JAVNI POZIK K SODELOVANJU
Alpe Adria Green – Gorenjsko Ekološko Združenje – GEC, bo v previdoma v mesecu januarju 2010 organiziral strokovni posvet z delavnim naslovom "Triglavski narodni park – kaj se je spremenilo pet let po poslani spomenici NVO državnim organom" ( spomenica je objavljena pod pozivom)
Pozivamo Vse, ki želijo z svojimi razpravami sodelovati na tej problemski konferenci, da do 15. decembra 2009 svojo udeležbo z krajšo obrazložitvijo tematike, prijavite po elektronski pošti na
alpeadriagreen@gmail.com
Spomenica TNP poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti
Povzetek, 01.09.2004
Spomenica
poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti
Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park – Temeljna izhodišča
za ureditev širšega zavarovanega območja
Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega
parka
Datum: September 2004
Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.
Ustava Republike Slovenije nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«.
Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.
Zakon o ohranjanju narave je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije.
Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994).
Izhodišče je ZTNP iz leta 1981. Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za učinkovite, ostanejo nespremenjene.
Sklicevanje: Posvet: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in zaključki.
Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park? 13. nov.
2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.
Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.
Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno
priznanega Triglavskega narodnega parka
UGOTAVLJAMO
Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)
Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.
Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)
Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.
OPOZARJAMO
Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove.
Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.
To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.
To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.
To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.
OBSOJAMO
Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd.
ZAHTEVAMO
Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:
Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);
Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;
Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;
Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;
Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;
Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);
Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;
Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;
Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;
Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;
Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;
Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;
Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;
Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.
Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;
Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;
Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;
Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;
Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)
Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.
Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.
POUDARJAMO
Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja.
Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka.
POZIVAMO
Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;
Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev.
Podpisniki:
CIPRA Slovenija
Društvo Mountain Wilderness Slovenija
Društvo slovenskih pisateljev (DSP)
Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana
DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za permakulturo Slovenije
Gorenjsko ekološko združenje,
Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka
Naša Slovenija/Slovenia Nostra
Planinsko društvo RTV Ljubljana
Svetovni slovenski kongres (SSK)
Zavod za oživitev civilne družbe
Zveza društev za varstvo okolja
Zveza ekoloških gibanj – ZEG
Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji
IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)
Postanite član Alpe Adria Green – na naslov alpeadriagreen@gmail.com pošljite e-pošto z pripisom – želim postati član AAG – in poslali vam bomo pristopno izjavo
KOALICIJA NVO ZA OHRANITEV TNP
Datum: četrtek, 24. januar 2008
IZJAVA ZA JAVNOST
Danes je koalicija nevladnih organizacij za Triglavski narodni park poslala ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku naslednji dopis
l.p.
Predsednik GREENSLO – SLOVENIJA:
Vojko Bernard
CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana
G. Janez Podobnik, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana
Zadeva: Osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku
Spoštovani minister,
Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker Zakon o TNP ni bil vključen v program dela Ministrstva v letu 2006, komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega cilja. Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet o TNP in marca na Vas naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP. Sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela Komisije za zakon o TNP prejeli novo različico osnutka Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe vašega ministrstva in naj bi bil v kratkem vložen v zakonodajno proceduro.
Z razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku zakona. Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih Komisiji zastavili Vi na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe.
Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov:
Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno.
Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75% območja
brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe.
Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku.
Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju.
Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.
Iz navedenih razlogov predstavljenega osnutka ne moremo podpreti, glede na dosedanje izkušnje z delom komisije pa ne verjamemo, da lahko do ustreznih sprememb pridemo v njenem okviru. Do 15. februarja smo pripravljeni pripraviti in predstaviti podrobne pisne pripombe in predloge sprememb v obliki ločenega mnenja, ki so lahko predmet odločanja o osnutku v okviru Vlade. Naša stališča smo vam pripravljeni predstaviti tudi osebno.
Pričakujemo, da boste z odločanjem o tem, kakšen osnutek poslati v nadaljnjo proceduro, počakali na naše ločeno mnenje. V nasprotnem primeru bomo smatrali dogovor z vami o sodelovanju v Komisiji za izčrpan in bomo cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in drugih demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi.
V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo.
Jernej Stritih
Predsednik CIPRA Slovenija
Člani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: AAG – GREENSLO SLOVENIJA (Gorenjsko ekološko združenje), CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, , Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor
V vednost:
– Vlada RS
– Javnost preko medijev in spletnih strani
Civilna pobuda
Soča – Lepena
Soča 8
5232 Soča Soča, 5. oktobra 2009
g. Karel Viktor Erjavec, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48,
1000 Ljubljana
Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku – sprememba zunanje meje
Spoštovani gospod minister,
želimo vam sporočiti, da je predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste ga
objavili na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, za nas v Civilni pobudi
Soča – Lepena nesprejemljiv, saj trdimo, da je popolnoma neuravnotežen in bi
utegnilo imeti njegovo sprejetje težke posledice za poseljenost Zgornjega Posočja od
Bovca navzgor.
V pojasnilo moramo povedati, da zadeve dokaj dobro poznamo, saj aktivno
sodelujemo pri pripravah novega zakona že od aprila 2007, ko je prejšnja vlada
pripravila njegov prvi osnutek. Vseskozi smo sodelovali tudi z občinami Gorenjske in
bili letos 5. marca tudi soustvarjalci dokumenta »Zahteve, ki jih mora izpolniti Zakon
o Triglavskem narodnem parku«. Iz komentarja nanje, ki ste ga poslali 24. junija
letos, je razvidno, da ste veliki večini teh zahtev ugodili – razen tistim, ki so za nas
življenjskega pomena; za te pa ste zapisali, da se trudite za njihovo uresničitev. Gre
za ustanovitev posebnega razvojnega sklada in razvojne službe, ki bi bila
locirana v naši dolini. Prepričani smo, da brez tega tudi določbe o napovedanem
trajnostnem razvoju ne bodo mogle biti uveljavljene in zaživeti v praksi.
To trdimo zato, ker se je v 27 letih veljavnosti sedanjega Zakona o Triglavskem
narodnem parku samo v obdobju od leta 1981 do 2002 pokazalo, da je število
prebivalcev v delu parka na območju Zgornjega Posočja upadlo za 32 %, medtem ko
je v občinah na Gorenjskem poraslo za 1,5 %. Razmere na gorenjski strani parka se
namreč bistveno razlikujejo od razmer v Zgornjem Posočju. Že ob 46 doslej
uveljavljenih prepovedih so naši kraji dosegli demografski zlom. Prepričani smo, da
73 predlaganih prepovedi lahko samo še pospeši zaraščanje tega območja v divjino
in izgon prebivalcev, kar mislimo, da je eden od zahrbtnih ciljev novega zakona. Za
kršitev navedenih prepovedi predlog zakona navaja kar 119 vrst prekrškov
(dosedanji le 18) in globo od 2.000 do 250.000 evrov. Represivni ukrepi torej kažejo
odločenost predlagatelja o popolni zaščiti divjine brez vsakršne ponujene možnosti
za preživetje človeškega prebivalstva in za trajnostni razvoj zgornjega dela soške
doline.
Kot prebivalci Triglavskega narodnega parka in potomci svojih prednikov, ki so v
zglednem sožitju z naravo tu živeli in delali skozi stoletja, si jemljemo prioriteto do
soodločanja o naši kakovosti življenja. Menimo, da ima naša pravica vsaj tolikšno
težo kot tista, ki si jo množično lastijo nekateri mestni ljubitelji narave, ki se srečujejo
z divjino samo na svojih »brain stormingih«, kot sami imenujejo svoje izlete, potem
pa se spet vrnejo v civilizacijo, med šole, bolnišnice, trgovine, v komunalno
opremljena bivališča, na vrtove s pridelki, varnimi pred divjadjo – in predvsem na
delovna mesta.
Dobro se zavedamo, da je treba kulturno in naravno dediščino zavarovati, vendar je
to treba storiti tako, da prebivalstvo nacionalnega parka zaradi neživljenjskih uredb
ne bo prikrajšano in postavljeno v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani
izven parka. Taki so cilji tuje parkovne zakonodaje in taka je tudi uspešna evropska
praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji. Prepričani smo, da je
predlagani zakon do našega območja pristranski in krivičen, zato smo prisiljeni
ljudem sporočiti naše spoznanje o tem, da smo izgubili zaupanje v zakonodajne
osnutke, ki pa bi lahko v bolj premišljeni obliki kljub nekaterim nujnim omejitvam
prinesli realne možnosti za ohranitev poseljenosti in sonaravni razvoj
zapostavljenega območja v Zgornjem Posočju.
Zaradi vsega naštetega se zavzemamo za popravek zunanje meje Triglavskega
narodnega parka, in sicer tako, da zaobide katastrski občini Soča leva in Soča
desna.
Sporočamo, da se bomo s prebivalci naših vasi in zaselkov o tem odločali na
posebnem sestanku, predvidoma še v tem mesecu. Vabimo Vas, da se nam
pridružite. O podrobnostih Vas bomo še obvestili.
V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo.
Za civilno pobudo:
Darijo Flajs
V vednost:
g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS
g. mag. Vasja Klavora, podpredsednik DZ
g. Danijel Krivec, poslanec v DZ