JAVNI POZIK K SODELOVANJU


ALPE ADRIA GREEN

Alpe Adria Green – Gorenjsko Ekološko Združenje – GEC, bo v previdoma v mesecu januarju 2010 organiziral strokovni posvet z delavnim naslovom "Triglavski narodni park – kaj se je spremenilo pet let po poslani spomenici NVO državnim organom" ( spomenica je objavljena pod pozivom)
Pozivamo Vse, ki želijo z svojimi razpravami sodelovati na tej problemski konferenci, da do 15. decembra 2009 svojo udeležbo z krajšo obrazložitvijo tematike, prijavite po elektronski pošti na
alpeadriagreen@gmail.com

Spomenica TNP poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti

Povzetek, 01.09.2004

 

Spomenica

poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti

Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park – Temeljna izhodišča

za ureditev širšega zavarovanega območja

Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega
parka

Datum: September 2004

Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.

Ustava Republike Slovenije
nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne
dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni
razvoj Slovenije«.

Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Zakon o ohranjanju narave
je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst
na območju Slovenije.

Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994).

Izhodišče je ZTNP iz leta 1981.
Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega
parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega
območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za
učinkovite, ostanejo nespremenjene.

Sklicevanje: Posvet:
Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo –
kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo
Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in
zaključki.
Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park? 13. nov.

2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.

Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.

Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno

priznanega Triglavskega narodnega parka

UGOTAVLJAMO

Območje
Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene
narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in
ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so
naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in
povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi
v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni
sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega,
predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato
obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še
mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga
v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku
desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo
tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu
državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je
edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še
potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje
ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst.
Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še
lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim
okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi
edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i.
»divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima
danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi
pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in
naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le
vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih
varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost
zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni
pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje,
da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini
narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud
Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920,
ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer
(1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega
poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v
zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v
primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi
kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za
izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi
v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske
Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in
biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine
človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka
pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO

Območje
Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih
vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja
generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno
visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in
Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom,
Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje
okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od
kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.

To
so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami
dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in
črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena,
Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke:
Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica,
Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke,
Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so
tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in
Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi:
Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na
Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in
Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.

To so tudi
neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata
kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in
cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva,
spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona,
iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO

Uničevanje
in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega
narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa
onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje
rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju
narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in
planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve
parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na
našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet
nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega
parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in
smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami,
zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema
materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične
prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov
ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju
narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in
kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge
dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v
narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMO

Na
območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni
narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje,
predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi
dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi
pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja,
zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna,
škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in
kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke,
zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in
tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani
življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od
katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje
zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz
tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter
vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi
prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji
možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči
iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest
(n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi
uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih
obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in
prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter
uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij
na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja
v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije
lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu
zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe
predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske
vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja
prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in
uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja,
kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na
zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za
potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega
parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v
osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske
dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci
narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega
parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji
in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd.
ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa
zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v
upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi
gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine
komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede
sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi
predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le
šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z
zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina
življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem
objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka
iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira
vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju
ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi
učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno,
organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog
upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi
učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter
natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost
posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu
(okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet,
obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi
ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja,
vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup,
zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih
nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO
MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO

Pomen
vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja
Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo
spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter
upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega
priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih
za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih
aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega
parka.

POZIVAMO

Vse, ki jim je naložena dolžnost
za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga
v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;

Vse
tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega
projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna
družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v
različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst
medijev.

Podpisniki:

CIPRA Slovenija

Društvo Mountain Wilderness Slovenija

Društvo slovenskih pisateljev (DSP)

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije

Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana

DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Gorenjsko ekološko združenje,

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka

Naša Slovenija/Slovenia Nostra

Planinsko društvo RTV Ljubljana

Svetovni slovenski kongres (SSK)

Zavod za oživitev civilne družbe

Zveza društev za varstvo okolja

Zveza ekoloških gibanj – ZEG

Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji

IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)

Postanite član Alpe Adria Green – na naslov alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom – želim postati član AAG – in poslali vam
bomo pristopno izjavo

KOALICIJA NVO ZA OHRANITEV TNP

 

Datum: četrtek, 24. januar 2008

 

IZJAVA ZA JAVNOST

 

Danes
je koalicija nevladnih organizacij za Triglavski narodni park poslala
ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku naslednji dopis

 

 

l.p.

 

Predsednik GREENSLO – SLOVENIJA:

 

Vojko Bernard

 

 

CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana

 

G. Janez Podobnik, minister

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana

Zadeva: Osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku

Spoštovani minister,

Triindvajset
nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park
je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s
katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP
in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in
delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek
zakona, ki smo vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon.
Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in
Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o
Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi
pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker
Zakon o TNP ni bil vključen v program dela Ministrstva v letu 2006,
komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega cilja.
Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden
strokovni posvet o TNP in marca na Vas naslovili pismo z zahtevo po
takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter
zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP.
Sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela
Komisije za zakon o TNP prejeli novo različico osnutka Zakona o
Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe vašega
ministrstva in naj bi bil v kratkem vložen v zakonodajno proceduro.

Z
razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam
iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku
zakona. Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je
dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem
govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih Komisiji zastavili Vi
na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi
Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe.

Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov:

 

􀁺
Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z
narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih
posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo
upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno.

 

􀁺 Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75% območja

brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe.

 

􀁺
Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in
ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči
in lastnino v parku.

 

􀁺 Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju.

 

􀁺 Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega
območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne
občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.

 

Iz
navedenih razlogov predstavljenega osnutka ne moremo podpreti, glede na
dosedanje izkušnje z delom komisije pa ne verjamemo, da lahko do
ustreznih sprememb pridemo v njenem okviru. Do 15. februarja smo
pripravljeni pripraviti in predstaviti podrobne pisne pripombe in
predloge sprememb v obliki ločenega mnenja, ki so lahko predmet
odločanja o osnutku v okviru Vlade. Naša stališča smo vam pripravljeni
predstaviti tudi osebno.

Pričakujemo,
da boste z odločanjem o tem, kakšen osnutek poslati v nadaljnjo
proceduro, počakali na naše ločeno mnenje. V nasprotnem primeru bomo
smatrali dogovor z vami o sodelovanju v Komisiji za izčrpan in bomo
cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in
drugih demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi.

V
upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za
izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših
pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo.

Jernej Stritih

Predsednik CIPRA Slovenija

 

Člani
Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: AAG – GREENSLO SLOVENIJA
(Gorenjsko ekološko združenje), CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness
Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo
za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, , Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra,
Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za
oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo
okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev
Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete
Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega
kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor

 

V vednost:

 

          Vlada RS

          Javnost preko medijev in spletnih strani

Civilna pobuda
Soča – Lepena
Soča 8
5232 Soča Soča, 5. oktobra 2009
g. Karel Viktor Erjavec, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48,
1000 Ljubljana
Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku – sprememba zunanje meje
Spoštovani gospod minister,
želimo vam sporočiti, da je predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste ga
objavili na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, za nas v Civilni pobudi
Soča – Lepena nesprejemljiv, saj trdimo, da je popolnoma neuravnotežen in bi
utegnilo imeti njegovo sprejetje težke posledice za poseljenost Zgornjega Posočja od
Bovca navzgor.
V pojasnilo moramo povedati, da zadeve dokaj dobro poznamo, saj aktivno
sodelujemo pri pripravah novega zakona že od aprila 2007, ko je prejšnja vlada
pripravila njegov prvi osnutek. Vseskozi smo sodelovali tudi z občinami Gorenjske in
bili letos 5. marca tudi soustvarjalci dokumenta »Zahteve, ki jih mora izpolniti Zakon
o Triglavskem narodnem parku«. Iz komentarja nanje, ki ste ga poslali 24. junija
letos, je razvidno, da ste veliki večini teh zahtev ugodili – razen tistim, ki so za nas
življenjskega pomena; za te pa ste zapisali, da se trudite za njihovo uresničitev. Gre
za ustanovitev posebnega razvojnega sklada in razvojne službe, ki bi bila
locirana v naši dolini. Prepričani smo, da brez tega tudi določbe o napovedanem
trajnostnem razvoju ne bodo mogle biti uveljavljene in zaživeti v praksi.
To trdimo zato, ker se je v 27 letih veljavnosti sedanjega Zakona o Triglavskem
narodnem parku samo v obdobju od leta 1981 do 2002 pokazalo, da je število
prebivalcev v delu parka na območju Zgornjega Posočja upadlo za 32 %, medtem ko
je v občinah na Gorenjskem poraslo za 1,5 %. Razmere na gorenjski strani parka se
namreč bistveno razlikujejo od razmer v Zgornjem Posočju. Že ob 46 doslej
uveljavljenih prepovedih so naši kraji dosegli demografski zlom. Prepričani smo, da
73 predlaganih prepovedi lahko samo še pospeši zaraščanje tega območja v divjino
in izgon prebivalcev, kar mislimo, da je eden od zahrbtnih ciljev novega zakona. Za
kršitev navedenih prepovedi predlog zakona navaja kar 119 vrst prekrškov
(dosedanji le 18) in globo od 2.000 do 250.000 evrov. Represivni ukrepi torej kažejo
odločenost predlagatelja o popolni zaščiti divjine brez vsakršne ponujene možnosti
za preživetje človeškega prebivalstva in za trajnostni razvoj zgornjega dela soške
doline.
Kot prebivalci Triglavskega narodnega parka in potomci svojih prednikov, ki so v
zglednem sožitju z naravo tu živeli in delali skozi stoletja, si jemljemo prioriteto do
soodločanja o naši kakovosti življenja. Menimo, da ima naša pravica vsaj tolikšno
težo kot tista, ki si jo množično lastijo nekateri mestni ljubitelji narave, ki se srečujejo
z divjino samo na svojih »brain stormingih«, kot sami imenujejo svoje izlete, potem
pa se spet vrnejo v civilizacijo, med šole, bolnišnice, trgovine, v komunalno
opremljena bivališča, na vrtove s pridelki, varnimi pred divjadjo – in predvsem na
delovna mesta.
Dobro se zavedamo, da je treba kulturno in naravno dediščino zavarovati, vendar je
to treba storiti tako, da prebivalstvo nacionalnega parka zaradi neživljenjskih uredb
ne bo prikrajšano in postavljeno v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani
izven parka. Taki so cilji tuje parkovne zakonodaje in taka je tudi uspešna evropska
praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji. Prepričani smo, da je
predlagani zakon do našega območja pristranski in krivičen, zato smo prisiljeni
ljudem sporočiti naše spoznanje o tem, da smo izgubili zaupanje v zakonodajne
osnutke, ki pa bi lahko v bolj premišljeni obliki kljub nekaterim nujnim omejitvam
prinesli realne možnosti za ohranitev poseljenosti in sonaravni razvoj
zapostavljenega območja v Zgornjem Posočju.
Zaradi vsega naštetega se zavzemamo za popravek zunanje meje Triglavskega
narodnega parka, in sicer tako, da zaobide katastrski občini Soča leva in Soča
desna.
Sporočamo, da se bomo s prebivalci naših vasi in zaselkov o tem odločali na
posebnem sestanku, predvidoma še v tem mesecu. Vabimo Vas, da se nam
pridružite. O podrobnostih Vas bomo še obvestili.
V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo.
Za civilno pobudo:
Darijo Flajs
V vednost:
g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS
g. mag. Vasja Klavora, podpredsednik DZ
g. Danijel Krivec, poslanec v DZ

MEGALOMANSKI NAČRTI KAPITALA V PLANICI


 

NCP situacija plakat 03rgb

OBSTAJA KAR NEKAJ INDIKCIJ IN DOKUMENTOV DA JE PROJEKT

NORDISKI NORDISKI CENTER NAZAKONITO PRIDOBIL DOVOLJENJA

IN SOGLASJA RAZNIH DRŽAVNIH ORGANOV V RS

Postanite član Alpe Adria Green – na naslov alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom – želim postati član AAG – in poslali vam
bomo pristopno izjavo!!!

VČLANITE SE V AAG – SLOVENIJA


TAKO BO IZGLEDALA

BARCOLANA…

clip_image002[4]

ČE NE ŽELITE ŽIVETI V

TAKEM OKOLJU:

RECITE NE PLINSKIM T

ERMINALOM IN POSTANITE PODPORNI ČLAN

ALPE ADRIA GREEN!

PODPORNI ČLAN ALPE ADRIA GREEN – SLOVENIJA POSTANETE TAKO, DA NAM NA NAŠ E- NASLOV: alpeadriagreen@gmail.com

besedilo: PODPORNI ČLAN AAG

Vstopno prijavo, vam bomo poslali na vašo zahtevo na vaš e-naslov!

letna članarina za podpornega člana znaša 10 EVR

Novinarska konferenca – pritožba na EU komisijo, ter komisiji za peticije EU


AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

GSM : +386 51 311 450  Tel: +386 4 583 66 40 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/

Obvestilo!

Obveščam vas,da je ALPE ADRIA GREEN dne 02.10.2009 poslal na EU Parlament – komisiji za peticije, peticijo v zvezi z nameravano izgradnjo plinskega terminala v Žavljah, ter na EU komisijo, prijavo v zvezi z nameravano izgradnjo plinskega terminala v Žavljah z sremljajočim dokaznim gradivom ( več kot 200 strani). 05.10.2009 smo poslali v vednost obe spremni pismi z vso dokomentacijo g. Karel Erjavcu, kot članu vlade RS.

Podrobnosti bomo predstavili na novinarski konfereci 08.10.2009 ob 12 uri in 30 min v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani, vhod pri Nami.

PredsednikAlpe Adria Green:

Vojko Bernard

Postanite član Alpe Adria Green – na naslov alpeadriagreen@gmail.com pošljite e-pošto z pripisom – želim postati član AAG – in poslali vam bomo pristopno izjavo!!!

image