POSVET : Plinski terminali nesprejemljivi za Tržaški zaliv


clip_image002

Slovenska ljudska stranka skupaj z Mestnim odborom SLS Koper

organizira

posvet z naslovom

»Plinski terminali nesprejemljivi za Tržaški zaliv«,

ki bo v torek, 1. decembra 2009, ob 19. uri v središču Rotunda, Primorski družbeni center, Vojkovo nabrežje 23, Koper.

O različnih vidikih projekta gradnje plinskega terminala v Žavljah nam bosta spregovorila gosta – predavatelja:

dr. Marko Pavliha, strokovnjak za pomorsko pravo; redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani;

mag. Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan, član medresorske skupine za plinske terminale;

in gostiteljica:

Olga Franca, podpredsednica SLS in predsednica MO SLS Koper.

S posvetom želimo:

– ponovno opozoriti na vse možne in verjetne škodljive posledice gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu;

– javnost še podrobneje seznaniti o vseh postopkih, ki so jih doslej izvedle italijanske in slovenske oblasti;

– obvestiti tudi o možnih vzvodih, ki jih še imamo ne le kot država, pač pa tudi kot civilna družba, da preprečimo izvedbo tega škodljivega projekta;

– ponovno javno izraziti podporo okoljevarstveni organizaciji AAG, s katero SLS oz. podpredsednica SLS Olga Franca že dolgo dobro in prizadevno sodeluje.

Prijazno vas vabim na posvet in vas v pričakovanju vaše udeležbe spoštljivo pozdravljam,

 

Olga Franca, l. r.

podpredsednica SLS

predsednica MO SLS Koper

PODIŠITE: Peticija za mestni park Nunski vrt


Povzetek:
Podpisani stanovalci mestnega jedra Skofja Loka, obcani Skofje Loke ter ostali podpisani prebivalci Slovenije, se ne strinjamo z uveljavljeno prakso v Sloveniji, da se na obmocjih, z visoko gostoto pozidanosti, tlakuje oz. pozida se zadnje odprte povrsine ter se jih namenja parkiranju, stanovanjski in drugi gradnji, namesto parkovnim in drugim zelenim povrsinam. Obcine bi morale svojim obcanom zagotavljati visoko kvaliteto bivanja tudi z zadostnimi zelenimi povrsinami in ostale probleme resevati z vcasih pac drazjimi resitvami kot je podzemno parkirisce. Podpisniki opazamo, da se opisano dogaja povsod po Sloveniji zato zelimo s konkretnim primerom opozoriti na to problematiko. V primeru Nunskega vrta v Skofji Loki predlagamo, da se tu namesto placljivega parkirisca oblikuje mestni park z otroskim igriscem. Za potrebe parkiranja pa se naj se najprej izvede celovita prometna studija, ki bo poiskala bolj inovativne resitve in obmocja za parkiranje (morda v povezavi z drugimi vecjimi investicijami predvidenimi v centru mesta), v katera se ne vkljucuje odprtih zelenih povrsin.
Mestno jedro nima dobro dostopnih zelenih povrsin, zadostnih zunanjih povrsin namenjenih otroski igri, obmocij za srecevanje mladostnikov, starejsih; zato je nedopustno, da se se edino ravno zeleno povrsino znotraj mestnega obzidja nameni placljivemu parkiriscu. Predlagamo, da se za potrebe parkiranja najprej izvede celovita prometna studija, ki naj poisce najbolj primerna obmocja za parkiranje, v katera pa se ne vkljucuje odprtih zelenih povrsin.
Nunski vrt je kot ‘kulturna krajina Kranclja’ vpisan v Register nepremicne kulturne dediscine zaradi svoje velike kulturnozgodovinske vrednosti, ki bo z izvedbo parkirisca za vedno izgubljena. Ustrezna parkovna ureditev pa lahko kulturnozgodovinske elemente vkljuci v novo zasnovo.
Obcina naj ureja obmocje Nunskega vrta kot to predvideva prostorski plan, torej kot sportno rekreacijske zelene povrsine – parki (ZP). Ceprav prostorska zakonodaja tu sicer dovoljuje urejanje ‘zacasnih’ parkirisc menimo, da bo tako ta neprecenljiva zelena povrsina za vedno izgubljena.
Podpisniki torej predlagamo, da se na obmocju Nunskega vrta namesto placljivega parkirisca oblikuje mestni park, ki bo v novo parkovno ureditev vkljuceval kulturnozgodovinske elemente, otrosko igrisce, sprehajalisce, obmocja za srecevanje mladih, obmocja za pocitek starejsih in druge kompatibilne programe parkovnih povrsin.

image
Obrazlozitev:
Argument, ki se je veckrat slisal iz strani obcine, da mestno jedro ne potrebuje zelenih povrsin, ker ima naravo tako blizu, ne zdrzi. Okoliska naravna in kulturna krajina (gozdovi, obrecni prostor, travniki…) ni in ne more biti nadomestilo za urejene zelene mestne povrsine, ki jih v neposredni blizini mestnega jedra sploh ni. Dobra krajinskoarhitekturna ureditev Nunskega vrta bi lahko ponudila svoje povrsine vsem: otrokom, mladostnikom, odraslim ter starejsim mescanom.
Danes starsi z otroki preko celega leta iscemo primerne igralne in zelene povrsine (pre)dalec stran od doma; odhajamo na polna otroska igrisca na Novem svetu in Partizanski cesti; nekatera so v lasti sosednjih stolpnic, kar je tako za ‘lastnike’, kot tudi ‘zunanje obiskovalce’ se bolj neprijetno. Miniaturno otrosko igrisce ‘natrpano’ s, za svojo velikost, prevelikimi igrali vprasljive ‘domace’ izvedbe pri homanu je vecino leta prepolno in tudi zato nevarno, na soncu ob asfaltu pa se tudi hitro segreje. Starejsi mescani skoraj vec ne najdejo prostega mesta na klopici, kaj sele v senci drevesa. Mladostniki iscejo se redke skrite koticke za druzenje. Edina vecja zelena povrsina v mestnem jedru, ki vodi od upravne enote na grad je za vecino nastetih na zalost prestrma, brez sence in jo spremljata le dve klopici.
Kulturnozgodovinsko gledano staro mestno jedro Skofje Loke sledi urbanisticni strukturi, ki jo najdemo morda le se v dveh mestih v Sloveniji – vzporedne ulice z razsiritvami v trgih, ki se zakljucujejo z ‘zelenim’ delom – sadovnjakom. Vcasih sta obstajala dva nunska vrtova, zgornji in spodnji; zgornji je bil namenjen izobrazevanju, sprehajanju, s paviljoni in razgledi, spodnji nunski vrt (o katerem govorimo) pa je imel sadovnjak in druge utilitarne rastline (t.i. Pungert). Pricujoci (spodnji) nunski vrt je kot ‘kulturna krajina Kranclja’ vpisan v Register nepremicne kulturne dediscine zaradi svoje velike kulturnozgodovinske vrednosti, tudi zato tezko razumemo odlocitev obcine, da se v Sloveniji tako redko ohranjena kulturnozgodovinska struktura preprosto nadomesti s parkiriScem, ki za tako vredno zeleno povrsino lahko pomeni le degradacijo.
Predlagamo, da obcina uredi obmocje Nunskega vrta kot to predvideva prostorski plan, ki ga je obcina sprejela, torej kot sportno rekreacijske zelene povrsine – parki (ZP). Prostorska zakonodaja sicer tu dovoljuje urejanje ‘zacasnih’ parkirisc, vendar se moramo zavedati, da ‘zacasno’ pogosto pomeni le prvi korak k trajnemu posegu v prostor ta pa je prakticno nepovraten. Pricakovati je, kot je to praksa v celotni Sloveniji, da se bo obmocje Nunskega vrta kot parkirisce kasneje (npr. cez 10, 20 let) ocenilo za manjvredno obmocje in zato primerno za gradnjo ali pa bo v ‘najboljsem’ primeru za vedno ostalo parkirisce. Edina ravna odprta zelena povrsina znotraj mestnega jedra Skofje Loke bo tako za vedno izgubljena.
Predlagamo, da se za potrebe parkiranja najprej izvede celovita prometna studija, ki naj poisce najbolj primerna obmocja za parkiranje, v katera pa se ne vkljucuje odprtih zelenih povrsin. Sistem vecih manjsih parkirisc, ki obstaja danes v mestnem jedru Skofje Loke je mogoce dopolniti z se vec manjsimi parkirisci v okolici mestnega jedra. Veliko parkirisce nasproti avtobusne postaje danes zagotavlja parkirisce vsem, ki ga potrebujemo. Obmocje Nunskega vrta ni mestnemu jedru nic blizje kot parkirisce nasproti avtobusne postaje, se manj pa je to obmocje prometno bolje dostopno. Predlagamo, da obcina ne daje soglasij za gradnjo vecjim investitorjem, ce le ti ne bodo zagotavljali zadostnega stevila (lahko podzemnih) parkirisc tako za svojo dejavnost kot tudi za okoliske stanovalce.
Sicer pozdravljamo napore obcine, da zeli za prebivalce mestnega jedra zagotoviti cim vec parkirnih povrsin, vendar se ne strinjamo, da se le te postavlja na racun se redkih zelenih odprtih povrsin v mestu. Vsekakor kompleksnost parkiranja za stanovalce v mestnem jedru zahteva posebno studijo in inovativne resitve. Stanovalci mestnega jedra pa zelimo biti z njimi seznanjeni v zacetnih – idejnih fazah, da bomo skupaj lazje sprejemali tezke odlocitve.
Podpisniki torej predlagamo, da se na obmocju Nunskega vrta namesto placljivega parkirisca oblikuje mestni park, ki bo v novo parkovno ureditev vkljuceval kulturnozgodovinske elemente, otrosko igrisce, sprehajalisce, obmocja za srecevanje mladih, obmocja za pocitek starejsih in druge kompatibilne programe parkovnih povrsin.
Opomba: Fotografija stanja in fotomontazi obeh moznosti (parkirisca in mestnega parka) si lahko ogledate nahttp://picasaweb.google.si/nunskivrt/NunskiVrt_peticija?feat=directlink

PODPIS PETICIJE: http://www.thepetitionsite.com/15/peticija-za-mestni-park-nunski-vrt-v-skofji-loki

OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO


OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO

Ali ste vedeli, da imate večji del energije za pokritje toplotnih potreb objekta v neposredni okolici? Le z ustrezno tehnologijo morate nadgraditi toplotno energijo zemlje, vode ali zraka in boste imeli vašo hišo toplo po vaši meri.

Toplotne črpalke, ki omogočajo ogrevanje z energijo zemlje, vode ali okoliškega zraka, poznamo že dolgo. Prvotno so bile namenjene predvsem za ogrevanje sanitarne vode, pri ogrevanju objektov pa jih še vedno srečujemo manj pogosto.

Dobra uskladitev vira toplote z ogrevalnim sistemom vodi do zanesljivega in gospodarnega obratovanja toplotne črpalke in s tem ogrevanja celotnega objekta.

clip_image002

Delovanje toplotne črpalke:

Toplotna črpalka s pomočjo kompresorjev dvigne temperaturo vode na raven, določeno za delovanje nizkotemperaturnih sistemov ogrevanja. Na toplotno črpalko vežemo lahko tudi bojler za ogrevanje sanitarne vode in hranilnik tople vode, ki preprečuje prekomerno število vklopov toplotne črpalke.

Viri energije, ki jih za svoje delovanje lahko koristi toplotna črpalka:

zemlja (sistem geosonda ali sistem horizontalnih kolektorjev)

voda ( najbolj običajno je črpanje podzemne vode)

zrak (svetujemo za območja z milimi zimami)

V nadaljevanju vam bomo predstavili sistem ogrevanja s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje koristi energijo iz zemeljskih globin preko medija v vgrajenih geosondah.

Sistem ogrevanja s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje izkorišča energijo zemlje iz vrtin, imenujemo sistem »geosonda«. Gre za zaprt sistem, pri katerem v zemljo izvrtamo vrtine, navadno globoke med 80 in 150 m. V vrtine vstavimo geosonde, po katerih kroži medij (voda z dodatkom glikola). V globini zemlje se medij segreje, na površju mediju toplotna črpalka odvzame cca 4 – 5˙C in tako ohlajeno vodo s pomočjo obtočnih črpalk spet vrne v globino.

V primeru večjega števila vgrajenih geosond je potrebno le-te povezati s posebnim zbiralnikom v zbirnem jašku. Od jaška do toplotne črpalke vodi ena cev za dovajanje ogretega medija, po drugi pa se ohlajen medij vrača do razdelilnika in se preko razdelilnika vrne v geosonde.

Toplotna črpalka s tako pridobljeno energijo lahko segreva celoten objekt preko talnega ogrevanja ali radiatorjev, sanitarno vodo v bojlerju, lahko pa tudi vodo v zalogovniku. Zalogovnik je namenjen temu, da se zaradi shranjene tople vode toplotna črpalka manjkrat vklopi.

Postopek dela za izvedbo ogrevanja s sistemom geosonda poteka v naslednjih fazah:

  1. pridobitev dovoljenja za izvedbo vrtanja
  2. izvedba vrtine z vgradnjo geosond
  3. izvedba povezav od geosond do objekta in polnjenje cevi z medijem
  4. montaža toplotne opreme.

Pred pričetkom del investitor poskrbi za naslednje dokumente, potrebne za izdelavo projekta za izvedbo vrtanja: zemljiškoknjižni izpisek, mapno kopijo parcele, gradbeno dovoljenje za objekt in soglasje lastnika.

clip_image004

Vrednost investicije

Vrednost investicije je odvisna od moči vgrajene toplotne črpalke in s tem povezanim številom in globino vrtin. Ocenimo pa lahko, da investicija v ogrevanje izolirane hiše z ogrevalno površino cca 150 m2 znaša cca 18.000,00 EUR (brez DDV). V to ceno je všteta priprava dokumentacije, vgradnja geosonde v vrtino globine 100 m in montaža toplotne črpalke moči 8 kW, skupaj z bojlerjem in zalogovnikom tople vode.

Financiranje investicije

Za izvedbo celotne investicije je možno pridobiti ugoden ekološki kredit do višine 20.000,00 EUR, z odplačilno dobo do 10 let.

Amortizacija investicije

Glede na to, da toplotna črpalka v eni kurilni sezoni za svoje delovanje potroši električne energije za približno četrtino vrednosti kurilnega olja, izračun pokaže, da se investicija v nov način ogrevanja povrne v cca 10 – 12 letih.

Vplivi na okolje

Ker se vplivi onesnaževanja čedalje bolj kažejo v spremenjenih podnebnih razmerah, je potrebno povedati, da z ogrevanjem s toplotno črpalko znižate izpuste škodljivega CO2 za približno polovico – v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem.

Več informacij lahko dobite na ALPE ADRIA GREEN alpeadriagreen@gmail.com GSM 051 311 450

OGREVANJE S TOPLOTNIMI ČRPALKAMI


Ali ste vedeli, da imate večji del energije za pokritje toplotnih potreb objekta v neposredni okolici? Le z ustrezno tehnologijo morate nadgraditi toplotno energijo zemlje, vode ali zraka in boste imeli vašo hišo toplo po vaši meri.

Toplotne črpalke, ki omogočajo ogrevanje z energijo zemlje, vode ali okoliškega zraka, poznamo že dolgo. Prvotno so bile namenjene predvsem za ogrevanje sanitarne vode, pri ogrevanju objektov pa jih še vedno srečujemo manj pogosto.

Dobra uskladitev vira toplote z ogrevalnim sistemom vodi do zanesljivega in gospodarnega obratovanja toplotne črpalke in s tem ogrevanja celotnega objekta.

clip_image002

Delovanje toplotne črpalke:

Toplotna črpalka s pomočjo kompresorjev dvigne temperaturo vode na raven, določeno za delovanje nizkotemperaturnih sistemov ogrevanja. Na toplotno črpalko vežemo lahko tudi bojler za ogrevanje sanitarne vode in hranilnik tople vode, ki preprečuje prekomerno število vklopov toplotne črpalke.

Viri energije, ki jih za svoje delovanje lahko koristi toplotna črpalka:

zemlja (sistem geosonda ali sistem horizontalnih kolektorjev)

voda ( najbolj običajno je črpanje podzemne vode)

zrak (svetujemo za območja z milimi zimami)

ZEMLJA

Iz zemlje dobimo energijo na dva načina:

– z vgradnjo vertikalnih zemeljskih sond oz. »geosond«

clip_image004z vgradnjo horizontalno položenih cevi oz. »horizontalnih kolektorjev«

Sistem geosonda:

Sistem ogrevanja s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje izkorišča energijo zemlje iz vrtin, imenujemo sistem »geosonda«. Gre za zaprt sistem, pri katerem v zemljo izvrtamo vrtine, navadno globoke med 80 in 150 m. V vrtine vstavimo geosonde, po katerih kroži medij (voda z dodatkom glikola). V globini zemlje se medij segreje, na površju mediju toplotna črpalka odvzame cca 4 – 5˙C in tako ohlajeno vodo s pomočjo obtočnih črpalk spet vrne v globino.

V primeru večjega števila vgrajenih geosond je potrebno le-te povezati s posebnim zbiralnikom v zbirnem jašku. Od jaška do toplotne črpalke vodi ena cev za dovajanje ogretega medija, po drugi pa se ohlajen medij vrača do razdelilnika in se preko razdelilnika vrne v geosonde.

clip_image006Vgradnja horizontalnih kolektorjev:

Pri horizontalnih kolektorjih toplotna črpalka za svoje delovanje izrablja shranjeno toploto sonca v vrhnjih zemeljskih plasteh, tako da vam v primeru dolgih mrzlih zim nihče ne more zagotoviti možnost ekonomične rabe do konca sezone. Za polaganje kolektorjev je potrebno izkopati približno dvakratno ogrevalno površino do globine 1,8 – 2 m. Na tem zemljišču ne smete posaditi dreves, prav tako površina ne sme biti tlakovana ali asfaltirana, saj s tem preprečite ogrevanje zemlje s padavinami.

clip_image008VODA

Podzemna vode predstavlja ugoden vir energije za ogrevanje, saj je njena temperatura le malo odvisna od temperature zraka in tudi v zimskem času znaša okrog 8°C.
Za zajemanje podzemne vode se izdela vrtina ali skoplje vodnjak. Vodo na površje črpa potopna črpalka. Voda se naprej vodi do toplotne črpalke, ki ji odvzame nekaj Celzijevih stopinj. Ohlajena voda se vrača v vodonosnik, iz katerega je odvzeta oziroma, kjer to dopuščajo razmere, v površinski vodotok. Gre torej za odprt krožni proces.

Pri izvedbi ogrevanja s črpanjem podtalnice je potrebno upoštevati vzdrževanje potopne črpalke, nekaj večje redne obratovalne stroške in obveznost rednega poročanja ministrstvu po prejemu dovoljenja za rabo vode.

ZRAK

clip_image010

Za ogrevanje lahko uporabljamo tudi toplotne črpalke, ki za svoje delovanje koristijo okoliški zrak. Takšne toplotne črpalke lahko delujejo do -20˙C, vendar takšna raba ni racionalna. Za ekonomsko še upravičeno štejemo ogrevanje do zunanjih temperatur med 0˙C do -5˙C.

Zato vgradnjo takšnih toplotnih črpalk priporočamo predvsem za območje Primorske, drugod po Sloveniji pa takšne črpalke odsvetujemo, saj bodo v primeru dolgih, mrzlih zim porabile za svoje delovanje preveč električne energije.

Predstavitveni članek je pripravilo podjetje Geosonda d.o.o. iz Kranja.

Več informacij lahko dobite na GSM 051 311 450

Geotermalna energija – potencial v slovenskem prostoru in odprta vprašanja o njeni rabi


 glava aag

Geotermalna energija –

potencial v slovenskem prostoru in odprta vprašanja o njeni rabi

Zgradba zemlje izkazuje, da je središče v plinastem stanju z visoko temperaturo kot posledica različnih fizikalnih procesov. Skozi daljše časovno obdobje, skozi čas ohlajanja, se je ta materija proti površini vedno bolj ohlajala in dobivala današnjo podobo. Da zemlja še vedno ni ohlajena, nam dokazujejo še vedno aktivni vulkani in potresi, kot posledica ohlajanja zemlje.

Geologija kot ena izmed zvrsti znanosti preučuje to področje in nam pomaga pridobivati potrebne podatke za naše delo. Izvajanje različnih vrtin za potrebe pridobivanja fosilmih goriv je prineslo veliko informacij o sestavi zemeljske površine, kakor tudi znanje, s katerim lahko strokovjaki izdelujejo geološke prognoze za posamezne lokacije.

Pri izvajanju raziskovalnih vrtin se je dostikrat naletelo na vodonosnik, kateri je imel temperaturo višjo od povprečne letne temperature kraja. Iz tega se je razvila definicija, da za termalno vodo štejemo vodo, ki ima višjo temperaturo od letne povprečne temperature kraja, kjer se nahaja vrtina.

clip_image002

Slika 1 – Gostota toplotnega toka

V Sloveniji rabo geotermalne energije dejansko poznamo zaradi poznavanja nekaj površinskih izvirov tople vode. Površinski izviri premorejo temperaturo od 19 do 25°C.

Razen uporabe v zdravilne namene v nekaj namenskih objektih lahko uradno rečemo, da so termalno vodo uporabljale v preteklosti ljubljankse perice pri izviru v Pirničah nad Ljubljano.

Slovenija je poznana po svoji balneološki turistični dejavnosti s kar nekaj tovrstnimi objekti. Vsi bralci jih poznajo, zato jih ne bom našetaval. Dejstvo pa je, da ti objekti dejansko uporabljajo geotermalno energijo za svojo dejavnost in velika večina še nima urejenih koncesijskih razmerij za rabo naravnega resursa, kar nedvomno termalna voda je. Prav tako nimajo še vsi urejenega varovanja tega naravnega resursa z vračanjem vode v vodonosnik. To sicer ureja zakon o vodah in je v pristojnosti Ministrstva za varovanje okolja.

Raba geotermalne energije v Sloveniji

Uvodoma sem skozi kratek opis geotermalne energije navedel uporabo le-te v balneološke namene.

Geotermalno energijo dejansko uporabljamo posredno s pomočjo vodonosnika na lokaciji posamezne globoke vrtine.

V Sloveniji se raba geotermalne energije izvaja s pomočjo medija v vgrajenih geosondah v zaprtem sistemu in postaja tovrstna raba vedno bolj prepoznavna. Ta način smo poimenovali raba plitve geotermije.

Raba geotermalne energije se izvaja preko dveh projektov daljinskega ogrevanja stanovanjskih in poslovnih objektov v Murski Soboti in Lendavi, prav tako pa z rabo geotermalne energije ogrevajo obrat proizvodnje okrasnih rož v Dobrovniku.

V pripravi je še nekaj podobnih projektov v Prekmurju.

Geotermalni potencial pa dopušča tudi izgradnjo prve geotermalne elektrarne v Prekmurju.

Pravna ureditev rabe geotermalne energije v Sloveniji

Zaradi potreb vgradnje prvih geosond v Sloveniji se je pričelo urejati upravni postopek za pridobitev prvega upravnega dovoljenja za vgradnjo geosond na posamezni lokaciji.

Pravna podlaga se tako nahaja v:

– zakonu o rudarstvu,

– zakonu o vodah,

– zakonu o varstvu okolja in

– energetskem zakonu.

K temu je potrebno dodati, da je v postopku dopolnitve rudarski zakon, ki bo doprinesel nekaj novosti tudi na področje rabe geotermalne energije, tu je mišljen predvsem postopek pridobivanja potrebnih dovoljenj na področju rabe plitve geotermije.

K rabi geotermalne energije štejemo tudi rabo energije podzemne vode. Tudi to področje ureja zgoraj navedena zakonodaja. Potencialnim investitorjem je takšen način za ogrevanje objektov bližji in ga verjetno tudi bolj razumejo. Vzporedno je potrebno povedati, da je potrebno z vodo varčevati in jo zato striktno vračati v vodonosnik po odvzemu energije. Vendar pa investitorji niso preveč navdušeni nad obveznim izvajanjem monitoringa v času obratovanja, zato se pogosto odločajo za ilegalno izvedbo takšnega sistema.

Vzporedne posledice rabe geotermalne energije v slovenski projektivi

Raba geotermalne energije skozi sistem geosonda ali z odvzemom energije podzemni vodi je prinesla v projektantska podjetja potrebo po izdelavi strojnih projektov za vgradnjo toplotnih črpalk in projektiranje nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov. Posledica nizkotemperaturnih sistemov je povečana vgradnja konvektorjev, zlasti v primeru ogrevanja in hlajenja, intenzivno se povečuje tudi izvedba talnega in stenskega ogrevanja.

Istočasno se pojavlja zahteva po učinkoviti rabi energije, še posebej bo to izkazano s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije, kateri naj bi ponovno zaživel – torej stopil v veljavo s prvim julijem prihodnje leto. Poleg zahtev po toplotni izolaciji objektov pravilnik prinaša obvezo investitorjem, da morajo 25 % potrebne energije za ogrevanje objekta pridobiti z rabo trajnega vira energije.

Trenutno lahko ugotovimo, da so strojni projektanti skozi svoj izobraževalni proces premalo usposobljeni, saj te nove tehnologije prinašajo ter zahtevajo predvsem preciznejši pristop.

Vse to bo zahtevalo veliko dodatnega izobraževanja že izšolanih strojnih projektantov. K projektom strojnih instalacij pa sedaj sodi poleg še izdelava dobrega rudarskega projekta, s katerim se načrtuje zajem energije zemlje. To pomeni v nadaljevanju, da strojni projektant predvidi potrebo po toplotni energiji, rudarski inženir pa mora zagotoviti ustrezno količino energije zemlje na določeni lokaciji, kar pomeni, da mora gradbeni projektant sprojektirati dobro izolacijo, strojni projektant sprojektirati učinkovito strojno opremo in rudarski projektant zagotoviti rabo trajne energije.

Globoke vrtine

V Sloveniji se letno izvedeta povprečno po dve globoki vrtini, predvsem z namenom iskanja termalnega vodonosnika, torej z namenom rabe getermalne energije. Običajno gre za predvideno postavitev turistično-gostinskih objektov oziroma za povečanje turistične ponudbe.

V Sloveniji sta dve manjši podjetji, ki imata strojno opremo za izvajanje vrtin globine do 1000 m in eno podjetje, katero ima opremo za izvedbo vrtin do globine 3000 m. V preteklih letih je bilo za namen rabe geotermalne energije izvedenih pet vrtin globine med 500 do 900 m. Uspešna je bila samo ena.

V prejšnji skupni državi, ko so bile delane raziskave za potrebe črpanja ogljikovodikov, se je v Prekmurju, med Mursko Soboto in Lendavo izvedlo več kakor 100 globokih vrtin globine med 1000 do 2500 m. Lokacija vrtin je razvidna iz zemljevida (slika 2). Poleg teh vrtin je v Petišovskem območju izvedenih več kaptažnih vrtin za črpanje nafte in zemeljskega plina. Zaradi slabe izdatnosti oglikovodikov iz teh vrtin so v Nafti d.d. Lendava prenehali s črpanjem. V tem trenutku pa izvaja navedeno podjetje v sodelovanju z ameriškim podjetjem Nemoco geofizikalne meritve do globine do 5000 m z namenom ugotoviti obstoj zalog ogljikovodikov.

clip_image004

Slika 2 – Pregledna karta globokih vrtin v SV Sloveniji

Večina raziskovalnih vrtin je sanirana skladno z Rudarskim zakonom, perspektivne za rabo geotermalne energije z vodonosnikom pa so pripravljene za pričetek eksploatacije. Problem vseh teh raziskovalnih vrtin pa je v neurejenem lastništvu vrtin, saj so vse te vrtine izvedene na zasebnih zemljiščih brez ureditve medsebojnih razmerij med izvajalcem vrtin in lastniki teh zemljišč.

Ta neurejenost dejansko onemogoča gopodarsko rabo geotermalne energije v tej regiji. Očitno je potreba po rabi takšne energije prehitela upravljalca teh vrtin, saj praktično ni ničesar narejenega na nadaljnjem razvoju.

V Prekmurju je v Dobrovniku izvedena globoka vrtina, katere namen je raba geotermalne energije za ogrevanje rastlinjaka za vzgojo tropskega cvetja. To je prva in edina novoizvedena vrtina s takšnim namenom v zasebni iniciativi. Vsekakor ta projekt dokazuje potencial, katerega nudi geotermalna energija v prekmurski regiji.

Kar nekaj uspešnih vrtin, izvedenih v raziskovalne namene, pa je pozneje postalo center turistične dejavnosti v prekmurski regiji (Ptuj, Lendava, Banovci in Moravske toplice ) in s tem je poudarjena raba geotermalne energije.

Daljinsko ogrevanje z rabo geotermalne energije

V slovenskem prostoru sta se začela postavljati dva sistema daljinskega ogrevanja

z rabo geotermalne energije:

Murska Sobota

Leta 1998 začet projekt, kjer sta izvedeni dve globoki vrtini Sob I in Sob II. Danes je ena vrtina v lasti Komunalnega podjetja MS, druga pa je v lasti hotela Diane.

V startu se je z geotermalno energijo iz hotela Diana ogreval tudi poslovni objekt Policijske postaje MS. Po plinifikaciji pa so objekt Policijske postaje priključili na mestni plinovod. Sedaj geotermalno energijo iz te vrtine hotel Diana uporablja za ogrevanje lastnega bazena in hotelskih prostorov.

Komunalno podjetje je s toplotno energijo oskrbovalo nekaj blokov v soseščini, kateri imajo izvedeno talno ogrevanje.

Po izdelanem projektu je bile na območju mestne občine MS predvidena izvedba 9 kaptažnih vrtin in 5 reinekcijskih vrtin. Projekt se je leta 2000 prenehal izvajati in so takrat podelili podjetju Istrabenz d.d. koncesijo za prodajo zemeljskega plina. Vrtina v upravljanju Komunalnega podjetja zaradi neizvedbe reinekcijske vrtine izgublja pritisk in se uporablja samo še občasno.

Posebnost obeh vrtin je, da »odpadno vodo« po odvzemu toplotne energije z istim cevovodom odvajajo v potok Ledavo na robu naselja. Opravljeno je bilo že nekaj meritev in je bilo ugotovljeno, da ima odpadna voda pred izlivom v Ledavo med 30 do 42° C. Upravljalci so bili večkrat prijavljeni pristojni inšpekciji, vendar brez doseženih ukrepov. S projektom želi ponovno startati mešana družba iz Maribora.

Lendava

Podjetje Nafta-geoterm d.o.o. iz Lendave je postavilo v svoji poslovni stavbi kotlovnico ob vrtini, ki jo je pred časom izvedlo zasebno podjetje z namenom ogrevanja lastnega hotela. Po stečaju tega zasebnega podjetja je upravljanje nad vrtino prevzelo navedeno podjetje iz Lendave in začelo izvajati daljinsko ogrevanje. Posebnost tega sistema je, da je tu izvedena prva reinekcijska vrtina. Za uspešnejše nadaljevanje daljinskega ogrevanja podjetje nujno potrebuje nekaj državne podpore.

Dobrovnik

V občini Dobrovnik imajo pripravljen projekt za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo. V ta namen želijo uporabiti opuščeno in sanirano raziskovalno vrtino.

Diskriminacija rabe geotermalne energije v RS

Zaradi zmanjšanja toplogrednih emisij počasi prehajamo v povečano rabo trajnih virov energije (primarna energija: sončna energija, veter, voda, geotermalna energija, biomasa) z namenom proizvodnje (sekundarna energija: toplotna energija. električna energija in hladilna energija).

Po veljavni zakonodaji in na podlagi odprtih javnih razpisov za sofinanciranje je v Sloveniji mogožna naslednja podpora investicijam:

– v prodajni ceni proizvedene električne energije iz sončne energije, vode (mHE do moči 1 MW) in vetra ter biomase je vgrajena subvencija investitorju,

– za proizvodnjo toplotne energije v daljinskem ogrevanju proizvedene z biomaso se investicija pokriva s subvencijo, katero investitorji pridobijo na odprtem javnem razisu.

– za rabo geotermalne energije dobi investitor subvencijo, kadar najame ekološki kredit za vgradnjo toplotne črpalke voda/voda, zemlja/voda ali energetsko obnovi objekt ali gradi pasivno hišo.

Iz navedenega izhaja, da država namensko diskriminira rabo geotermalne energije, saj namenoma izpušča možnost subvencioniranja tega vira energije.

Upamo lahko, da bo obveza po povečanju rabe obnovljivih virov prispevala tudi k izdatnejšemu subvencioniranju.

Državnim organom smo predlagali naslednje možnosti subvencioniranja rabe geotermalne energije:

– pomoč v višini 20% od investicijske vrednosti,

– pri daljinskem ogrevanju na podlagi izdanih računov uporabnikom priznavanje dodatka v višini 20 % za dobo 15 let,

– ali preračunati zmanjšanje toplogredih emisij zaradi konkretne rabe geotermalne energije (preračunati zmanjašanje emisij v primerjavi s proizvedeno toplotno energijo z fosilnim gorivom (npr. kurilno olje).

Takšna državna pomoč je približno enaka, kakor je dana pomoč pri proizvodnji električne energije.

Vpliv rabe geotermalne energije na makroekonomsko politiko

Povečanje rabe geotermalne energije istočasno pomeni tudi zmanjšanje odvisnosti od uvoženih ogljikovodikov. Kot izhodišče za izračun predlagam naslednje podatke: 1000 enot vgrajenih toplotnih črpalk z nazivno močjo 8kW (ena toplotna črpalka nadomesti v popvprečju porabo 2000 l kurilnega olja). Ena toplotna črpalka za povprečno letno obratovanje 1000 h porabi cca 1500 do 2000 kW/h. Pri tem je potrebno povedati, da je proizvedena električna energija domač produkt.

Toplotna oprema – toplotne črpalke – slovenska proizvodnja

Slovenija ima kot država članica EU redko zgodovinsko preteklost na področju razvoja toplotnih črpalk. Pred 20 leti je imela dve državni podjetji, ki sta se ukvarjali z razvojem in proizvodnjo toplotnih črpalk. Žal sta obe podjetji prenehali obstojati, vsaka iz drugačnih razlogov (LTH Škofja loka in Tovarna toplotnih črpalk v okviru Gorenja). Pomembno je, da so trije vodilni delavci iz Gorenja nadaljevali vsak v svojem podjetju z razvojnim delom in pričeli tudi s proizvodnjo toplotnih črpalk (Termo-tehnika d.o.o., Tehnohlad d.o.o. in Termo shop d.o.o. ). Na podlagi njihove proizvodnje sta pričeli razvijati svoj proizvodnji program še dve podjetji, katere lahko štejemo med proizvajalce toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode tipa zrak/voda. V zadnjem letu pa se je pojavil še proiozvajalec iz Nove Gorice in sicer Timex d.o.o. in sicer kot proizvajalec toplotne opreme.

Bistven podatek je, da takšno proizvodnjo v Sloveniji poznamo in ima le-ta svojo tradicijo v primerjavi z večino proizvajalcev, katerih izdelki se pojavljajo pri slovenskih trgovcih.

V tem trenutku 32 slovenskih trgovcev ogrevalne tehnike prodaja različne toplotne črpalke različnih proizvajalcev.

Tako je možno kupiti na slovenskem trgu vse tipe toplotnih črpalk ( zemlja/voda, voda/voda, in zrak/voda ter toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode. V preteklem letu je revija Varčujem z energijo izdala revijo/katalog s pregledom ponudbe na slovenskem trgu.

Ker imamo v Sloveniji skoraj že tradicijo proizvodnje toplotnih črpalk, je prav, da to javno povemo in jim nudimo ustrezno možno podporo. Istočasno smo lahko ponosni na to dejstvo in moramo vsi sodelovati pri razvoju te kovinsko predelovalne panoge.

Maxigeosonda

V podjetju Geosonda d.o.o. iz Kranja so izvedli prvi projekt ogrevanja s toplotno črpalko z rabo energije zemlje kot primarnega vira energije v juliju 2003. Po nekajletnemu izvajanju takšnih projektov so pričeli razvijati idejo, kako prenesti toplotno energijo iz globokih vrtin na zemeljsko površino. Poznana jim je vgradnja geosond do globine 350 m. Tu pa se vgradnja pri sedanjem tehničnem znanju zaključi zaradi problema pritiskov, ki se pojavijo na večjih globinah.

Po nekaj letih priprav in iskanju primerne vrtine z globino večjo kot 1000 m so našli dve primerni vrtini v Sloveniji (opuščene so kot neuspešne, saj ob vrtanju niso našli (zadeli) termalnega vodonosnika. Sedaj je pripravljena vsa tehnologija in izdelan projekt vgradnje maxigeosonde. Išče in čaka se samo še nekaj finančnih sredstev od države za izvedno pilotnega projekta.

Cilj projekta je prenos energije zemlje iz globokih vrtin in s tem aktiviranje opuščenih globokih vrtin. Vsaka globoka vrtina je nedvomno geotermalni vir energije.

Dvorec Lanthieri v Vipavi in Bolnica Vadoltra v Ankaranu

K opisovanju rabe geotermalne energije sodita nedvomno tudi naslednja dva projekta, katera sta v tem trenutku sicer v fazi projektiranja in sta izven običajnega projektiranja rabe ogrevanja s pomočjo rabe obnovljivega vira.

Pri prvem ogledu dvorca Lanthieri v Vipavi smo hitro ugotovili dejstvo, da je dvorec zgrajen ob izviru reke Vipave. Pri iskanju temperaturnih podatkov o reki Vipavi smo ugotovili, da ima reka na izviru stalno povprečno temperaturo 9º C, kar zadošča za obratovanje potrebnega števila toplotnih črpalk. Za ogrevanje bo postavljenih več manjših, zaporedno vezanih toplotnih črpalk. Na ta način se bo dvorcu po obnovi in predaji Univerzi iz Nove Gorice v uporabo zagotovilo kompletno ogrevanje in hlajenje.

Drugi zanimiv projekt pripravljamo v Ankaranu za ogrevanje in hlajenje bolnice Valdoltra.

Tam je predvidena raba energije morske vode. Na obali se bo zgradila postaja za izmenjavo toplotne energije, tako da bo od toplotne postaje do kotlovnice cevovod, po katerem se bo dovajala potrebna energija bateriji toplotnih črpalk. Na ta način se bo bolnici zagotovila stalna poceni dobava toplotne energije za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ter energija za hlajenje v poletnem času. Za lažje razumevanje navajam podatke iz obstoječega stanja ogrevalne tehnike v bolnici: dva kotla z nazivno močjo 1,9 MW na kurilno olje in 200 klima naprav za hlajenje (njihova električna moč je 1,5 kW ). Letna poraba kurilnega olja je 500.000 l.

Iz teh podatkov je mogoče izračunati, koliko toplogrednih emisij proizvedejo vsako leto.

Pristop k izvedbi projektov

Za potrebe rabe geotermalne energije imajo investitorji možnost svetovanja pri energetskih svetovalcih, kar je organizirano skoraj na vseh sedežih Upravnih enot po slovenskih lokalnih skupnostih.

Po pričetku ponovne veljavnosti Pravilnika o učinkoviti rabi energije je pričakovati v prihodnjem letu povečan interes po vgradnji geosond za potrebe po toplotni energiji. Ker investitorji ne bodo iskali zadovoljitev v višini 25% ogrevalne toplote z rabo trajnih virov in ostalo toploto pridobivali z rabo fosilnih goriv, je pričakovati povečan interes za že navedeno »plitvo geotermijo«.

Sedaj veljavni rudarski zakon predpisuje obvezno pridobitev rudarskega dovoljenja za vrtanje (za vgradnjo geosond). Po predlagani novelaciji zakona pa se predvideva samo obvezna prijava namere vgradnje geosonde za potrebe rabe geotermalne energije Geološkemu zavodu Slovenije.

Vsekakor pa bo investitor potreboval izdelano geološko prognozo s projektom izvedbe vgradnje geosond. V tem dokumentu bo prikazana energetska izdatnost njegove lokacije in upoštevajoč potrebo po toplotni energiji njegovega objekta, se bo predvidela globina vgradnje geosond in tudi predlagalo število geosond. V določenih primerih se bo predlagala obvezna geološka spremljava izvajanja vrtanja. V dokumentu se bo tudi predlagal način (tehnologija) vrtanja. V tem trenutku ni natančno opredeljeno, v katerem projektnem dokumentu je potrebno predvideti tudi povezavo med vgrajeno geosondo in objektom.

Za izdelavo takšnega dokumenta bo moral investitor predložiti izdelovalcu elaborat gradbene fizike in podatke o lokaciji novega objekta.

Pristop k izdelavi globokih vrtin za potrebe rabe geotermalne energije pa je bistveno zahtevnejši. Izhodišča za pričetek zbiranja podatkov o možnosti potenciala na posameznem območju so nedvomno že izdelane različne raziskovalne študije, ki so skoraj vse arhivirane v knjižnici Geološkega zavoda Slovenije v Ljubljani.

Potem je treba pristopiti k izdelavi hidrološke in geološke prognoze za posamezno lokacijo. Nato sledi izdelava profila lokacije in tudi izvedba geofizikalnih meritev na območju lokacije.

Po tako zbranih podatkih se investitorju predstavijo rezultati in se sprejme odločitev k pristopu izvedbe globoke vrtine. Izdelati je potrebno rudarski projekt in pridobiti upravno dovoljenje. Po zaključku vrtanja se izvedejo vse potrebne karotažne meritve in ustrezen črpalni test. Na podlagi pridobljenih rezultatov se pristopi k pripravi sicer že zasnovanih projektov za rabo geotermalne energije.

Predvideni projekti v Sloveniji za rabo geotermalne energije

V informacijo bralcem tega prispevka navajam podatek, da je bilo v letu 2008 v sosednji Avstriji vgrajenih cca 3000 geosond za potrebe ogrevanja individualnih objektov. V letošnjem letu so v okolici Linza za potrebe ogrevanja in hlajenja 15 000 m² velikega poslovnega objekta vgradili 220 geosond z globino 100m.

V Sloveniji lahko v prihodnjem letu 2010 pričakujemo povečano količino vgradnje geosond za potrebe ogrevanja in hlajenja.

Globoke vrtine naj bi v prihodnjih dveh letih delale vsaj tri:

– globoka vrtina 1500 m na lokaciju gradu v Krajinskem parku Goričko,

– raziskovalna vrtina za potrebe GE 5000m v Črenšovcih,

– globoka vrtina 1500 m v Dobrovniku za potrebe ogrevanja vzgoje cvetja.

Ker pričakujemo nadaljevanje projektov daljinskega ogrevanja, je pričakovati tudi izvedbo vsaj dveh reinjekcijskih vrtin v navedenem času. V Sloveniji je sicer izvedena do sedaj samo ena reinjekcijska vrtina, in sicer v Lendavi za potrebe daljinskega ogrevanja.

Učinkovita rabe energije in raba trajnih virov energije

Oba pojma sta tesno povezana, saj nam brez učinkovite rabe energije ne pomaga tudi neomejen vir trajne energije. V ta namen je bila tudi ustanovljena Agencija za učinkovito rabo energije v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Ta agencija pa je prevzela kasneje tudi področje rabe obnovljivih virov energije. S 1.11.2009 pa je ostanek zaposlenih na tej bivši agenciji premeščen na Ministsrtvo za gospodarstvo pod okrilje Direktorata za energijo. Njihova naloga s pristojnostmi in način delovanja še nista predstavljena slovenski javnosti.

To pomeni, da se danes z rabo obnovljivih virov energije dejansko ukvarja Ekološki sklad RS in sicer v tej smeri, da izvaja kreditiranje rabe obnovljivih virov pri individualnih objektih in pravnih osebah ter izvaja subvencioniranje rabe obnoljivih virov energije v primeru pasivne in energetsko varčne gradnje individualnih objektov.

Spremembe na tem področju je pričakovati v tistem trenutku, ko se bo država Slovenija zavezala k resnemu zmanjševanju toplogrednih emisij in povečani rabi trajnih virov energije.

Na nivoju države bo zaznati premik, ko bo le ta ugotovila, da lahko s prihranki zaradi menjave energenta (fosilna goriva = trajni viri energije) dolgoročno sfinanciramo tudi energetsko obnovo vseh javnih objektov. Potrebna so zagonska sredstva v obliki subvencij za rabo trajnih virov energije.

informacije: 051 311 450 e-mail: alpeadriagreen@gmail.com

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

AAG obtožuje Pečanovo in predlaga sprejem Resolucije za S. Jadran


Furlanija Julijska Krajina • Novice • Politika

AAG obtožuje Pečanovo in predlaga sprejem Resolucije za S. Jadran

Izolska poslanka Breda Pečan meni, da gre za povsem neutemeljene in tvegane obtožbe

Vojko Rotar, Trst, Ljubljana, 24. 11. 2009 ob 15:15

Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green poziva poslance državnega zbora, člane Odbora za okolje in prostor naj soglasno v nespremenjenem besedilu v četrtek 26.11.2009 sprejmejo Resolucijo o strategiji za Jadran. 

Resolucijo je pred časom posredovala v sprejem Državnemu zboru skupina poslancev, ki so ob tem podali naslednjo obrazložitev:

"Sodobna civilizacija se zaveda dejstva, da je njen obstoj in razvoj v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga bo uspela vzpostaviti z okoljem, v katerem živi in se razvija. Dosedanja paradigma neomejene rasti je namreč pokazala svoje slabosti, ki narekujejo potrebo po oblikovanju boljšega, trajnostnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmožnostmi okolja.
To je toliko bolj očitno tam, kjer je človeška dejavnost že močno spremenila naravne danosti, kot na primer v primeru Jadranskega morja. Gre za relativno zaprto in plitko morje v sklopu prav tako zaprtega Sredozemskega morja, celotno območje pa zaradi strateške lege postaja iz dneva v dan bolj obremenjeno s človeško dejavnostjo. Ta dejavnost mora biti nadzorovana in mora spoštovati možnosti, ki jih ponuja okolje, za učinkovito uresničevanje tega pa je potrebno, da se vse države, ki mejijo na Jadransko morje, primerno uskladijo. Zato je potrebno, da se čim prej sprejme skupno Strategijo za Jadran, kjer bodo vse države jadranskega bazena začrtale skupne smernice razvoja in varovanja okolja.
Predlagana resolucija postavlja temeljne okvire za formulacijo slovenskih stališč pri oblikovanju omenjene Strategije, prav tako pa uvaja okoljske standarde za Slovenijo, katere lahko naša država posledično pričakuje tudi od ostalih držav partneric na območju Jadranskega morja.

Resolucija v sedmem določilu navaja da, na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti EU jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije za Jadran.

S sprejetjem tega določila, bi se državni zbor jasno opredelil, da je proti gradnji plinskih terminalov na področju Severnega Jadrana tako na italijanski kot slovenski strani in jasno dal vedeti italijanski državi, da smo Slovenci zoper izgradnjo plinskih terminalov na tem področju."

AAG proti Bredi Pečan

Kot navajajo na okoljski organizaciji, "želijo nekateri poslanci v interesu kapitala, ne glede na posledice, iz resolucije to določilo črtati, odnosno ga z amandmajem, katerega predlagateljica je ga. Breda Pečan, preoblikovati tako, da bi bila gradnja plinskih terminalov možna".

V okoljskem združenju AAG izražajo presenečenje in ogorčenje nad tem, "da lobirajo za tako vsebino resolucije tudi poslanci vladnih strank, ki jih veže tudi dejstvo, da je v koalicijskem sporazumu zapisano nasprotovanje terminalom in glas za ta amandma bi med drugim kršil določila koalicijskega sporazuma".

V organizaciji AAG navajajo še rezultate javnega mnenja, ki so ga predkratkim izvedli na obali, ki kažejo, da je 92% prebivalcev proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Breda Pečan: Kako lahko razglašajo tako neposredne obtožbe?

Poslanka Breda Pečan je za Primorska.info dejala, da tako neposrednih obtožb raje ne komentira. Ob tem pa je poudarila, da gre za zelo tvegano omejevanje razvoja določenega območja. Po njenem mnenju bi z veljavno prvotno dikcijo 7. člena Resolucije omejevali celo pravico gospodarskega sodelovanja med Italijo in Hrvaško.

Pečanova nam je posredovala vsebino amandmaja, ki ga je tudi sama vložila, ob tem pa je izrazila prepričanje, da so obtožbe okoljske organizacije neutemeljene. Drugi stavek 7. poglavja se po predlogu Pečanove spremeni tako, da se glasi:  
"Državni zbor vladi predlaga, da pri oblikovanju strategije iz tretjega poglavja prouči in ustrezno upošteva pomisleke in opozorila  okoljske, prometne in energetske stroke, stroke z varnostnega področja in nevladnih organizacij glede umestitve plinskih terminalov v ožje območje Tržaškega zaliva.

Pečanova je prepričana, da predlagani amandma sledi mnenju ZPS, obenem pa napotuje Vlado RS, da pri pripravi strategije za Jadran, ki mora temeljiti predvsem na sodelovanju z vsemi državami ob Jadranskem morju, ki so skupaj s Slovenijo podpisale Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju in ratificirale Barcelonsko konvencijo, ustrezno upošteva tudi pomisleke in opozorila vseh strok, ki pokrivajo energetsko dejavnost (prevoz energentov po morju in kopnem, skladiščenje, varnost…) ter seveda nevladnih organizacij, še meni izolska poslanka.

JAVNI POZIV POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, ČLANOM ODBORA ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKE SLOVENIJE


AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com GSM: 051 311 450 tel: 04 583 66 40

www: http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/

TRR- A-banka :SI-051008011891125

JAVNI POZIV POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, ČLANOM ODBORA ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Mednarodna nevladna okoljska organizacija ALPE ADRIA GREEN, poziva poslance državnega zbora, člane Odbora za okolje in prostor naj soglasno v nespremenjenem besedilu sprejmejo v četrtek 26.11.2009 ( pet minut pred dvanajsto):  

RESOLUCIJO O STRATEGIJI ZA JADRAN

ki jo predlaga v sprejem Državnemu zboru skupina poslancev, ki so za sprejem te podali naslednjo obrazložitev:

Sodobna civilizacija se zaveda dejstva, da je njen obstoj in razvoj v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga bo uspela vzpostaviti z okoljem, v katerem živi in se razvija. Dosedanja paradigma neomejene rasti je namreč pokazala svoje slabosti, ki narekujejo potrebo po oblikovanju boljšega, trajnostnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmožnostmi okolja.
To je toliko bolj očitno tam, kjer je človeška dejavnost že močno spremenila naravne danosti, kot na primer v primeru Jadranskega morja. Gre za relativno zaprto in plitko morje v sklopu prav tako zaprtega Sredozemskega morja, celotno območje pa zaradi strateške lege postaja iz dneva v dan bolj obremenjeno s človeško dejavnostjo. Ta dejavnost mora biti nadzorovana in mora spoštovati možnosti, ki jih ponuja okolje, za učinkovito uresničevanje tega pa je potrebno, da se vse države, ki mejijo na Jadransko morje, primerno uskladijo. Zato je potrebno, da se čim prej sprejme skupno Strategijo za Jadran, kjer bodo vse države jadranskega bazena začrtale skupne smernice razvoja in varovanja okolja.
Predlagana resolucija postavlja temeljne okvire za formulacijo slovenskih stališč pri oblikovanju omenjene Strategije, prav tako pa uvaja okoljske standarde za Slovenijo, katere lahko naša država posledično pričakuje tudi od ostalih držav partneric na območju Jadranskega morja.

Resolucija v sedmem določilu navaja da, na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti EU jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije za Jadran.

S sprejetjem tega določila, bi se državni zbor jasno opredelil, da je proti gradnji plinskih terminalov na področju Severnega Jadrana tako na italijanski kot slovenski strani in jasno dal vedeti italijanski državi, da smo Slovenci zoper izgradnjo plinskih terminalov na tem področju.

Alpe Adria Green je prejela informacijo, da poslanci v interesu kapitala, ne glede na posledice, želijo iz resolucije to določilo črtati, odnosno ga z amandmajem, katerega predlagateljica je ga. Breda Pečan, preoblikovati tako, da bi bila gradnja plinskih terminalov možna.

Presenečeni smo, hkrati pa ogorčeni, da lobirajo za tako vsebino resolucije tudi poslanci vladnih strank, ki jih veže tudi dejstvo, da je v koalicijskem sporazumu zapisano nasprotovanje terminalom in glas za ta amandma bi med drugim kršil določila koalicijskega sporazuma.

Javno mnenje, ki so ga predkratkim izvedli na obali kaže da je 92% prebivalcev proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Dostavljeno:

Predsednik DZ

Poslanske Skupine

Mediji

Zaiteresirana javnost

 

 

g. Pavel Gantar

Državni Zbor RS

Šubičeva cesta

1102 Ljubljana

Državni Zbor RS

Odbor za okolje in prostor

Šubičeva cesta

1102 Ljubljana Koper, 24.11.2009

PLINSKI TERMINALI DA ALI NE?

Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju

Spoštovani, pišemo vam, ker smo zaskrbljeni.

Skrbi nas zelo medlo ukrepanje, reagiranje, kakor tudi poročanje na temo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Ni več skrivnost, da je italijanska vlada tik pred zaključkom postopkov glede pridobitve dovoljenja za postavitev uplinjevalnika v Žavljah.

Javnost je obveščena preko AAG – Alpe Adria Green o nezakonitostih, ki so se in se še dogajajo v celotni proceduri pridobitve uradnega dovoljenja za realizacijo projekta uplinjevalnika v Žavljah s strani italijanske vlade. Vemo, da nas sosednja država ne jemlje resno, žal je njihova vladajoča stran zelo naklonjena čim hitrejšem zaključku postopka ter realizaciji projekta, naša vlada pa še čaka. In več ali manj počne to že tri leta. Zakaj čaka, in na kaj čaka? ne vemo. Minister za okolje in prostor, g. Karl Erjavec javno izjavi da, v kolikor bodo njihovi pogoji upoštevani ne vidi razloga da bi se projekt ne izpeljal. Nikoli nam ni bilo dano vedeti, kateri naj bi bili pogoji, saj je to isto ministrstvo javno in uradno, na podlagi strokovnih analiz in utemeljitev ugotovilo nesporno (brezpogojno) neprimerno lokacijo za nameravani poseg. Glede na okoliščine in dejstva, slednje zadošča, da ukrenete potrebni korak. Kasneje je sicer minister nekoliko zaostril stališče, pa vendar ni videti in zaznati premikov.

Ob protestnem shodu, ki ga je sklicala AAG v Ljubljani, 5.11.2009, vam je predsednik AAG g. Vojko Bernard osebno izročil zelo pomembne dokumente in dejstva, ki bi vas morala zelo zaskrbeti. Na vprašanje kdaj bo DZ zasedal ter obravnaval to perečo točko, ste odgovoril, da trenutno tega še nimate v programu. In tukaj je zaskrbljenost dosegla svoj vrh.

Naj opozorimo, na nekaj pomembnih pobud s strani tedanje opozicije, s katerimi smo tedaj delili mnenja in cilje, a vidni zastopnik in pobudnik ste bili prav vi, g. Gantar.

  • Dne, 7.4.2006 –Mag. Anton Rop, kot vodja poslanske skupine tedanje LDS pozove g. Rudolfa Petana, tedanjega predsednika Odbora DZ za okolje in prostor ter zahteva: Zahteva za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za okolje in prostor v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala
  • Dne, 11.4.2006 – Odbor DZ za okolje in prostor skliče 6. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za okolje in prostor, ki bo za torek, 18.4.2006 ob 14.00 uri, v velikem salonu/I v poslopju Državnega zbora Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Prva točka dnevnega reda je bila: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu oziroma na kopnem v tržaškem zaledju.
  • Dne, 9.5.2006 – Dr. Pavel Gantar, v imenu tedanje LDS naslovi na tedanjega predsednika DZ, g. Franceta Cukljatija pisno poslansko vprašanje: tedanjemu ministru MOP, g. Janezu Podobniku, ki glasi: V Vašem nastopu na Televiziji Slovenija v informativni oddaji Dnevnik (TV Slovenija, 7. maj 2006 ob 19’11h) ste med drugim zatrdili, da "sedanja aktualna slovenska vlada v nobenem postopku ni ničesar zamudila" in se pohvalili: "Še več, skupaj s kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor smo uspeli uveljaviti relativno zapletene postopke tako čezmejne konvencije Espo, ko tudi evropske direktive …".
  • Dne, 18.5.2006 – Skupina poslancev DZ naslovi g. Francetu Cukljatiju, tedanjemu predsedniku DZ pisno zahtevo za: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije na temo: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju.

Navajamo citat: Odbor DZ RS za okolje in prostor, katerega predsednik je bil poslanec SDS g. Rudolf Petan, podpredsednik pa poslanec LDS dr. Pavel Gantar, je na zahtevo Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije v skladu s poslovniškimi določili 18. aprila 2006 sklical nujno sejo v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov na Tržaškem. Na omenjeni seji so koalicijski poslanci – člani Odbora zavrnili predlog sklepa, s katerim bi državni zbor lahko politično zavezal Vlado Republike Slovenije, da od Republike Italije še pravočasno zahteva "ustavitev vseh postopkov oziroma časovnih rokov, ki tečejo v zvezi s pridobivanjem mnenj javnosti, lokalnih skupnosti in dežele Furlanije – Julijske krajine".

Znano nam je, da bo dne, 3.12.2009 zasedal Odbor DZ za okolje in prostor, ki bo med drugim obravnaval predlog Resolucije o Strategiji za Jadran, v kateri je med drugim zapisano, da državni zbor nasprotuje postavitvi terminalov (koalicijska pogodba) ter mu predseduje poslanka SD, ga. Breda Pečan, prav tako zavzeta borka za zaščito S. Jadrana ter odločno proti namestitvi terminalov v tako občutljivo območje. Spomnimo, da je že od samega začetka civilna družba (peticija) vnesla zahtevo za zaščito območja ter proglasitev le tega za PSSA (ki je tedanji odbor ni hotel potrditi).

Danes imamo to možnost, kakor tudi moč spoštovana g. Pavel Gantar ter ga. Breda Pečan. In prav ta seja odbora naj bi bila z uspešnim argumentiranjem in glasovanjem kronana s prvim dejanskim uspehom naših skupnih interesov in ciljev.

Civilna Združenja Istre – CZI (Elerji, 6281 Sp. Škofije)

Mirjana Čakardič Franc Malečkar (041 693014)

Civilna iniciativa gibanja za Izolo

Mladen Baša

Vladko Drobnjak

Zveza ekoloških kmetov Slovenije

Boris Fras

Mednarodno združenje za Lipico

Etbin Tavčar

 

Alpe Adria Green – AAG

Vojko Bernard

clip_image002

 

Dostavljeno: Predsednik DZ; Odbor za okolje in prostor DZ ; Poslanske Skupine; Mediji

Zainteresirana javnost

Pogovor o JAVNI POZIK K SODELOVANJU


 

Citat

JAVNI POZIK K SODELOVANJU

ALPE ADRIA GREEN

Alpe Adria Green – Gorenjsko Ekološko Združenje – GEC, bo v previdoma v mesecu januarju 2010 organiziral strokovni posvet z delavnim naslovom "Triglavski narodni park – kaj se je spremenilo pet let po poslani spomenici NVO državnim organom" ( spomenica je objavljena pod pozivom)
Pozivamo Vse, ki želijo z svojimi razpravami sodelovati na tej problemski konferenci, da do 15. decembra 2009 svojo udeležbo z krajšo obrazložitvijo tematike, prijavite po elektronski pošti na
alpeadriagreen@gmail.com

Spomenica TNP poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti

Povzetek, 01.09.2004

 

Spomenica

poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti

Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park – Temeljna izhodišča

za ureditev širšega zavarovanega območja

Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega
parka

Datum: September 2004

Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.

Ustava Republike Slovenije nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«.

Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Zakon o ohranjanju narave je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije.

Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994).

Izhodišče je ZTNP iz leta 1981. Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za učinkovite, ostanejo nespremenjene.

Sklicevanje: Posvet: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in zaključki.
Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park? 13. nov.

2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.

Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.

Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno

priznanega Triglavskega narodnega parka

UGOTAVLJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.

To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.

To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO

Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMO

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO

Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka.

POZIVAMO

Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;

Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev.

Podpisniki:

CIPRA Slovenija

Društvo Mountain Wilderness Slovenija

Društvo slovenskih pisateljev (DSP)

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije

Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana

DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Gorenjsko ekološko združenje,

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka

Naša Slovenija/Slovenia Nostra

Planinsko društvo RTV Ljubljana

Svetovni slovenski kongres (SSK)

Zavod za oživitev civilne družbe

Zveza društev za varstvo okolja

Zveza ekoloških gibanj – ZEG

Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji

IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)

Postanite član Alpe Adria Green – na naslov alpeadriagreen@gmail.com pošljite e-pošto z pripisom – želim postati član AAG – in poslali vam bomo pristopno izjavo

KOALICIJA NVO ZA OHRANITEV TNP

 

Datum: četrtek, 24. januar 2008

 

IZJAVA ZA JAVNOST

 

Danes je koalicija nevladnih organizacij za Triglavski narodni park poslala ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku naslednji dopis

 

 

l.p.

 

Predsednik GREENSLO – SLOVENIJA:

 

Vojko Bernard

 

 

CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana

 

G. Janez Podobnik, minister

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana

Zadeva: Osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku

Spoštovani minister,

Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker Zakon o TNP ni bil vključen v program dela Ministrstva v letu 2006, komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega cilja. Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet o TNP in marca na Vas naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP. Sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela Komisije za zakon o TNP prejeli novo različico osnutka Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe vašega ministrstva in naj bi bil v kratkem vložen v zakonodajno proceduro.

Z razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku zakona. Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih Komisiji zastavili Vi na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe.

Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov:

 

􀁺 Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno.

 

􀁺 Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75% območja

brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe.

 

􀁺 Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku.

 

􀁺 Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju.

 

􀁺 Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.

 

Iz navedenih razlogov predstavljenega osnutka ne moremo podpreti, glede na dosedanje izkušnje z delom komisije pa ne verjamemo, da lahko do ustreznih sprememb pridemo v njenem okviru. Do 15. februarja smo pripravljeni pripraviti in predstaviti podrobne pisne pripombe in predloge sprememb v obliki ločenega mnenja, ki so lahko predmet odločanja o osnutku v okviru Vlade. Naša stališča smo vam pripravljeni predstaviti tudi osebno.

Pričakujemo, da boste z odločanjem o tem, kakšen osnutek poslati v nadaljnjo proceduro, počakali na naše ločeno mnenje. V nasprotnem primeru bomo smatrali dogovor z vami o sodelovanju v Komisiji za izčrpan in bomo cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in drugih demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi.

V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo.

Jernej Stritih

Predsednik CIPRA Slovenija

 

Člani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: AAG – GREENSLO SLOVENIJA (Gorenjsko ekološko združenje), CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, , Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor

 

V vednost:

 

          Vlada RS

          Javnost preko medijev in spletnih strani

Civilna pobuda
Soča – Lepena
Soča 8
5232 Soča Soča, 5. oktobra 2009
g. Karel Viktor Erjavec, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48,
1000 Ljubljana
Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku – sprememba zunanje meje
Spoštovani gospod minister,
želimo vam sporočiti, da je predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste ga
objavili na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, za nas v Civilni pobudi
Soča – Lepena nesprejemljiv, saj trdimo, da je popolnoma neuravnotežen in bi
utegnilo imeti njegovo sprejetje težke posledice za poseljenost Zgornjega Posočja od
Bovca navzgor.
V pojasnilo moramo povedati, da zadeve dokaj dobro poznamo, saj aktivno
sodelujemo pri pripravah novega zakona že od aprila 2007, ko je prejšnja vlada
pripravila njegov prvi osnutek. Vseskozi smo sodelovali tudi z občinami Gorenjske in
bili letos 5. marca tudi soustvarjalci dokumenta »Zahteve, ki jih mora izpolniti Zakon
o Triglavskem narodnem parku«. Iz komentarja nanje, ki ste ga poslali 24. junija
letos, je razvidno, da ste veliki večini teh zahtev ugodili – razen tistim, ki so za nas
življenjskega pomena; za te pa ste zapisali, da se trudite za njihovo uresničitev. Gre
za ustanovitev posebnega razvojnega sklada in razvojne službe, ki bi bila
locirana v naši dolini. Prepričani smo, da brez tega tudi določbe o napovedanem
trajnostnem razvoju ne bodo mogle biti uveljavljene in zaživeti v praksi.
To trdimo zato, ker se je v 27 letih veljavnosti sedanjega Zakona o Triglavskem
narodnem parku samo v obdobju od leta 1981 do 2002 pokazalo, da je število
prebivalcev v delu parka na območju Zgornjega Posočja upadlo za 32 %, medtem ko
je v občinah na Gorenjskem poraslo za 1,5 %. Razmere na gorenjski strani parka se
namreč bistveno razlikujejo od razmer v Zgornjem Posočju. Že ob 46 doslej
uveljavljenih prepovedih so naši kraji dosegli demografski zlom. Prepričani smo, da
73 predlaganih prepovedi lahko samo še pospeši zaraščanje tega območja v divjino
in izgon prebivalcev, kar mislimo, da je eden od zahrbtnih ciljev novega zakona. Za
kršitev navedenih prepovedi predlog zakona navaja kar 119 vrst prekrškov
(dosedanji le 18) in globo od 2.000 do 250.000 evrov. Represivni ukrepi torej kažejo
odločenost predlagatelja o popolni zaščiti divjine brez vsakršne ponujene možnosti
za preživetje človeškega prebivalstva in za trajnostni razvoj zgornjega dela soške
doline.
Kot prebivalci Triglavskega narodnega parka in potomci svojih prednikov, ki so v
zglednem sožitju z naravo tu živeli in delali skozi stoletja, si jemljemo prioriteto do
soodločanja o naši kakovosti življenja. Menimo, da ima naša pravica vsaj tolikšno
težo kot tista, ki si jo množično lastijo nekateri mestni ljubitelji narave, ki se srečujejo
z divjino samo na svojih »brain stormingih«, kot sami imenujejo svoje izlete, potem
pa se spet vrnejo v civilizacijo, med šole, bolnišnice, trgovine, v komunalno
opremljena bivališča, na vrtove s pridelki, varnimi pred divjadjo – in predvsem na
delovna mesta.
Dobro se zavedamo, da je treba kulturno in naravno dediščino zavarovati, vendar je
to treba storiti tako, da prebivalstvo nacionalnega parka zaradi neživljenjskih uredb
ne bo prikrajšano in postavljeno v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani
izven parka. Taki so cilji tuje parkovne zakonodaje in taka je tudi uspešna evropska
praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji. Prepričani smo, da je
predlagani zakon do našega območja pristranski in krivičen, zato smo prisiljeni
ljudem sporočiti naše spoznanje o tem, da smo izgubili zaupanje v zakonodajne
osnutke, ki pa bi lahko v bolj premišljeni obliki kljub nekaterim nujnim omejitvam
prinesli realne možnosti za ohranitev poseljenosti in sonaravni razvoj
zapostavljenega območja v Zgornjem Posočju.
Zaradi vsega naštetega se zavzemamo za popravek zunanje meje Triglavskega
narodnega parka, in sicer tako, da zaobide katastrski občini Soča leva in Soča
desna.
Sporočamo, da se bomo s prebivalci naših vasi in zaselkov o tem odločali na
posebnem sestanku, predvidoma še v tem mesecu. Vabimo Vas, da se nam
pridružite. O podrobnostih Vas bomo še obvestili.
V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo.
Za civilno pobudo:
Darijo Flajs
V vednost:
g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS
g. mag. Vasja Klavora, podpredsednik DZ
g. Danijel Krivec, poslanec v DZ

Talking about Talking about NORDISKI CENTER – presoja vplivov na okolje ni bila narejena


 

Quote

Talking about NORDISKI CENTER – presoja vplivov na okolje ni bila narejena

 

Quote

NORDISKI CENTER – presoja vplivov na okolje ni bila narejena

Zahtevana informacija javnega značaja

zahtevano informacijo poseduje MOP – ARSO

 

Nevladna organizacija GREENSLO, ni nikjer na internetu preseje vplivov na oklolje za »Nordiski center v Planici«, ter športno rekreaciskega centra Pokljuka. Zato vas prosimo, da nam pošljete ti dve presoji.

 

 

 

zahtevano poseduje  informacijo OBČINA KRANJSKA GORA

V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija Nordiskega centra Planica.

Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«.

Od občine Kr. Gora pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom.

Iz ARSO smo prejeli odgovor, da za Nordiski center ni bila narejena presoja vplivovov na okolje – KAJ BO Z ZELENCI in TAMARJEM ????

 

zahtevano poseduje  informacijo OBČINA BOHINJ

 

V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija športno rekreaciskega centra Pokljuka.

Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«.

Od občine Bohinj pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom.

 

odgovor mop - IJZ-pokljuka, planica

Vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica

— shranjeno pod:

Javno vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja zanj. Čudi nas, da tak projekt za soglasje še ni niti zaprosil.

Društvo MWS je dne 21.08.2008 poslalo Službi vlade RS za razvoj naslednje vprašanje, ki ga je spodbudila izjava ministra dr. Žige Turka glede projekta Nordijskega centra v Planici in so bila objavljena v slovenskih medijih dne 04.08.2008. V MWS se sprašujemo, kako lahko tako lahkotno napreduje gradbeni projekt, če ni potrebno pridobivati raznih soglasij državnih organov in podobno…

Natančna vsebina našega javnega vprašanja je naslednja:


Kot natančni bralci in spremljevalci medijskega dogajanja smo zaznali, da so slovenski mediji dne 04.08.2008 zabeležili in objavili trditev ministra za razvoj dr. Žige Turka, ki je med drugim izjavil: "Pričakujemo lahko, da se bodo konkretna gradbena dela začela že letos jeseni, gotovo pa bo Planica pripravljena na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih čez dve leti, saj projekt poteka skladno z načrti," je zatrdil minister. V zvezi z varstvom okolja – objekt je namreč na obrobju Triglavskega narodnega parka – je Turk ocenil, da so stvari zgledno urejene, da težav, ki jih poznamo iz preteklosti, ne bo več, ter da projekt ne posega na območje samega varovanega območja.“

Viri:

Med tem smo izvedeli, da se je društvo GREENSLO iz Jesenic pozanimalo pri Ministrstvu za okolje o okoljevarstvenih soglasjih v zvezi s projektoma Nordijskega centra v Planici in Športno rekreacijskega centra Pokljuka. MOP je njihovo vprašanje odstopil ARSO. Odgovor ARSO na njihovo vprašanje o Nordijskem centru v Planici je naslednje:


Nordijski center Planica:

V Uradu za okolje in varstvo narave Agencije RS za okolje nimamo trenutno v reševanju nobene vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki bi se nanašala na Nordijski center v Planici. Za navedeni poseg tudi do sedaj ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, tako, da z zaprošenim poročilom o vplivih na okolje ne razpolagamo.


Dopis je pripravil mag. Stanislav Zarnik in podpisal dr. Silvo Žlebir – generalni direktor.

Zanima nas:

  1. Od kod ministru za razvoj dr. Žigi Turku podlaga za tako samozavestno trditev, da „so stvari zgledno urejene“, če se postopek za oceno okoljevarstvenega soglasja še sploh ni pričel?
  2. Kdo je pristojen za okoljevarstveno soglasje, če ARSO še ni bil naprošen zanj?
  3. Ali je možno, da namerava država tako velik projekt izpeljati brez presoje vpliva na okolje, kljub temu da gre za območje na robu osrednjega območja Triglavskega narodnega parka, tik ob mokrišču, ki je dolinsko razvodje med Viljico in Savo ter v neposredni bližini naravnega spomenika Zelencev? Pričakujemo, da bi za tak poseg svoje mnenje javno objavil Zavod za varovanje naravne dediščine, Javni zavod TNP kot tudi ARSO.

Glede na to, da sta tako projekt Nordijskega centra v Planici kot Športno rekreacijski center Pokljuka eni od osrednjih spornih točk bodoče ureditve Triglavskega narodnega parka prosimo za čimprejšnji odgovor v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Talking about NORDISKI CENTER – presoja vplivov na okolje ni bila narejena


 

Quote

NORDISKI CENTER – presoja vplivov na okolje ni bila narejena

Zahtevana informacija javnega značaja

zahtevano informacijo poseduje MOP – ARSO

 

Nevladna organizacija GREENSLO, ni nikjer na internetu preseje vplivov na oklolje za »Nordiski center v Planici«, ter športno rekreaciskega centra Pokljuka. Zato vas prosimo, da nam pošljete ti dve presoji.

 

 

 

zahtevano poseduje  informacijo OBČINA KRANJSKA GORA

V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija Nordiskega centra Planica.

Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«.

Od občine Kr. Gora pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom.

Iz ARSO smo prejeli odgovor, da za Nordiski center ni bila narejena presoja vplivovov na okolje – KAJ BO Z ZELENCI in TAMARJEM ????

 

zahtevano poseduje  informacijo OBČINA BOHINJ

 

V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija športno rekreaciskega centra Pokljuka.

Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«.

Od občine Bohinj pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom.

 

odgovor mop - IJZ-pokljuka, planica

Vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica

— shranjeno pod:

Javno vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja zanj. Čudi nas, da tak projekt za soglasje še ni niti zaprosil.

Društvo MWS je dne 21.08.2008 poslalo Službi vlade RS za razvoj naslednje vprašanje, ki ga je spodbudila izjava ministra dr. Žige Turka glede projekta Nordijskega centra v Planici in so bila objavljena v slovenskih medijih dne 04.08.2008. V MWS se sprašujemo, kako lahko tako lahkotno napreduje gradbeni projekt, če ni potrebno pridobivati raznih soglasij državnih organov in podobno…

Natančna vsebina našega javnega vprašanja je naslednja:


Kot natančni bralci in spremljevalci medijskega dogajanja smo zaznali, da so slovenski mediji dne 04.08.2008 zabeležili in objavili trditev ministra za razvoj dr. Žige Turka, ki je med drugim izjavil: "Pričakujemo lahko, da se bodo konkretna gradbena dela začela že letos jeseni, gotovo pa bo Planica pripravljena na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih čez dve leti, saj projekt poteka skladno z načrti," je zatrdil minister. V zvezi z varstvom okolja – objekt je namreč na obrobju Triglavskega narodnega parka – je Turk ocenil, da so stvari zgledno urejene, da težav, ki jih poznamo iz preteklosti, ne bo več, ter da projekt ne posega na območje samega varovanega območja.“

Viri:

Med tem smo izvedeli, da se je društvo GREENSLO iz Jesenic pozanimalo pri Ministrstvu za okolje o okoljevarstvenih soglasjih v zvezi s projektoma Nordijskega centra v Planici in Športno rekreacijskega centra Pokljuka. MOP je njihovo vprašanje odstopil ARSO. Odgovor ARSO na njihovo vprašanje o Nordijskem centru v Planici je naslednje:


Nordijski center Planica:

V Uradu za okolje in varstvo narave Agencije RS za okolje nimamo trenutno v reševanju nobene vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki bi se nanašala na Nordijski center v Planici. Za navedeni poseg tudi do sedaj ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, tako, da z zaprošenim poročilom o vplivih na okolje ne razpolagamo.


Dopis je pripravil mag. Stanislav Zarnik in podpisal dr. Silvo Žlebir – generalni direktor.

Zanima nas:

  1. Od kod ministru za razvoj dr. Žigi Turku podlaga za tako samozavestno trditev, da „so stvari zgledno urejene“, če se postopek za oceno okoljevarstvenega soglasja še sploh ni pričel?
  2. Kdo je pristojen za okoljevarstveno soglasje, če ARSO še ni bil naprošen zanj?
  3. Ali je možno, da namerava država tako velik projekt izpeljati brez presoje vpliva na okolje, kljub temu da gre za območje na robu osrednjega območja Triglavskega narodnega parka, tik ob mokrišču, ki je dolinsko razvodje med Viljico in Savo ter v neposredni bližini naravnega spomenika Zelencev? Pričakujemo, da bi za tak poseg svoje mnenje javno objavil Zavod za varovanje naravne dediščine, Javni zavod TNP kot tudi ARSO.

Glede na to, da sta tako projekt Nordijskega centra v Planici kot Športno rekreacijski center Pokljuka eni od osrednjih spornih točk bodoče ureditve Triglavskega narodnega parka prosimo za čimprejšnji odgovor v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).