Geotermalna energija – potencial v slovenskem prostoru in odprta vprašanja o njeni rabi


 glava aag

Geotermalna energija –

potencial v slovenskem prostoru in odprta vprašanja o njeni rabi

Zgradba zemlje izkazuje, da je središče v plinastem stanju z visoko temperaturo kot posledica različnih fizikalnih procesov. Skozi daljše časovno obdobje, skozi čas ohlajanja, se je ta materija proti površini vedno bolj ohlajala in dobivala današnjo podobo. Da zemlja še vedno ni ohlajena, nam dokazujejo še vedno aktivni vulkani in potresi, kot posledica ohlajanja zemlje.

Geologija kot ena izmed zvrsti znanosti preučuje to področje in nam pomaga pridobivati potrebne podatke za naše delo. Izvajanje različnih vrtin za potrebe pridobivanja fosilmih goriv je prineslo veliko informacij o sestavi zemeljske površine, kakor tudi znanje, s katerim lahko strokovjaki izdelujejo geološke prognoze za posamezne lokacije.

Pri izvajanju raziskovalnih vrtin se je dostikrat naletelo na vodonosnik, kateri je imel temperaturo višjo od povprečne letne temperature kraja. Iz tega se je razvila definicija, da za termalno vodo štejemo vodo, ki ima višjo temperaturo od letne povprečne temperature kraja, kjer se nahaja vrtina.

clip_image002

Slika 1 – Gostota toplotnega toka

V Sloveniji rabo geotermalne energije dejansko poznamo zaradi poznavanja nekaj površinskih izvirov tople vode. Površinski izviri premorejo temperaturo od 19 do 25°C.

Razen uporabe v zdravilne namene v nekaj namenskih objektih lahko uradno rečemo, da so termalno vodo uporabljale v preteklosti ljubljankse perice pri izviru v Pirničah nad Ljubljano.

Slovenija je poznana po svoji balneološki turistični dejavnosti s kar nekaj tovrstnimi objekti. Vsi bralci jih poznajo, zato jih ne bom našetaval. Dejstvo pa je, da ti objekti dejansko uporabljajo geotermalno energijo za svojo dejavnost in velika večina še nima urejenih koncesijskih razmerij za rabo naravnega resursa, kar nedvomno termalna voda je. Prav tako nimajo še vsi urejenega varovanja tega naravnega resursa z vračanjem vode v vodonosnik. To sicer ureja zakon o vodah in je v pristojnosti Ministrstva za varovanje okolja.

Raba geotermalne energije v Sloveniji

Uvodoma sem skozi kratek opis geotermalne energije navedel uporabo le-te v balneološke namene.

Geotermalno energijo dejansko uporabljamo posredno s pomočjo vodonosnika na lokaciji posamezne globoke vrtine.

V Sloveniji se raba geotermalne energije izvaja s pomočjo medija v vgrajenih geosondah v zaprtem sistemu in postaja tovrstna raba vedno bolj prepoznavna. Ta način smo poimenovali raba plitve geotermije.

Raba geotermalne energije se izvaja preko dveh projektov daljinskega ogrevanja stanovanjskih in poslovnih objektov v Murski Soboti in Lendavi, prav tako pa z rabo geotermalne energije ogrevajo obrat proizvodnje okrasnih rož v Dobrovniku.

V pripravi je še nekaj podobnih projektov v Prekmurju.

Geotermalni potencial pa dopušča tudi izgradnjo prve geotermalne elektrarne v Prekmurju.

Pravna ureditev rabe geotermalne energije v Sloveniji

Zaradi potreb vgradnje prvih geosond v Sloveniji se je pričelo urejati upravni postopek za pridobitev prvega upravnega dovoljenja za vgradnjo geosond na posamezni lokaciji.

Pravna podlaga se tako nahaja v:

– zakonu o rudarstvu,

– zakonu o vodah,

– zakonu o varstvu okolja in

– energetskem zakonu.

K temu je potrebno dodati, da je v postopku dopolnitve rudarski zakon, ki bo doprinesel nekaj novosti tudi na področje rabe geotermalne energije, tu je mišljen predvsem postopek pridobivanja potrebnih dovoljenj na področju rabe plitve geotermije.

K rabi geotermalne energije štejemo tudi rabo energije podzemne vode. Tudi to področje ureja zgoraj navedena zakonodaja. Potencialnim investitorjem je takšen način za ogrevanje objektov bližji in ga verjetno tudi bolj razumejo. Vzporedno je potrebno povedati, da je potrebno z vodo varčevati in jo zato striktno vračati v vodonosnik po odvzemu energije. Vendar pa investitorji niso preveč navdušeni nad obveznim izvajanjem monitoringa v času obratovanja, zato se pogosto odločajo za ilegalno izvedbo takšnega sistema.

Vzporedne posledice rabe geotermalne energije v slovenski projektivi

Raba geotermalne energije skozi sistem geosonda ali z odvzemom energije podzemni vodi je prinesla v projektantska podjetja potrebo po izdelavi strojnih projektov za vgradnjo toplotnih črpalk in projektiranje nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov. Posledica nizkotemperaturnih sistemov je povečana vgradnja konvektorjev, zlasti v primeru ogrevanja in hlajenja, intenzivno se povečuje tudi izvedba talnega in stenskega ogrevanja.

Istočasno se pojavlja zahteva po učinkoviti rabi energije, še posebej bo to izkazano s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije, kateri naj bi ponovno zaživel – torej stopil v veljavo s prvim julijem prihodnje leto. Poleg zahtev po toplotni izolaciji objektov pravilnik prinaša obvezo investitorjem, da morajo 25 % potrebne energije za ogrevanje objekta pridobiti z rabo trajnega vira energije.

Trenutno lahko ugotovimo, da so strojni projektanti skozi svoj izobraževalni proces premalo usposobljeni, saj te nove tehnologije prinašajo ter zahtevajo predvsem preciznejši pristop.

Vse to bo zahtevalo veliko dodatnega izobraževanja že izšolanih strojnih projektantov. K projektom strojnih instalacij pa sedaj sodi poleg še izdelava dobrega rudarskega projekta, s katerim se načrtuje zajem energije zemlje. To pomeni v nadaljevanju, da strojni projektant predvidi potrebo po toplotni energiji, rudarski inženir pa mora zagotoviti ustrezno količino energije zemlje na določeni lokaciji, kar pomeni, da mora gradbeni projektant sprojektirati dobro izolacijo, strojni projektant sprojektirati učinkovito strojno opremo in rudarski projektant zagotoviti rabo trajne energije.

Globoke vrtine

V Sloveniji se letno izvedeta povprečno po dve globoki vrtini, predvsem z namenom iskanja termalnega vodonosnika, torej z namenom rabe getermalne energije. Običajno gre za predvideno postavitev turistično-gostinskih objektov oziroma za povečanje turistične ponudbe.

V Sloveniji sta dve manjši podjetji, ki imata strojno opremo za izvajanje vrtin globine do 1000 m in eno podjetje, katero ima opremo za izvedbo vrtin do globine 3000 m. V preteklih letih je bilo za namen rabe geotermalne energije izvedenih pet vrtin globine med 500 do 900 m. Uspešna je bila samo ena.

V prejšnji skupni državi, ko so bile delane raziskave za potrebe črpanja ogljikovodikov, se je v Prekmurju, med Mursko Soboto in Lendavo izvedlo več kakor 100 globokih vrtin globine med 1000 do 2500 m. Lokacija vrtin je razvidna iz zemljevida (slika 2). Poleg teh vrtin je v Petišovskem območju izvedenih več kaptažnih vrtin za črpanje nafte in zemeljskega plina. Zaradi slabe izdatnosti oglikovodikov iz teh vrtin so v Nafti d.d. Lendava prenehali s črpanjem. V tem trenutku pa izvaja navedeno podjetje v sodelovanju z ameriškim podjetjem Nemoco geofizikalne meritve do globine do 5000 m z namenom ugotoviti obstoj zalog ogljikovodikov.

clip_image004

Slika 2 – Pregledna karta globokih vrtin v SV Sloveniji

Večina raziskovalnih vrtin je sanirana skladno z Rudarskim zakonom, perspektivne za rabo geotermalne energije z vodonosnikom pa so pripravljene za pričetek eksploatacije. Problem vseh teh raziskovalnih vrtin pa je v neurejenem lastništvu vrtin, saj so vse te vrtine izvedene na zasebnih zemljiščih brez ureditve medsebojnih razmerij med izvajalcem vrtin in lastniki teh zemljišč.

Ta neurejenost dejansko onemogoča gopodarsko rabo geotermalne energije v tej regiji. Očitno je potreba po rabi takšne energije prehitela upravljalca teh vrtin, saj praktično ni ničesar narejenega na nadaljnjem razvoju.

V Prekmurju je v Dobrovniku izvedena globoka vrtina, katere namen je raba geotermalne energije za ogrevanje rastlinjaka za vzgojo tropskega cvetja. To je prva in edina novoizvedena vrtina s takšnim namenom v zasebni iniciativi. Vsekakor ta projekt dokazuje potencial, katerega nudi geotermalna energija v prekmurski regiji.

Kar nekaj uspešnih vrtin, izvedenih v raziskovalne namene, pa je pozneje postalo center turistične dejavnosti v prekmurski regiji (Ptuj, Lendava, Banovci in Moravske toplice ) in s tem je poudarjena raba geotermalne energije.

Daljinsko ogrevanje z rabo geotermalne energije

V slovenskem prostoru sta se začela postavljati dva sistema daljinskega ogrevanja

z rabo geotermalne energije:

Murska Sobota

Leta 1998 začet projekt, kjer sta izvedeni dve globoki vrtini Sob I in Sob II. Danes je ena vrtina v lasti Komunalnega podjetja MS, druga pa je v lasti hotela Diane.

V startu se je z geotermalno energijo iz hotela Diana ogreval tudi poslovni objekt Policijske postaje MS. Po plinifikaciji pa so objekt Policijske postaje priključili na mestni plinovod. Sedaj geotermalno energijo iz te vrtine hotel Diana uporablja za ogrevanje lastnega bazena in hotelskih prostorov.

Komunalno podjetje je s toplotno energijo oskrbovalo nekaj blokov v soseščini, kateri imajo izvedeno talno ogrevanje.

Po izdelanem projektu je bile na območju mestne občine MS predvidena izvedba 9 kaptažnih vrtin in 5 reinekcijskih vrtin. Projekt se je leta 2000 prenehal izvajati in so takrat podelili podjetju Istrabenz d.d. koncesijo za prodajo zemeljskega plina. Vrtina v upravljanju Komunalnega podjetja zaradi neizvedbe reinekcijske vrtine izgublja pritisk in se uporablja samo še občasno.

Posebnost obeh vrtin je, da »odpadno vodo« po odvzemu toplotne energije z istim cevovodom odvajajo v potok Ledavo na robu naselja. Opravljeno je bilo že nekaj meritev in je bilo ugotovljeno, da ima odpadna voda pred izlivom v Ledavo med 30 do 42° C. Upravljalci so bili večkrat prijavljeni pristojni inšpekciji, vendar brez doseženih ukrepov. S projektom želi ponovno startati mešana družba iz Maribora.

Lendava

Podjetje Nafta-geoterm d.o.o. iz Lendave je postavilo v svoji poslovni stavbi kotlovnico ob vrtini, ki jo je pred časom izvedlo zasebno podjetje z namenom ogrevanja lastnega hotela. Po stečaju tega zasebnega podjetja je upravljanje nad vrtino prevzelo navedeno podjetje iz Lendave in začelo izvajati daljinsko ogrevanje. Posebnost tega sistema je, da je tu izvedena prva reinekcijska vrtina. Za uspešnejše nadaljevanje daljinskega ogrevanja podjetje nujno potrebuje nekaj državne podpore.

Dobrovnik

V občini Dobrovnik imajo pripravljen projekt za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo. V ta namen želijo uporabiti opuščeno in sanirano raziskovalno vrtino.

Diskriminacija rabe geotermalne energije v RS

Zaradi zmanjšanja toplogrednih emisij počasi prehajamo v povečano rabo trajnih virov energije (primarna energija: sončna energija, veter, voda, geotermalna energija, biomasa) z namenom proizvodnje (sekundarna energija: toplotna energija. električna energija in hladilna energija).

Po veljavni zakonodaji in na podlagi odprtih javnih razpisov za sofinanciranje je v Sloveniji mogožna naslednja podpora investicijam:

– v prodajni ceni proizvedene električne energije iz sončne energije, vode (mHE do moči 1 MW) in vetra ter biomase je vgrajena subvencija investitorju,

– za proizvodnjo toplotne energije v daljinskem ogrevanju proizvedene z biomaso se investicija pokriva s subvencijo, katero investitorji pridobijo na odprtem javnem razisu.

– za rabo geotermalne energije dobi investitor subvencijo, kadar najame ekološki kredit za vgradnjo toplotne črpalke voda/voda, zemlja/voda ali energetsko obnovi objekt ali gradi pasivno hišo.

Iz navedenega izhaja, da država namensko diskriminira rabo geotermalne energije, saj namenoma izpušča možnost subvencioniranja tega vira energije.

Upamo lahko, da bo obveza po povečanju rabe obnovljivih virov prispevala tudi k izdatnejšemu subvencioniranju.

Državnim organom smo predlagali naslednje možnosti subvencioniranja rabe geotermalne energije:

– pomoč v višini 20% od investicijske vrednosti,

– pri daljinskem ogrevanju na podlagi izdanih računov uporabnikom priznavanje dodatka v višini 20 % za dobo 15 let,

– ali preračunati zmanjšanje toplogredih emisij zaradi konkretne rabe geotermalne energije (preračunati zmanjašanje emisij v primerjavi s proizvedeno toplotno energijo z fosilnim gorivom (npr. kurilno olje).

Takšna državna pomoč je približno enaka, kakor je dana pomoč pri proizvodnji električne energije.

Vpliv rabe geotermalne energije na makroekonomsko politiko

Povečanje rabe geotermalne energije istočasno pomeni tudi zmanjšanje odvisnosti od uvoženih ogljikovodikov. Kot izhodišče za izračun predlagam naslednje podatke: 1000 enot vgrajenih toplotnih črpalk z nazivno močjo 8kW (ena toplotna črpalka nadomesti v popvprečju porabo 2000 l kurilnega olja). Ena toplotna črpalka za povprečno letno obratovanje 1000 h porabi cca 1500 do 2000 kW/h. Pri tem je potrebno povedati, da je proizvedena električna energija domač produkt.

Toplotna oprema – toplotne črpalke – slovenska proizvodnja

Slovenija ima kot država članica EU redko zgodovinsko preteklost na področju razvoja toplotnih črpalk. Pred 20 leti je imela dve državni podjetji, ki sta se ukvarjali z razvojem in proizvodnjo toplotnih črpalk. Žal sta obe podjetji prenehali obstojati, vsaka iz drugačnih razlogov (LTH Škofja loka in Tovarna toplotnih črpalk v okviru Gorenja). Pomembno je, da so trije vodilni delavci iz Gorenja nadaljevali vsak v svojem podjetju z razvojnim delom in pričeli tudi s proizvodnjo toplotnih črpalk (Termo-tehnika d.o.o., Tehnohlad d.o.o. in Termo shop d.o.o. ). Na podlagi njihove proizvodnje sta pričeli razvijati svoj proizvodnji program še dve podjetji, katere lahko štejemo med proizvajalce toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode tipa zrak/voda. V zadnjem letu pa se je pojavil še proiozvajalec iz Nove Gorice in sicer Timex d.o.o. in sicer kot proizvajalec toplotne opreme.

Bistven podatek je, da takšno proizvodnjo v Sloveniji poznamo in ima le-ta svojo tradicijo v primerjavi z večino proizvajalcev, katerih izdelki se pojavljajo pri slovenskih trgovcih.

V tem trenutku 32 slovenskih trgovcev ogrevalne tehnike prodaja različne toplotne črpalke različnih proizvajalcev.

Tako je možno kupiti na slovenskem trgu vse tipe toplotnih črpalk ( zemlja/voda, voda/voda, in zrak/voda ter toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode. V preteklem letu je revija Varčujem z energijo izdala revijo/katalog s pregledom ponudbe na slovenskem trgu.

Ker imamo v Sloveniji skoraj že tradicijo proizvodnje toplotnih črpalk, je prav, da to javno povemo in jim nudimo ustrezno možno podporo. Istočasno smo lahko ponosni na to dejstvo in moramo vsi sodelovati pri razvoju te kovinsko predelovalne panoge.

Maxigeosonda

V podjetju Geosonda d.o.o. iz Kranja so izvedli prvi projekt ogrevanja s toplotno črpalko z rabo energije zemlje kot primarnega vira energije v juliju 2003. Po nekajletnemu izvajanju takšnih projektov so pričeli razvijati idejo, kako prenesti toplotno energijo iz globokih vrtin na zemeljsko površino. Poznana jim je vgradnja geosond do globine 350 m. Tu pa se vgradnja pri sedanjem tehničnem znanju zaključi zaradi problema pritiskov, ki se pojavijo na večjih globinah.

Po nekaj letih priprav in iskanju primerne vrtine z globino večjo kot 1000 m so našli dve primerni vrtini v Sloveniji (opuščene so kot neuspešne, saj ob vrtanju niso našli (zadeli) termalnega vodonosnika. Sedaj je pripravljena vsa tehnologija in izdelan projekt vgradnje maxigeosonde. Išče in čaka se samo še nekaj finančnih sredstev od države za izvedno pilotnega projekta.

Cilj projekta je prenos energije zemlje iz globokih vrtin in s tem aktiviranje opuščenih globokih vrtin. Vsaka globoka vrtina je nedvomno geotermalni vir energije.

Dvorec Lanthieri v Vipavi in Bolnica Vadoltra v Ankaranu

K opisovanju rabe geotermalne energije sodita nedvomno tudi naslednja dva projekta, katera sta v tem trenutku sicer v fazi projektiranja in sta izven običajnega projektiranja rabe ogrevanja s pomočjo rabe obnovljivega vira.

Pri prvem ogledu dvorca Lanthieri v Vipavi smo hitro ugotovili dejstvo, da je dvorec zgrajen ob izviru reke Vipave. Pri iskanju temperaturnih podatkov o reki Vipavi smo ugotovili, da ima reka na izviru stalno povprečno temperaturo 9º C, kar zadošča za obratovanje potrebnega števila toplotnih črpalk. Za ogrevanje bo postavljenih več manjših, zaporedno vezanih toplotnih črpalk. Na ta način se bo dvorcu po obnovi in predaji Univerzi iz Nove Gorice v uporabo zagotovilo kompletno ogrevanje in hlajenje.

Drugi zanimiv projekt pripravljamo v Ankaranu za ogrevanje in hlajenje bolnice Valdoltra.

Tam je predvidena raba energije morske vode. Na obali se bo zgradila postaja za izmenjavo toplotne energije, tako da bo od toplotne postaje do kotlovnice cevovod, po katerem se bo dovajala potrebna energija bateriji toplotnih črpalk. Na ta način se bo bolnici zagotovila stalna poceni dobava toplotne energije za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ter energija za hlajenje v poletnem času. Za lažje razumevanje navajam podatke iz obstoječega stanja ogrevalne tehnike v bolnici: dva kotla z nazivno močjo 1,9 MW na kurilno olje in 200 klima naprav za hlajenje (njihova električna moč je 1,5 kW ). Letna poraba kurilnega olja je 500.000 l.

Iz teh podatkov je mogoče izračunati, koliko toplogrednih emisij proizvedejo vsako leto.

Pristop k izvedbi projektov

Za potrebe rabe geotermalne energije imajo investitorji možnost svetovanja pri energetskih svetovalcih, kar je organizirano skoraj na vseh sedežih Upravnih enot po slovenskih lokalnih skupnostih.

Po pričetku ponovne veljavnosti Pravilnika o učinkoviti rabi energije je pričakovati v prihodnjem letu povečan interes po vgradnji geosond za potrebe po toplotni energiji. Ker investitorji ne bodo iskali zadovoljitev v višini 25% ogrevalne toplote z rabo trajnih virov in ostalo toploto pridobivali z rabo fosilnih goriv, je pričakovati povečan interes za že navedeno »plitvo geotermijo«.

Sedaj veljavni rudarski zakon predpisuje obvezno pridobitev rudarskega dovoljenja za vrtanje (za vgradnjo geosond). Po predlagani novelaciji zakona pa se predvideva samo obvezna prijava namere vgradnje geosonde za potrebe rabe geotermalne energije Geološkemu zavodu Slovenije.

Vsekakor pa bo investitor potreboval izdelano geološko prognozo s projektom izvedbe vgradnje geosond. V tem dokumentu bo prikazana energetska izdatnost njegove lokacije in upoštevajoč potrebo po toplotni energiji njegovega objekta, se bo predvidela globina vgradnje geosond in tudi predlagalo število geosond. V določenih primerih se bo predlagala obvezna geološka spremljava izvajanja vrtanja. V dokumentu se bo tudi predlagal način (tehnologija) vrtanja. V tem trenutku ni natančno opredeljeno, v katerem projektnem dokumentu je potrebno predvideti tudi povezavo med vgrajeno geosondo in objektom.

Za izdelavo takšnega dokumenta bo moral investitor predložiti izdelovalcu elaborat gradbene fizike in podatke o lokaciji novega objekta.

Pristop k izdelavi globokih vrtin za potrebe rabe geotermalne energije pa je bistveno zahtevnejši. Izhodišča za pričetek zbiranja podatkov o možnosti potenciala na posameznem območju so nedvomno že izdelane različne raziskovalne študije, ki so skoraj vse arhivirane v knjižnici Geološkega zavoda Slovenije v Ljubljani.

Potem je treba pristopiti k izdelavi hidrološke in geološke prognoze za posamezno lokacijo. Nato sledi izdelava profila lokacije in tudi izvedba geofizikalnih meritev na območju lokacije.

Po tako zbranih podatkih se investitorju predstavijo rezultati in se sprejme odločitev k pristopu izvedbe globoke vrtine. Izdelati je potrebno rudarski projekt in pridobiti upravno dovoljenje. Po zaključku vrtanja se izvedejo vse potrebne karotažne meritve in ustrezen črpalni test. Na podlagi pridobljenih rezultatov se pristopi k pripravi sicer že zasnovanih projektov za rabo geotermalne energije.

Predvideni projekti v Sloveniji za rabo geotermalne energije

V informacijo bralcem tega prispevka navajam podatek, da je bilo v letu 2008 v sosednji Avstriji vgrajenih cca 3000 geosond za potrebe ogrevanja individualnih objektov. V letošnjem letu so v okolici Linza za potrebe ogrevanja in hlajenja 15 000 m² velikega poslovnega objekta vgradili 220 geosond z globino 100m.

V Sloveniji lahko v prihodnjem letu 2010 pričakujemo povečano količino vgradnje geosond za potrebe ogrevanja in hlajenja.

Globoke vrtine naj bi v prihodnjih dveh letih delale vsaj tri:

– globoka vrtina 1500 m na lokaciju gradu v Krajinskem parku Goričko,

– raziskovalna vrtina za potrebe GE 5000m v Črenšovcih,

– globoka vrtina 1500 m v Dobrovniku za potrebe ogrevanja vzgoje cvetja.

Ker pričakujemo nadaljevanje projektov daljinskega ogrevanja, je pričakovati tudi izvedbo vsaj dveh reinjekcijskih vrtin v navedenem času. V Sloveniji je sicer izvedena do sedaj samo ena reinjekcijska vrtina, in sicer v Lendavi za potrebe daljinskega ogrevanja.

Učinkovita rabe energije in raba trajnih virov energije

Oba pojma sta tesno povezana, saj nam brez učinkovite rabe energije ne pomaga tudi neomejen vir trajne energije. V ta namen je bila tudi ustanovljena Agencija za učinkovito rabo energije v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Ta agencija pa je prevzela kasneje tudi področje rabe obnovljivih virov energije. S 1.11.2009 pa je ostanek zaposlenih na tej bivši agenciji premeščen na Ministsrtvo za gospodarstvo pod okrilje Direktorata za energijo. Njihova naloga s pristojnostmi in način delovanja še nista predstavljena slovenski javnosti.

To pomeni, da se danes z rabo obnovljivih virov energije dejansko ukvarja Ekološki sklad RS in sicer v tej smeri, da izvaja kreditiranje rabe obnovljivih virov pri individualnih objektih in pravnih osebah ter izvaja subvencioniranje rabe obnoljivih virov energije v primeru pasivne in energetsko varčne gradnje individualnih objektov.

Spremembe na tem področju je pričakovati v tistem trenutku, ko se bo država Slovenija zavezala k resnemu zmanjševanju toplogrednih emisij in povečani rabi trajnih virov energije.

Na nivoju države bo zaznati premik, ko bo le ta ugotovila, da lahko s prihranki zaradi menjave energenta (fosilna goriva = trajni viri energije) dolgoročno sfinanciramo tudi energetsko obnovo vseh javnih objektov. Potrebna so zagonska sredstva v obliki subvencij za rabo trajnih virov energije.

informacije: 051 311 450 e-mail: alpeadriagreen@gmail.com

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.