI ČP1

ERA- PROŠNJA VRUHINJI ČP2

ERA- PROŠNJA VRUHINJI ČP3

delo16. 12. 2009 str 13

Gorenjski  glas torek 15.12. 20091.stran

BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM


AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , address: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

GSM : 051 311 450 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/

Združenje civilnih pobud Škofja Loka

Datum: 13.12.09

Protest proti rekonstrukciji ceste in sekanju dreves v Škofji Loki

Združenje civilnih pobud je pod okriljem mednarodne organizacije Alpe Adria Green v soboto, 12. decembra 2009, ob 7.00 uri organiziralo protestni shod proti nameravanemu poseku dreves in rekonstrukciji ceste na odseku Petrol – Poden v Škofji Loki. Shoda se je v mrzlem decembrskem jutru udeležilo več kot 100 prebivalcev Škofje Loke. Shod je bil organiziran na podlagi informacije, da bo do poseka dreves prišlo v zgodnjih jutranjih sobotnih urah. Protestniki so s svojimi telesi želeli zavarovati drevesa pred sečnjo, do katere naj bi po nekaterih informacija prišlo prav v tem jutru. Toda to se ni zgodilo.

Rekonstrukcija omenjenega odseka ceste bi povzročila izgubo dragocenih zelenic, tridesetih dreves in resno oviro pri celostnem reševanju kapucinskega predmestja. Namesto, da bi cesto počasi izvzeli iz javne rabe in jo ustrezno nadomestili, bo grobo odsekala staro mestno jedro od Kapucinskega predmestja. To je v nasprotju s povezovanjem in simbiozo starega mestnega jedra z okolico. Urbanistična ureditev Kapucinskega predmestja je v interesu prebivalcev Škofje Loke, vendar mora izhajati iz temelja, ki je vsaj približno podoben vsebini Urbanistične delavnice, ki jo je leta 2003naročila Občina Škofja Loka in ki je zdaj sploh ne upošteva. Ob vseh neumnostih , ki jih pod okriljem administrativnega urbanizma počne v občinskem prostoru, se celo sklicuje na posameznike, nosilce Urbanistične delavnice.

Po izjavi župana medijem je rekonstrukcija ceste financirana iz državnega proračuna.

Protestniki zato opozarjamo javnost:

-da se pod krinko rekonstrukcije odseka regionalne ceste Petrol – Poden, ki je speljana na samem pragu mesta ob avtobusni postaji, skriva financiranje izgradnje križišča za dovoz do načrtovanega nakupovalnega centra Era Velenje d.d. ;

– da gre za nesprejemljivo financiranje koristi zasebne družbe na škodo državnega proračuna;

-da je župan Občine Škofja Loka Igor Draksler zemljišče za trgovski center, ki naj bi proti volji prebivalcev Škofje Loke stal na mestu današnje tržnice, prodal Eri Velenje d.d. v še neraziskanih okoliščinah ;

-da nepotrebno spreminjanje trase, ki je posledica opisanega primera iz prve alineje, ni rekonstrukcija ceste kot navaja v javnosti, ampak novogradnja, saj gre nova trasa čez edino zeleno površino v tem delu mesta;

-da je rekonstrukcija na tem delu nepotrebna in da bi z njo izgubili možnost ustvarjanja pozitivnega prostora, kjer bi se ljudje radi zadrževali.

Poseg na tej cesti je torej le krinka za izgradnjo križišča za dostop do trgovskega centra Era Velenje d. d. na mestu mestne tržnice . Temu javnost nasprotuje. Tako velik vsebinski problem bi se moral reševati na referendumu.

Izjavljamo, da je bila javnost pri upravnem postopku posredovanja informacij javnega značaja, pri obveščanju, upoštevanju mnenj in sprejemanju gradbenega dovoljenja nezakonito izigrana.

SONY DSC

 Za drevesa -zjutraj 7.30

 Pred občino

Zato na tem mestu ponovno pozivamo:

Varuhinjo za človekove pravice Dr. Zdenko Čebašek- Travnik, da opravi svoje delo v dobro prebivalcev Škofje Loke in ugotovi, da so bile v upravnem postopku grobo kršene ustavne pravice posameznikov in skupin pri sprejemanju Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje I.-1. faza in zahtevamo pregon akterjev, ki so pripeljali prebivalce Škofje Loke v tako brezupno podrejen položaj.

Ministra za okolje in prostor RS Karla Erjavca, da začne postopek razveljavitve gradbenega dovoljenja za trgovski center na mestu škofjeloške tržnice podjetja Era Velenje d.d. in razveljavitev gradbenega dovoljenja, če je sploh izdano za gradnjo nepotrebne ceste. Čas je, da minister začne zastopati interes javnosti, kar se do danes ni zgodilo.

V kolikor bosta oba organa postavljala interes občinskih uradnikov pred javen interes, se bomo v nastali situaciji prisiljeni zateči k reševanju problema, ki ga pod nobenim pogojem nočemo naprtiti zanamcev, k splošnim demonstracijam.

Z nasilnimi urbanističnimi rešitvami in neupoštevanje javnosti v najbolj skrajnih oblikah je v našem okolju povzročilo preveč bolečine in trpljenja.

V razmerah splošne obubožanosti in brezposelnosti, arogantnega psihičnega terorja s strani občinske oblasti ne bomo več prenašali. Župan se v svojih izjavah nenehno sklicuje na veljavne prostorske akte, poudarja ceno posegov, ki na koncu praviloma odstopa v vrtoglave višine in navaja napačne vire financiranja. Ne pove pa nič o tem, kako so se prostorski načrti sprejemali in kakšen je v resnici namen opustošenja tega dela Kapucinskega predmestja.

Javno je tudi izjavil, da je bil izvoljen na volitvah in da bo delal po svoje. Mi pa pravimo, da naj dela po svoje v lastnem gospodinjstvu, na čelu Občine pa transparentno v dobro demosa.

Za Alpe Adria Green

Predsednik:

Vojko Bernard

Za Združenje civilnih pobud

Marjan Frlan

Priloga v priponki: – skica rekonstrukcije ceste na odseku Petrol – Poden

Poslano : – STA

Talking about Pripombe na novi zakon o Triglavskem Narodnem Parku, ki smo jih posredovali na Ministrstvo za okolje


 

Quote

Pripombe na novi zakon o Triglavskem Narodnem Parku, ki smo jih posredovali na Ministrstvo za okolje

back[1] 

Sklep Alpe Adria Green v Sloveniji in Gorenjskega Ekološkega Centra, ki združuje ekološke nevladne organizacije na Gorenjskem o predlaganem zakonu o TNP

Gorenjsko Ekološko Združenje se že od 2000 leta zavzema, da bi bil sprejet novi zakon o TNP, zato smo sklicali več posvetov, kakšen zakon potrebuje TNP, da bi ustrezal mednarodnim kriterijem o narodnih parkih. Na zadnjem posvetu, ki smo ga organizirali v letu 2004 je koalicija nevladnih organizacij sprejela spomenico z zahtevami na podlagi strokovnega posveta v Ljubjlani iz leta 2003.

Predlagani zakon preveč odstopa od spodnjih zahtev iz spomenice, zato ga v celoti zavračamo

Zahteve:

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

Predsednik AAG:

Vojko Bernard


V ALPE ADRIA GREEN pa tudi podpiramo, kot člani koalicije za ohranitev TNP, tudi pripombe koalicije, ki so bile posredovane na Ministrstvo za okolje in prostor:   

Sklep Koalicije NVO za Triglavski narodni park o predlaganem zakonu o TNP

Podpisani se zavedamo, da je po tridesetih letih nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem

parku (TNP), zato podpiramo prizadevanja, da se stvari uredijo. V TNP se spajajo najvišji, najlepši

in najbolj ohranjeni predeli visokogorja v Sloveniji ter neprecenljiva simbolna vrednost,

zgodovinska pričevalnost, kulturna identiteta in narodni ponos. TNP sodi tudi med najstarejše

narodne parke v Evropi in odslikava naprednost ter narodno buditeljstvo slovenskih

naravovarstvenih pionirjev.

Ob študiju objavljenega predloga besedila na spletni strani MOP se nam zaradi tako izjemne in

modro ohranjene dediščine naših prednikov zdi še toliko bolj nerazumno, da novi predlog Zakona o

TNP zmanjšuje standarde varstva narave v Sloveniji.

Predlagani zakon uveljavlja novo prostorsko delitev parka na tri varstvena območja in v svoji

nejasni ter izjem polni opredelitvi varstvenih režimov znižuje naravovarstvene standarde, še posebej

v osrednjem območju parka (oziroma drugem varstvenem območju). V besedilu pogrešamo jasne in

strokovne naravovarstvene kriterije, ki so botrovali razmejitvi prvega in drugega varstvenega

območja parka. Ne vidimo pravega razloga za poseben (ekskluziven) varstveni režim na območju

Bohinjskega jezera. Nedopustno je tudi, da predlagani zakon omogoča krčenje osrednjega območja

parka – dopušča se namreč prehajanje delov parka iz drugega v tretji (najnižji) varstveni režim. Iz

predloga zakona tudi ni razvidno, kakšna je dejanska strategija (časovna, prostorska, vsebinska)

doseganja IUCN kategorije II: Narodni park, ki jo pripravljavci zakona želijo doseči.

Po priporočilih IUCN za kategorijo II v osrednjem območju ne sme biti rabe naravnih virov, ki so v

nasprotju s cilji zavarovanja. Sprašujemo se, ali je lov in ribolov res cilj zavarovanja parka.

Pogrešamo tudi natančno strategijo reševanja problematike črnih gradenj na območju parka. V

predlaganem zakonu tudi ni govora o zavarovanju naravovarstveno pomembnih naravnih vrednot,

kot so npr. slap Savica, Malo polje, Bohinjsko jezero in drevesne vrednote državnega pomena. V

njem niso niti omenjene kulturne vrednote v parku od npr. Javorce, Ruske kapelice do na žalost

propadajočih spomenikov kmečke arhitekture in izginjajočih tradicionalnih znanj prebivalcev parka.

Člani Koalicije že šesto leto zapored potrpežljivo, a odločno izkazujemo pripravljenost za

sodelovanje pri oblikovanju takšnega besedila zakona, ki bo odraz širokega javnega interesa za

varovanje Triglavskega narodnega parka. Naše sodelovanje je bilo kljub mnenjskim razlikam

vseskozi tvorno in konstruktivno. Smer, ki jo je nakazalo posvetovanje o izkušnjah kongresa IUCN

v Barceloni dne 19.02.2009 na MOPu, nam je pokazala, da v Sloveniji obstajajo strokovnjaki za

varstvo narave, ki poznajo in se zavzemajo za najnovejše izkušnje pri varovanju okolja in narave, a

na žalost ta vpliv ni prišel dlje kot v spremno besedilo zakona, kar je za končno besedilo zakona

irelevantno.

Člani Koalicije nevladnih organizacij za TNP izhajajoč iz Spomenice o TNP zavračamo predlagano

besedilo zakona, saj je iz analize izpolnjenih zahtev razvidno, da ne izpolnjuje bistvenih

naravovarstvenih zahtev za uspešno varovanje narodnega parka. Zadnja dogajanja na Pokljuki in

drugod nas o tem še dodatno opozarjajo.

Resnično si želimo in pričakujemo, da bo naš edini narodni park brez zadržkov vpisan v svetovni

seznam narodnih parkov in upravljan po najboljših standardih in v skladu z mednarodnimi

obvezami, ki jih je sprejela Slovenija. Želimo, da bi tudi naša generacija poskrbela za tak zakon, ki

ga naravna in kulturna krajina Julijskih Alp zasluži, zato predlagateljem predlagamo, da ga pred

vložitvijo v Državni zbor ponovno temeljito predelajo.

Sveče za Triglavski narodni park

Podoba edinega narodnega parka v Sloveniji se je v zadnjih letih močno spremenila. Kaj se mora zgoditi, da bodo končno sprejeti efektivni ukrepi? Morda referendum?

�Kakšna bo usoda Triglavskega narodnega parka, kljub dolgoletnemu snovanju novega zakona, še ni odločeno.

Tit Košir

�Kakšna bo usoda Triglavskega narodnega parka, kljub dolgoletnemu snovanju novega zakona, še ni odločeno.

Triglavski narodni park (TNP) še vedno čaka na vseslovenski sporazum in prenovo Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet v daljnem času bivše Jugoslavije. Ali bo po skoraj treh desetletjih zakon končno spremenjen? Predstavniki organizacije Greenslo, ki je tudi član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, se že vrsto let trudijo za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi TNP zaščitila v skladu s strokovnimi merili IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov). Pri tem sodelujejo z 20 nevladnimi organizacijami s področja narave in okolja, deležni pa so tudi podpore organizacij s področja kulture (med drugimi tudi SAZU).
Ime akcije – Prižgimo svečo Triglavskemu narodnemu parku – nosi poseben pomen. Vojko Bernard, predsednik Greenslo, na vprašanje, zakaj bi bilo TNP treba prižgati svečo, odgovarja: "TNP umira. Narava je vse bolj onesnažena. Jezera so tik pred izumrtjem, v zadnjih petih letih so se blazno spremenila. Stavbe gradijo brez ustreznih dovoljenj. Država je že pet let gluha, ne upošteva naših pozivov in prošenj."
Bernard meni, da za neuspelimi poskusi spremembe zakona stojijo interesi ministrstev: "Ministrstvo za obrambo je na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki verjetno ne bi služila le športnikom, ampak tudi enotam Nata. Ministrstvo za šolstvo in šport bi posodobilo skakalnice v Planici. Kar je prav – če si ne bi zamislili tudi nordijskega centra, ki bi segal do Tamarja, do koder je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste. Ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje letališča v Lescah, kjer načrtujejo tudi povečanje panoramskih preletov, po vsej verjetnosti čez TNP."
Ali so za umiranje TNP krivi tudi turisti? "Treba bi bilo poskrbeti za ozaveščenost ljudi in omogočiti ustrezne prometne povezave. Če bi to storili, bi se problematika začela reševati. Prilagodili bi se situaciji, saj jim drugo ne bi preostalo," pove Bernard.
Mladen Berginc iz sektorja za zavarovana območja Ministrstva za okolje in prostor pojasnjuje, zakaj se problem v tako dolgem časovnem obdobju še vedno ni rešil: "Zakon je bil dvakrat v parlamentu, a ni bil sprejet. Prvič je bil v bivši vladi ‘odglasovan’, drugič ga niso obravnavali zaradi poteka mandata." Očitke, povezane z nesodelovanjem in uveljavljanjem interesov različnih ministrstev, komentira kot neresnične: "To so zgolj natolcevanja. V vseh postopkih so institucije sodelovale in niso nasprotovale spremembam. Ves čas je potekal proces medsebojnega usklajevanja in iskanja skupnih rešitev."
Zaradi neuspešnih poskusov rešitve problema so leta 2007 v Greenslo začeli razmišljati o pobudi, da bi se na referendumu Slovenci odločili, ali sploh še potrebujejo svoj edini narodni park. Kakšni so načrti glede referenduma? "S pobudo nameravamo začeti v letu 2010. Naslednje leto pa naj bi bil referendum izvršen," o načrtih razlaga predsednik Greenslo.
Leta oblikovanja zakona
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 1982. Danes nujno potrebuje spremembe, ki bodo upoštevale sedanji pravni red in družbene razmere. Z njim je treba zagotoviti upoštevanje mednarodnih standardov na področju zavarovanih območij, izvajanje evropskih direktiv o pticah in življenjskem okolju živali in rastlin. Pred šestimi leti so se začele aktivne pobude za realizacijo sprememb, vendar vse do danes še ni bilo konkretnih premikov.
Leta 2003 poslanec LDS Dušan Vučko v parlamentu predstavi predlog zakona, ki povzroči mnoge polemike. Predlog namreč omogoča vrsto posegov, ki bi lahko razvrednotili posamezna območja parka (na primer obalo Bohinjskega jezera); zmanjšuje osrednji del parka; omili varstveni režim; upravi parka ne daje avtoritete, ampak upravljalno vlogo; pozornost posveča razvojnim vprašanjem; zanemarja kriterije za mednarodne parke.
Februarja 2004 se koalicija enajstih nevladnih organizacij s področja varstva narave in okolja zbere na Bledu, kjer sodelujoči javno predstavijo poglede in predložijo konkretne pripombe. Glavna zahteva je vključitev strokovnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in zainteresirane slovenske javnosti v pripravo in sprejemanje zakona.
Z zamenjavo vlade Vučko več ni poslanec, zadevo decembra 2004 prevzame poslanec LDS Jožef Školč. Sporoči, da je pripravljen sodelovati z nevladniki.
Decembra istega leta je na tiskovni konferenci predstavljena Spomenica o TNP, katero podpiše 23 nevladnih organizacij, v septembru je naslovljena na državni zbor in vlado. Organizacije predlagajo, naj pri novem zakonu sodelujejo pristojna ministrstva, strokovne institucije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Koalicija želi, da vlada v času do sprejetja novega zakona omogoči izvajanje do sedaj veljavnega zakona ter prepreči sprejemanje neskladnih prostorskih in drugih odločitev.
Predstavniki koalicije v decembru in januarju opravijo razgovore s predlagatelji zakona. Nevladne organizacije na podlagi študije predloženega teksta zakona ter razgovorov sprejmejo enotni sklep – osnutek zakona o TNP ne zagotavlja kakovostnega razvoja narodnega parka.
Nevladniki oblikujejo ožjo delovno skupino za pripravo osnutka zakona, pripravijo izhodišča za zakon, februarja 2005 jih potrdi celotna koalicija nevladnih organizacij. Na podlagi Spomenice oblikujejo nov predlog zakona.
(seš)

ŠPELA SEDIČ

VČLANITE SE V AAG – SLOVENIJA


VČLANITE SE V AAG – SLOVENIJA

 

TAKO BO IZGLEDALA

BARCOLANA,

clip_image002[4]

VDIHAVALI PA BOSTE TO TAK ZRAK in …………………..

 

 

ČE NE ŽELITE ŽIVETI V

TAKEM OKOLJU

POSTANITE ČLAN ALPE ADRIA GREEN!

 delfini

IMAGE0017.JPG

ČLAN ALPE ADRIA GREEN – SLOVENIJA POSTANETE TAKO, DA NAM NA NAŠ

E- NASLOV: alpeadriagreen@gmail.com

besedilo: ČLAN AAG

Vstopno prijavo, vam bomo poslali na vašo zahtevo na vaš e-naslov!