USNUTEK ZAKONA O TNP NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN JAVNOSTI


USNUTEK ZAKONA O TNP NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN JAVNOSTI

Koalicija nevladnih organizacij za TNP:


Gorenjsko Ekološko Združenje- GEZ,
CIPRA Slovenija,
DOPPS – Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije,
Društvo za ohranjanje naravne dedišcine Slovenije,
Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana,
Društvo Mountain Wilderness Slovenija,
Društvo za permakulturo Slovenije,
Društvo slovenskih pisateljev (DSP), 
Društvo za ohranjanje okolja, Bled,
Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Planinsko društvo Domžale
Planinsko društvo Jakob Aljaž Maribor
Planinsko društvo RTV Ljubljana,
Primož Lampic,
Naša Slovenija/Slovenia Nostra;
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa;
Zavod za oživitev civilne družbe;
Zveza društev za varstvo okolja,
Zveza ekoloških gibanj – ZEG,
Zveza geografskih društev Slovenije in
ZRC – SAZU

Osnutek zakona o 
Triglavskem narodnem parku

13. 4. 2005

1. Uvod

Nov Zakon o Triglavskem narodnem parku je potreben zaradi uskladitve s spremembami slovenskega družbenega sistema in zakonodaje od leta 1990, z zakonodajo Evropske Unije in z razvojem nacel upravljanja zavarovanih obmocij v svetu. Nov Zakon o TNP bi moral biti sprejet že v enem letu po sprejemu Zakona o varstvu narave leta 2001. V letu 2003 je poslanec Vucko s sopodpisniki v parlamentarno proceduro vložil predlog Zakona o TNP, ki je naletel n široko nasprotovanje med nevladnimi okoljskimi organizacijami in strokovnimi inštitucijami. Civilna družba se je dejavno vkljucila v javno razpravo o tem predlogu z organizacijo dveh posvetov na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in enega na Bledu. Julija 2004 so nevladne organizacije pozvale državne organe naj interventno ustavijo posege, ki grozijo da bi razvrednotili park ravno v casu sprejemanja novega zakona.

Koalicija dvaindvajset nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka je novembra 2004, na Državni zbor RS in Vlado RS naslovila Spomenico, s katero so izrazile svoje poglede in zahteve v zvezi s predlaganim novim zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki je v postopku v Državnem zboru. (Tekst spomenice je v prilogi). Po parlamentarnih volitvah in spremembi vlade v jeseni 2004 se je postopek sprejemanja zakona o TNP nadaljeval.

V decembru 2004 in januarju 2005 so predstavniki koalicije NVO opravili razgovore s predlagatelji zakona v novem sklicu DZ in drugimi predstavniki države in politike, na katerih je bilo govora o vsebini zakona in o procesu njegovega sprejemanja. Na podlagi študija predloženega teksta zakona ter razgovorov je bil sprejet enoten sklep nevladnih organizacij, da osnutek zakona o TNP iz prejšnjega sklica DZ ne nudi ustreznih možnosti za uveljavitev zahtev iz Spomenice in tudi ne zagotavlja kakovostnega razvoja Triglavskega narodnega parka v skladu z njegovim pomenom za Slovenijo in sodobnimi mednarodnimi standardi. Koalicija se je odlocila, da pripravi nov osnutek zakona, ki ga bo ponudila predlagateljem, vladi, Državnemu zboru, lokalnim skupnostim in celotni Slovenski javnosti kot podlago za dogovor o prihodnosti enega najdragocenejših obmocij Slovenije.

Ožja delovna skupina za pripravo osnutka zakona o TNP, v kateri sodelujejo Marjeta Keršic Svetel, Marija Zupancic Vicar, Franci Feltrin in Jernej Stritih, je ob podpori pravnega strokovnjaka Boruta Šanteja pripravila izhodišca za zakon in osnutek besedila clenov, o katerih je Koalicija NVO razpravljala na sestankih 19. februarja, 12. marca in 29. marca 2005.

V tem dokumentu so najprej predstavljena izhodišca za zakon, sledi pa jim delovno besedilo clenov zakona. Namen izhodišc je na pregleden nacin predstaviti cilje, nacela in poglavitne rešitve na katerih naj bi temeljil predlagani zakon, in omogociti široko vsebinsko razpravo o prihodnosti parka in o zakonu. Besedilo clenov sledi izhodišcem in daje osnovo za odlocanje o bodoci vsebini samega zakona. Tako izhodišca kot besedilo clenov sta pripravljena s prostovoljnim delom clanov NVO in zelo omejenim strokovnim vložkom, in besedila niso lektorirana. Zaradi tega je treba ta dokument brati predvsem kot delovno gradivo, pri katerem je vsebina pomembnejša od oblike.

Koalicija NVO za TNP in druge zainteresirane organizacije civilne družbe želijo sodelovanje v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona TNP v skladu z Aarhuško konvencijo, in v skladu s tradicijo odlocanja o usodi Triglavskega narodnega parka v Sloveniji od prvih pobud v zacetku dvajsetega stoletja. V ta namen Koalicija vztraja, da so njeni predstavniki enakovredno vladnim predstavnikom zastopani (uradno imenovani) v vseh strokovnih in drugih skupinah, komisijah, itd., ki bodo pripravljale in dolocale:
– meje parka in varstvenih obmocij (vkljucno s kartami)
– varstvene režime v TNP oziroma v njegovih posameznih obmocjih
– dolocbe o prostorskih in razvojnih vprašanjih
– dolocbe o upravljanju
– dolocbe o kaznih.

Koalicija si pridržuje pravico v procesu odlocanja in sprejemanja zakona javno zastopati svoja stališca, kot so predstavljena v tem dokumentu.

2. Pristop

Nevladna izhodišca za zakon o TNP temeljijo na zakonih s podrocja ohranjanja narave, kulturne dedišcine ter okoljske in druge zakonodaje Republike Slovenije ter na zakonodaji Evropske Unije. izhodišca tudi temeljijo na eni strani na mednarodnih primerih najboljše prakse na podrocju upravljanja velikih zavarovanih obmocij, na drugi strani pa na predlogih za izboljšanje delovanja parka v slovenskem naravnem, kulturnem, pravnem, institucionalnem in izvedbenem kontekstu. Na ta nacin so bili oblikovani nekateri predlogi rešitev, ki gredo bistveno dlje od sedanjega predloga zakona pa tudi druge obstojece zakonodaje, in ki bodo lahko koristile tudi pri drugih zavarovanih obmocjih.

Najpomembnejše ideje, ki jih prinašajo ta izhodišca so:
– Ciljna naravnanost zakona in upravljanja
– Celovitost in enotnost upravljanja
– Zastopanost deležnikov v odlocanju in upravljanju
– Medsebojna povezanost inštrumentov nacrtovanja in upravljanja s parkom
V nadaljevanju so v treh tabelah prikazani predlagani cilji zakona, glavna nacela na katerih naj bi temeljil zakon in upravljanje parka ter poglavitne predlagane rešitve.

3. Cilji zakona

Cilj Obrazložitev
Izvajanje dolocil Zakona o ohranjanju narave Ta doloca, da je potrebno sprejeti nov zakon o TNP

Izvajanje pticje in habitatne direktive EU (Natura 2000) TNP kot celota je varstveno obmocje po obeh direktivah in udejanjanje obeh direktiv mora biti vkljuceno v ustanovitev in upravljanje parka. Neracionalno bi bilo vzpostavljati vzporeden tir predpisov, nacrtov in izvedbenih mehanizmov za Naturo 2000 na obmocju parka.
Spoštovanje in izvajanje mednarodnih konvencij: 
• Konvencija o varstvu dedišcine cloveštva
• Biotska raznovrstnost
• Ramsar
• Bern
• Alpska
• Aarhus
• … S pomocjo TNP se v Sloveniji izvaja vrsta mednarodnih obveznosti države, zato mora zakon integrirati zahteve vseh konvencij, ki se nanašajo na park. 
Ohranjanje naravnih vrednot: 
• naravni procesi in divjina, 
• vrste, 
• habitati Namen TNP je hkrati ohranjanje naravnih procesov v smislu divjine in dolocenih habitatov, ki so rezultat antropogenega vpliva (npr. travišca s kukavicnicami, ki so prioriteten habitat EU). Mozaik divjine in ohranjenih habitatov zagotavlja visoko biotsko raznovrstnost (na ravni ekosistemov, habitatov in vrst) ter ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.
Ohranjanje kulturnega in duhovnega izrocila: 
• kulturna krajina, 
• estetske vrednote, 
• stavbna dedišcina, 
• zgodovinska dedišcina, 
• vzorci rabe, 
• nacini življenja, 
• šege in navade, 
• tradicionalno znanje Ohranjanje izrocila je že pomembna naloga TNP, ki pa mora biti jasno izražena tudi v zakonu kot ustanovitvenem aktu. 
Doživljanje narave in kulturnega izrocila in duhovnih vrednot za vse ljudi Triglav in Julijske Alpe imajo poseben simbolni pomen za Slovence, in predstavljajo javno dobro mednarodnega pomena. Park mora vsem omogociti doživetje vsebine parka in osmisliti razlagalni in uceci pomen zavarovanega obmocja.
Gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti v vplivnem obmocju (obcine, regije) 
TNP predstavlja gospodarski in socialni kapital za državo, obcine in regije v katerih se nahaja. Zakon naj bi zagotovil, da bo TNP, v sinergiji z ostalimi cilji parka, tudi dejansko koristil v razvojnem smislu.
Telesna sprostitev Park naj nudi izjemne možnosti za telesno sprostitev (rekreacijo) na tak nacin, da predmet ohranjanja (naravne in kulturne vrednote) v parku ne bo ogrožen. 
Zagotavljanje okoljskih storitev: biotska raznovrstnost, voda, zrak, genetski viri…
Dolgorocno zagotoviti okoljske storitve, ki jih za državo in širše obmocje opravljajo ekosistemi na podrocju parka: ohranjanje biotske pestrosti z genetskimi viri, uravnavanje vodnega režima in zagotavljanje kakovosti voda, cist zrak…
Raziskovalna dejavnost
Park in upravljanje z njim služi tudi kot študijski objekt za ustvarjanje novega znanja o naravi, interakciji med clovekom in naravo in o clovekovem razvoju. S tem namenom je razglašen tudi kot Biosferni rezervat programa MAB UNESCO. 
Usklajevanje in izvajanje državnih in lokalnih politik na teritoriju parka in vplivnem obmocju

Zakon o parku mora preko svojih dolocil in mehanizmov zagotoviti doseganje ciljev parka s pomocjo celovitega upravljanja na teritoriju parka.
Sodelovanje javnosti pri odlocanju, nacrtovanju in upravljanju
Zakon mora zagotoviti ustrezno udeležbo deležnikov pri odlocanju, nacrtovanju in upravljanju. Najpomembnejši deležniki so: Država, obcine, prebivalci parka, lastniki zemljišc, gospodarstvo, nevladne organizacije, širša javnost

4. Nacela

Nacelo Obrazložitev
Nacelo previdnosti Je temeljni razlog za ustanovitev samega parka. Morebitno pomanjkanje informacij ali negotovost ne moreta biti razlog za odlašanje z ukrepi ohranjanja. Upravljanje parka mora biti zastavljeno tako, da ohranja možnosti bodocega razvoja tako ekosistemom in vrstam kot tudi cloveku (bodocim generacijam).

Celovitost parka kot obmocja in vrednote državnega pomena
Park je zavarovan kot celota in se v vrednostnem smislu ne deli na vec ali manj vredna obmocja (npr. osrednje in robno). Na razlicna obmocja oz. cone se deli glede na namene in cilje v skladu s kategorijami IUCN.
Ohranjanje divjine in kulturne krajine sta enakovredna cilja parka, ki ju dosega na prostorsko locenih obmocjih.
Upravljanje usmerjeno v doseganje namena parka Upravljanje parka je namenjeno doseganju namena parka, ki je dolocen z zakonom
Nacelo sodelovanja Deležniki: državni organi, lokalne skupnosti, lastniki zemljišc, prebivalci, nevladne in strokovne interesne skupine sodelujejo pri upravljanju parka. 
Integralno upravljanje 
Uprava parka ima polnomocje za upravljanje s parkom, ki združuje državne funkcije (izdajanje dovoljenj, nadzor), upravljanje z zemljišci v državni lasti, upravljanje z naravnimi viri in druge funkcije potrebne za upravljanje s teritorijem parka.
Smernice IUCN 
• za kategorije zav. obmocij
• Parki za življenje Za conacijo in upravljanje se uporabljajo smernice IUCN. Velik del parka ustreza kategoriji II. Narodni park, zaradi tega je nacionalno poimenovanje Triglavski narodni park povsem upraviceno. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi temelji na nacelih programa IUCN »Parki za življenje«
Principi in kriteriji PAN Parks Park naj bi pridobil certifikat kakovosti PAN Parks, ki ga je kot evropski standard kakovosti zavarovanih obmocij divjine razvil WWF in je povsem kompatibilen s smernicami IUCN. Principi PAN Parks so:
1. Kakovost naravnih vrednote
2. Ucinkovito upravljanje
3. Upravljanje z obiskom
4. Trajnostni turizem
5. Partnerstvo
Nacelo solidarnosti 
Zakon o TNP je družbena pogodba med vsemi državljani in lokalno skupnostjo o zagotavljanju javnega dobra in storitev parka, in o koristih, ki jih imajo od tega lokalni prebivalci. (Biosferni rezervat)

5. Poglavitne rešitve

Rešitev Obrazložitev
Ciljna naravnanost in clenitev obmocij
Cone so dolocene po ciljih upravljanja
• Ohranjanje naravnih procesov: Obmocja divjine (IUCN I) 
• Ohranjanje naravnih procesov in doživljanje narave: Obmocja ohranjanja in doživljanja narave (IUCN II) 
• Ohranjanje habitatov, kulturne krajine, kulturnega izrocila: Obmocja kulturne krajine (IUCN V)
• Dostopnost, gospodarski in socialni razvoj, telesna sprostitev, doživljanje: Obmocja infrastrukture (Vogel, vojašnica in poligon na Pokljuki, državne ceste)
Vplivno obmocje
Izven parka se doloci vplivno obmocje, kjer se locirajo dejavnosti in infrastruktura, ki so povezani s parkom, pa ne morejo biti v njem. Razvojne spodbude so enake kot v parku. Izvaja se koordinacija upravljanja in prostorskega razvoja, varovanje parka pred negativnimi daljinskimi vplivi (prepoved vnosa genetsko modificiranih organizmov in invazivnih tujerodnih vrst). Obsega obmocja parkovnih obcin, izven parka.
Dolocitev meja varstvenih obmocij Zunanje meje parka nespremenjene, lahko pa se vkljucijo tista obmocja, ki so zaradi svojih naravnih in kulturnih vrednot primerna za razglasitev kot novih delov TNP.
Najmanj tri cetrtine obmocja narodnega parka mora biti zavarovanega kot obmocja divjine in obmocja ohranjanja in doživljanja narave, ki sta enakovredni kategoriji kot kategija I (divjina) in II (narodni park) po mednarodnih kriterijih za zavarovana obmocja (IUCN). Praviloma ostanejo meje sedanjega osrednjega obmocja meje teh dveh obmocij s tem, da je potrebno dolociti še druge dele TNP kot obmocje divjine oziroma obmocja ohranjanja in doživljanja narave, ce želimo mednarodno priznanje narodnega parka kategorije II (IUCN). 
Obstojece dejavnosti in pravice Nujno je ugotoviti dejanske razmere glede obstojecih dejavnosti in pravic, ki so v nasprotju s cilji in nameni posameznih varstvenih obmocij narodnega parka in na tej podlagi predlagati v nacrtu upravljanja postopno prenehanje teh dejavnosti, kar naj bo omogoceno na eni strani z dolocbo v zakonu o TNP (prehodno obdobje najvec 20 let, v katerem se morajo ob obnovah prilagoditi sektorski nacrti) in s financno podporo države za tak prehod (odkup zemljišc, oprostitev davka na katastrski dohodek za nepremicnine izven rabe).

Svet
Svet parka naj bi zagotovil demokraticno legitimnost parka kot celote in omogocil celovito upravljanje z njim. Sestavljajo ga naslednji predstavniki:
• Država (imenovanje Vlade)
• Obcine (volitve – obcinski svet)
• Prebivalci parka (volitve – splošne)
• Lastniki 
• Javnost/civilna družba 
Skupšcina Namen skupšcine je udeležba javnosti pri odlocanju v obliki posvetovalnega telesa, ki daje predloge in pripombe k delu upravljavca ter obravnava in daje smernice ter mnenja k upravljavskemu nacrtu. Sestava: lastniki, obcine, prebivalci, zveze in društva, zbornice, NVO-ji, … ki živijo oziroma delujejo na obmocju parka. Zastopstvo v skupšcini po predstavnikih interesnih skupin.
Regionalna zasnova prostora

Obvezna je priprava regionalne zasnove prostora po Zakonu o urejanju prostora. Svet TNP je eden od partnerjev pri sprejemanju tako kot Vlada in Obcinski sveti. Krajinska zasnova in infrastruktura državnega pomena sta obvezni skupni vsebini regionalne zasnove. V primeru, da zasnova ni sprejeta, se prostorski red za TNP pripravi po proceduri za lokacijski nacrt za objekt državnega pomena.
Nacrt upravljanja

Nepoznavanje situacije ne odvezuje od dolžnosti ukrepanja: Nacrt upravljanja so predvsem cilji in ukrepi, opis stanja pa predvsem služi dolocanju ciljev in ukrepov. Regionalna zasnova prostora je del nacrta upravljanja. Ta je nadrejen prostorskim redom, gozdnogospodarskim nacrtom, vodnogospodarskim nacrtom, lovskim nacrtom itd.
Razvojni program in razvojna sredstva Za razvojne podpore se za obmocje parka v sodelovanju z regijami in lokalnimi skupnostmi pripravi poseben operativni program, ki postane del nacrta razvojnih programov na državni ravni. 
Razvojna sredstva za park in vplivno obmocje se zagotovijo z zakonom. Poleg proracunskih sredstev so temu namenjeni prihodki od vstopnine, prihodki od naravnih virov, prihodki od certificiranja…
Uprava parka je javna agencija ustanovljena z zakonom, ki ima dolocene lastnosti upravnega organa in posebne lokalne skupnosti

Pristojnosti in odgovornosti:
• Upravni postopek = upravna enota za obmocje TNP – izdaja dovoljenja za posege na podrocju parka
• Ima nadzor na državno lastnino in programi na podrocju parka
• Nadzorna služba s pooblastili ekvivalentnimi lokalni redarski službi na podorcju prometa
• Spodbujanje trajnostnega razvoja na podrocju parka
Partnerstva Uprava park sklepa partnerstva z lokalnimi skupnostmi, lastniki, podjetji, NVO itd. za opravljanje posameznih upravljavskih funkcij. Pri tem morajo biti partnerji zavezani ciljem parka in odgovorni za njihovo doseganje v okviru funkcij ki jih prevzamejo. 
Npr. Planinska zveza in pota, parkiranje na Vršicu, Mangrtu, Vratih, Bohinju, upravljanje turisticne destinacije Julijske Alpe…
Park partnerjem lahko izdaja certifikate kakovosti ali izvora . 
Popularizacija parka, interpretacija Park mora imeti dejavno vlogo pri vzgoji in izobraževanju ter promociji parka, varstva narave in negovanja kulturnega izrocila.

ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
Predlog Koalicije nevladnih organizacij
Delovna verzija osnutka besedila Redakcijska skupina13.4. 2005

Kazalo:
I. SPLOŠNE DOLOCBE 10
1. clen (narodni park) 10
2. clen (namen narodnega parka) 10
3. clen (pomen izrazov) 11
II. OBMOCJA NARODNEGA PARKA 12
4. clen (varstvena obmocja) 12
5. clen (obmocja divjine) 12
6. clen (obmocja ohranjanja in doživljanja narave) 12
7. clen (obmocja kulturne krajine) 12
8. clen (infrastrukturne površine) 13
9. clen (vplivno obmocje) 13
III. UPRAVLJANJE NARODNEGA PARKA 13
10. clen (nacela upravljanja parka) 13
11. clen (enovitost upravljanja) 14
12. clen (nacrt upravljanja) 14
13. clen (postopek sprejemanja nacrta upravljanja) 15
14. clen (letni program dela) 16
15. clen (porocanje) 16
16. clen (razvojne usmeritve) 16
17. clen (razvojni ukrepi) 17
18. clen (nacin podeljevanja spodbud in sofinanciranja) 18
19. clen (regionalna zasnova prostorskega razvoja) 19
20. clen (prostorsko nacrtovanje na obmocju narodnega parka) 19
21. clen (smernice za pripravo prostorskih aktov) 19
22. clen (dovoljenja za posege v prostor) 19
23. clen (upravljanje z divjadjo) 20
24. clen (gozdarstvo) 20
25. clen (vode) 20
26. clen (omejevanje prometa) 20
27. clen (ureditev naravne vrednote ) 21
28. clen (prilagoditev obstojecih dejavnosti) 21
29. clen (prepovedi ravnanja) 22
30. clen (prepovedi posegov) 24
31. clen (varstveni režimi v obmocju divjine ) 25
32. clen (varstveni režim na obmocju ohranjanja in doživljanja narave) 25
33. clen (varstveni režimi v obmocju kulturne krajine) 26
34. clen (usklajevanje varstva naravne in varstva kulturne dedišcine) 26
35. clen (Promet z nepremicninami) 27
IV. UPRAVLJALEC IN ODLOCANJE 27
36. clen (upravljalec) 27
37. clen (skupšcina narodnega parka) 28
38. clen (naloge javne službe) 29
39. clen (javna pooblastila upravljalca) 30
40. clen (druge naloge upravljalca) 30
41. clen (Vodenje obiskovalcev na obmocju narodnega parka 31
42. clen (pridobivanje sredstev) 31
43. clen (podatki) 32
V. NADZOR 32
44. clen (inšpekcijski nadzor) 32
45. clen (nadzornik) 32
46. clen (Kazni) 32
VI. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 33

I. SPLOŠNE DOLOCBE

1. clen (narodni park)

(1) S tem zakonom se ureja varstvo, upravljanje in razvoj narodnega parka z imenom »Triglavski narodni park« (v nadaljnjem besedilu: narodni park). 
(2) Narodni park obsega obmocje osrednjega dela Julijskih Alp v približni površini 84.000 hektarjev. Meje narodnega parka, varstvenih obmocij in naselij so dolocene na državni topografski karti v merilu 1:25.000 in na digitalnem katastrskem nacrtu, ki sta sestavna dela tega zakona. Izvirniki navedenih kart se hranijo pri Državnem zboru Republike Slovenije, na ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave in na ministrstvu, pristojnem za varstvo kulturne dedišcine. Dvojniki kart se hranijo tudi na sedežih parkovnih obcin in pri upravljavcu parka. Meje obmocja narodnega parka so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1: 150.000 v prilogi tega zakona. 
(3) Naravne, kulturne in duhovne vrednote Triglavskega narodnega parka so vrednote državnega pomena. Njihovo ohranjanje in varovanje je dolžnost vseh in vsakogar.

2. clen (namen narodnega parka)

(1) Namen zakona je ohranitev in varovanje naravne, kulturne in duhovne dedišcine osrednjega dela Julijskih Alp, in to predvsem:

1. ohranitev divjine z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter biotske pestrosti, 
2. ohranitev krajinskih znacilnosti, kulturne dedišcine in duhovnega izrocila (kulturna krajina, oblikovana narava, stavbna dedišcina, zgodovinska, arheološka in etnološka dedišcina, vzorci rabe in nacinov življenja, tradicionalna znanja in druga kulturna dedišcina),
3. omogocati doživetje narodnega parka in njegovih vrednot obiskovalcem parka,
4. omogocati možnosti za delo in življenje prebivalstva na obmocju narodnega parka,
5. ohranitev ugodnega stanja živih bitij in njihovih habitatov,
6. ohranitev z drugimi predpisi zavarovanih naravnih vrednot na obmocju narodnega parka in posebnih varstvenih obmocij (obmocja Natura 2000,),
7. uresnicevanje ciljev UNESCO programa Clovek in biosfera,
8. varovanje kakovosti vodnih virov, 
9. preprecevanje obremenjevanja okolja ter zmanjševanje obstojecega obremenjevanja okolja,
10. obvarovanje genskih skladov
11. omogocanje gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja prebivalcev na obmocju parka in lokalnih skupnosti, povezanih s parkom 
12. omogocanje možnosti za telesno in duševno sprostitev v narodnem parku, 
13. zagotavljanje možnosti za izobraževalne, šolske in znanstvene dejavnosti, povezane z narodnim parkom.

3. clen (pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. Divjina je obmocje, ki je skupaj s svojimi avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi združbami ter ekosistemi v naravnem stanju in kjer je clovek le obiskovalec. Na obmocju divjine, ki mora biti dovolj veliko, da omogoca njeno ohranjanje in nemoteno delovanje naravnih sil, sta prisotnost in vpliv cloveka zanemarljiva in na njem ni stalnih posegov v okolje.
2. Obmocja z znacilnostmi divjine so obmocja, kjer je prisoten manjši vpliv cloveka ali so premajhna, da bi jih lahko oznacili za pravo divjino, imajo pa znacilnosti, zaradi katerih jih ljudje doživljajo kot pomembne preostanke neokrnjene narave oziroma divjine. Kriteriji za opredelitev znacilnosti divjine so:
• oddaljenost od naselij
• nedostopnost
• odsotnost cest
• odsotnost motornega prometa
• neokrnjen videz 
3. Kulturna krajina so posebni topografsko razmejeni deli krajine, ki so nastali s soucinkovanjem cloveških in naravnih dejavnikov, in ki sestavljajo ekološko, prostorsko, etnografsko, krajinsko ali arhitekturno celoto medsebojno povezanih habitatov, zgradb, infrastrukture in vzorcev njihovih povezav. Na obmocju kulturne krajine je vpliv cloveka znaten, vendar ne unicujoc. 
4. IUCN je IUCN – Svetovna zveza za ohranjanje narave.
5. ekoturizem je posebna oblika turizma, kot jo definira Svetovna turisticna organizacija (World Tourism Organization) na podlagi Listine iz Quebecka (Quebec Declaration on Ecotourism, maj 2002)
6. Lastniki zemljišc so vse fizicne ali pravne osebe, ki imajo lastninsko oziroma drugo stvarno pravico na nepremicninah na obmocju narodnega parka. 
7. Nosilci javnih interesov so državni organi ter osebe z javnimi pooblastili in izvajalci javnih služb, katerih naloge so povezane z narodnim parkom.
8. Parkovne obcine so obcine, na katerih ozemlju je narodni park. 
9. Prebivalci narodnega parka so vse osebe s stalnim prebivališcem na obmocju narodnega parka.
10. Lokalno skupnost na podrocju parka sestavljajo prebivalci parka v posameznem kraju ali predelu, organizirani v Krajevni skupnosti ali drugi reprezentativni obliki organiziranosti 
11. Upravljavec je Uprava Triglavskega narodnega parka.
12. Partnerji parka so posamezniki ali organizacije, ki neposredno ali v okviru svoje siceršnje dejavnosti sodelujejo z upravljavcem pri uresnicevanju ciljev parka in park aktivno podpirajo v skladu s standardi, ki jih predpiše upravljavec.
13. Zakon o ohranjanju narave je zakon, ki ureja podrocje ohranjanja narave.
14. Zakon o varstvu kulturne dedišcine o kulturni dedišcini je zakon, ki ureja podrocje varstva kulturne dedišcine.
15. Naselje v smislu tega zakona je podrocje strnjene pozidave kjer ljudje stalno prebivajo.
16. Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadosti današnjim potrebam, ne da bi ogrožal možnost prihodnjih generacij, da bodo zadostile svojim potrebam. V smislu tega zakona je trajnostni razvoj razvoj, ki socasno zagotavlja doseganje vseh ciljev parka dolocenih s tem zakonom in zagotavlja ohranjanje vrednot parka prihodnjim generacijam.
(2) V tem zakonu uporabljeni izrazi za posameznike, zapisani v moški spolni slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. OBMOCJA NARODNEGA PARKA

4. clen (varstvena obmocja)

(1) Za doseganje namena narodnega parka je obmocje narodnega parka razdeljeno v vec varstvenih obmocij. Vrste varstvenih obmocij so obmocja divjine, obmocja ohranjanja in doživljanja narave, obmocja kulturne krajine in obmocja infrastrukture.
(2) Meje varstvenih obmocij so dolocene na kartah iz 1. clena. Obmocja divjine ter obmocja ohranjanja in doživljanja narave skupaj zajemajo najmanj 75 odstotkov obmocja narodnega parka.

5. clen (obmocja divjine)

(1) Obmocja divjine so namenjena prepustitvi ekosistemov naravnim procesom brez clovekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov ter ohranjanju prvobitnih naravnih obmocij, biotske raznovrstnosti, življenjskih prostorov rastlin in živali. Na obmocjih divjine je omogocen dostop ter vzgojno-izobraževalne in znanstvene dejavnosti v obsegu in na nacin, ki je za naravo cim manj motec. Obmocje divjine je potrebno upravljati v skladu s smernicami IUCN za obmocja I. kategorije.
(2) Divjina je zavarovana in upravljana na tak nacin, da se ohranjajo njene naravne razmere, izjemne priložnosti za doživetje narave ter znacilnosti, ki imajo znanstveno, izobraževalno, estetsko ali zgodovinsko vrednost. 
(3) Obmocja divjine vkljucujejo tudi obmocja, kjer je trenutno vpliv cloveka znaten, vendar bodo najpozneje v 20 letih po uveljavitvi tega zakona renaturirana in prepušcena naravnim procesom v skladu s prvim odstavkom.

6. clen (obmocja ohranjanja in doživljanja narave)

(1) Obmocja ohranjanja in doživljanja narave so obmocja, ki so po svojih naravnih znacilnostih enaka obmocjem divjine, vendar so predvidena za doživljanje vrednot narodnega parka ter telesni in duševni sprostitvi obiskovalcev. Za namene obiska se na teh obmocjih vzdržuje in zagotavlja infrastruktura, ki omogoca doživetje narave ob najmanjših možnih vplivih obiskovalcev in same infrastrukture na naravo in okolje in zagotavlja ustrezno varnost obiskovalcem. Obmocja ohranjanja in doživljanja narave je potrebno upravljati v skladu s smernicami IUCN za obmocja II. kategorije.
(2) Obmocja ohranjanja in doživljanja narave vkljucujejo tudi obmocja, kjer je trenutno vpliv cloveka znaten, vendar bodo najpozneje v 20 letih po uveljavitvi tega zakona renaturirana in prepušcena naravnim procesom v skladu s prvim odstavkom. Ta obmocja so dolocena na kartah iz 1. clena.
(3) Na obmocju ohranjanja in doživljanja narave so posebnega varstva deležne znacilnosti divjine, ki so navedene v drugi alinei 3.clena tega zakona.

7. clen (obmocja kulturne krajine)

(1) Obmocja kulturne krajine so obmocja, ki so namenjena ohranjanju kulturne krajine, življenjskih prostorov in kulturnega izrocila ter življenju in delu prebivalstva v parku. Obmocja kulturne krajine je potrebno upravljati v skladu s smernicami IUCN za obmocja V. kategorije.
(2) Kulturna krajina se ohranja z dinamicno uporabo ustreznih pravnih, ekonomskih in izvedbenih instrumentov, tako da clovekove dejavnosti in posegi v okolje zagotavljajo njeno delovanje in storitve ter ohranjanje njenih znacilnosti, ki imajo ekosistemsko, biotopsko, znanstveno, izobraževalno, pricevalno, estetsko ali zgodovinsko vrednost. Izvajanje dejavnosti v parku, zlasti na podrocju kmetijstva, gozdarstva, domace in umetne obrti in turizma mora biti usmerjeno v trajnostni razvoj na temelju znacilnosti ter naravnih in kulturnih vrednot narodnega parka.
(3) Kadar so manjša obmocja kulturne krajine enklave na obmocju divjine ali na obmocju ohranjanja in doživljanja narave, je treba pri njihovem upravljanju upoštevati ohranjanje vrednot navedenih obmocij.

8. clen (infrastrukturne površine)

(1) Infrastrukturne površine so površine prometne infrastrukture državnega pomena, športno-rekreacijskih naprav, objektov obrambe države in drugi objekti državnega pomena, obstojeci na dan uveljavitve tega zakona. Infrastrukturne površine nimajo visoke vrednosti v smislu naravnih in kulturnih vrednot, so pa locirane znotraj parka in so pomembne za dostopnost, gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti ter za telesno in duševno sprostitev obiskovalcev. Upravljanje infrastrukturnih površin služi namenu narodnega parka, preprecuje njihovo nadaljnje razvrednotenje in preprecuje škodljive vplive na druga obmocja parka.

9. clen (vplivno obmocje)

(1) Vplivno obmocje narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: vplivno obmocje) je namenjeno dejavnostim, povezanih z narodnim parkom, ter preprecevanju škodljivih daljinskih vplivov na narodni park.
(2) Vplivno obmocje so tisti deli parkovnih obcin, ki ne segajo na obmocje narodnega parka.
(3) V vplivno obmocje se umešcajo tiste dejavnosti in infrastruktura, ki so povezane z narodnim parkom, pa zaradi varstvenih vidikov ne morejo biti umešcene v njegovo obmocje.
(4) V vplivnem obmocju se spodbuja gospodarski in socialni razvoj, ki temelji na narodnem parku kot na ekonomskem viru (turizem, ekološko kmetijstvo in podobno). 
(5) Na vplivnem obmocju je potrebno zagotoviti biokoridorje za prehod prosto živecih živali.
(6) Na vplivnem obmocju je prepovedan vnos gensko spremenjenih organizmov in invazivnih tujerodnih vrst v naravno okolje.
(7) . Vplivno obmocje je upraviceno do vzpodbud in razvojnih ukrepov, vendar v manjšem obsegu kot obmocje narodnega parka

III. UPRAVLJANJE NARODNEGA PARKA
Cilji in nacela upravljanja

10. clen (nacela upravljanja parka)

(1) Cilj upravljanja narodnega parka je uresnicevanje namena narodnega parka iz 2. clena.
(2) Upravljanje narodnega parka je enovito. Upravljanje narodnega parka izvaja upravljalec. 
(3) Upravljalec izvaja upravljanje v partnerskem odnosu z lokalnimi skupnostmi z obmocja parka, prebivalci narodnega parka in lastniki zemljišc. Upravljalec mora pri upravljanju omogociti tudi udeležbo nosilcev javnih interesov, drugih zainteresiranih organizacij ter širše javnosti. 
(4) Upravljalec je pristojen za usklajevanje in nadzor vseh dejavnosti v zvezi z upravljanjem narodnega parka.
(5) Morebitno pomanjkanje informacij oziroma znanstvena negotovost ni razlog za odlašanje pri sprejemanju ukrepov ohranjanja v narodnem parku.
(6) Upravljalec zagotavlja kakovost upravljanja parka s certifikacijo po mednarodnih standardih kakovosti.
(7) Upravljalec si mora prizadevati za pridobitev certifikata kakovosti PAN Parks.
(8) Upravljalec mora zagotavljati izpolnjevanje pogojev za Diplomo Sveta Evrope.

11. clen (enovitost upravljanja)

(1) Upravljanje narodnega parka obsega dolocanje ciljev za uresnicevanje namena narodnega parka in dolocanje ter izvajanje ukrepov za njihovo doseganje. V upravljanje narodnega parka je integrirano tudi upravljanje naravnih vrednot in kulturne dedišcine, ki so zavarovani z drugimi predpisi, predvsem:

– upravljanje ožjih zavarovanih obmocij znotraj obmocja narodnega parka, ki so zavarovana z drugimi predpisi o ohranjanju narave (naravni spomeniki, strogi naravni rezervati, naravni rezervati), 
– upravljanje zavarovanih obmocij Nature 2000 na obmocju parka, 
– varstvo kulturnih spomenikov in druge kulturne dedišcine na obmocju narodnega parka.

(2) Upravljalec lahko na podlagi zakona ali v soglasju s pristojnim nosilcem javnega interesa in v soglasju z ustanoviteljem izvaja tudi upravljanje dolocene vrste naravne dobrine ali naravnega vira na obmocju parka.
(3) Upravljanje narodnega parka obsega tudi gospodarjenje z vsemi zemljišci in objekti v državni lasti, ki so povezani z uresnicevanjem namena parka.

Nacrtovanje in razvojni ukrepi

12. clen (nacrt upravljanja)

(1) Nacrt upravljanja je temeljni akt upravljanja s parkom. V nacrtu upravljanja se dolocijo cilji, pomembni za uresnicevanje namena narodnega parka, in ukrepi za uresnicevanje teh ciljev. Nacrt upravljanja je podlaga za urejanje prostora, rabo in gospodarjenje z naravnimi viri in naravnimi dobrinami ter izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih javnih služb na obmocju narodnega parka.
(2) Predpisi, plani, nacrti in programi pristojnih državnih organov, lokalnih skupnosti, organov z javnimi pooblastili in izvajalcev javnih služb, ki se nanašajo na obmocje narodnega parka ali na njegovo vplivno obmocje, morajo biti usklajeni z nacrtom upravljanja. 
(3) Nacrt upravljanja se sprejme v skladu z dolocbami tega zakona in Zakona o ohranjanju narave za obdobje najvec desetih let.
(4) Nacrt upravljanja temelji na opisu obmocja (abiotski in biotski podatki ter pretekle in sedanje dejavnosti cloveka in njihove vplive), ovrednotenju zunanjih in notranjih tveganj, in na dolocitvi nosilne sposobnosti in meja sprejemljivih sprememb.
(5) Nacrt upravljanja mora zajeti vse vidike, pomembne za uresnicevanje namena narodnega parka. Nacrt upravljanja poleg vsebin dolocenih s predpisi o ohranjanju narave, vsebin dolocenih s Zakonom o ohranjanju narave, vsebuje tudi:

1. izjavo o poslanstvu parka;
2. dolgorocno vizijo parka (20-30 let);
3. dolgorocne cilje, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in ekološke procese, kulturne vrednote ter gospodarski in socialni razvoj;
4. kratkorocne cilje, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in ekološke procese, kulturne vrednote ter gospodarski in socialni razvoj;
5. dolocitev ožjih obmocij za doseganje posameznih ciljev ali izvajanje ukrepov znotraj varstvenih obmocij; 
6. nacrt upravljanja z obiskom, vkljucno z nacrtom poti, ponudbo aktivnosti v parku za obiskovalce, in prispevkom obiskovalcev k uresnicevanju ciljev parka;
7. nacrt komunikacije z razlicnimi ciljnimi skupinami in javnostjo;
8. raziskovalni program za izboljševanje poznavanja in upravljanja parka;
9. program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišc, ki so na obmocju narodnega parka v zasebni lasti. Za izvedbo programa iz prejšnjega stavka se v proracunu Republike Slovenije zagotovijo namenska sredstva;
10. usmeritve za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja za obmocje narodnega parka in njegovem vplivnem obmocju;
11. usmeritve za prostorsko nacrtovanje lokalnih skupnosti in države na obmocju narodnega parka in njegovem vplivnem obmocju;
12. usmeritve za sektorske nacrte upravljanja oziroma gospodarjenja na obmocju parka in vplivnega obmocja;
13. opis upravljanja (cloveški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura);
14. viri financiranja;
15. postopek sprememb in spremljanja nacrta upravljanja,

13. clen (postopek sprejemanja nacrta upravljanja)

(1) Za izdelavo nacrta upravljanja je odgovoren upravljalec. 
(2) Upravljalec naznani pricetek priprave nacrta upravljanja z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v lokalnih sredstvih obvešcanja ter obvestilom skupšcini parka. 
(3) Upravljalec po objavi naznanila sklice skupšcino narodnega parka. Upravljalec na skupšcini predstavi temeljne cilje priprave nacrta upravljanja ter program priprave nacrta upravljanja. Zasedanje skupšcine je javno.
(4) Pripravljalec po skupšcini narodnega parka pozove parkovne obcine in nosilce javnih interesov k predložitvi smernic za nacrtovanje na obmocju parka in k sodelovanju pri pripravi nacrta upravljanja. V smernicah se konkretizirajo dolocbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se nanašajo na narodni park. 
(5) Osnutek nacrta upravljanja mora biti pred sprejemom javno razgrnjen za najmanj 30 dni. V casu javne razgrnitve organizira upravljalec skupšcino narodnega parka, lahko pa tudi še eno ali vec javnih obravnav na obmocju narodnega parka oziroma na njegovem vplivnem obmocju. Skupšcina je javna.
(6) Upoštevaje nacelo previdnosti, ima v primeru, da se ob postopku sprejemanja nacrta upravljanja pojavijo alternativni predlogi, ki si med seboj nasprotujejo, prednost ohranjanje narave in kulturne dedišcine. V takem primeru upravljavec odloci o morebitni vkljucitvi posameznih predlogov na podlagi predhodno pridobljenega mnenja Strokovnega sveta. Upravljavec mora tovrstno odlocitev javno obrazložiti in obrazložitvi priložiti vse alternativne predloge o katerih je odlocal, pridobljena strokovna mnenja in mnenje Strokovnega sveta. 
(7) Upravljalec mora zavzeti stališca do sklepov skupšcine ter do pripomb in predlogov, danih na javnih obravnavah. Sklepe skupšcine, pripombe in predloge dane na javnih obravnavah mora pripravljalec skupaj z odgovori nanje priložiti predlogu nacrta upravljanja, ki ga posreduje Vladi.
(8) Nacrt upravljanja sprejme Vlada.
(9) Postopek sprejemanja nacrta upravljanja se uporablja tudi pri spreminjanju nacrta upravljanja.

14. clen (letni program dela)

(1) Upravljavec na podlagi nacrta upravljanja za vsako leto sprejme svoj program dela. 
(2) Upravljavec pošlje program dela v potrditev ministru, pristojnemu za ohranjanje narave, in ministru, pristojnemu za kulturno dedišcino. Ce minister programa dela ne potrdi ali ne zavrne v 30 dneh po prejemu, se šteje, da je program dela potrdil.

15. clen (porocanje)

Upravljavec vsaki dve leti poroca Vladi o izvajanju nacrta upravljanja.

16. clen (razvojne usmeritve)

(1) Razvojne usmeritve v narodnem parku se nanašajo le na ukrepe v zvezi s projekti in investicijami v narodnem parku in v njegovem vplivnem obmocju, ki niso v nasprotju z nameni parka in omogocajo razvojne priložnosti za prebivalce narodnega parka, predvsem v turizmu in kmetijstvu ter gozdarstvu.
(2) Z razvojnimi usmeritvami se spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen znacilnostim in naravnim vrednotam narodnega parka, ki se uresnicujejo zlasti:

1. z razvojem podeželja, izboljšanjem kmetijske infrastrukture, z urejanjem prostora in obnovo vasi, spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti in oblik kmetovanja, ki je povezano z ekološkim pridelovanjem kulturnih rastlin in gojenjem avtohtonih pasem domacih živali kot tudi njihovih produktov z geografsko oznacbo ali z geografskim poreklom; 
2. z izboljševanjem komunalne infrastrukture;
3. z omogocanjem obrtnih dejavnosti domace in umetne obrti, povezanih z izrocilom v narodnem parku;
4. z naravnim vrednotam in kulturni dedišcini prijaznim turizmom in rekreacijo;
5. z uporabo okolju prijaznih tehnologij pri prevozih v parku;
6. z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
7. z ohranjanjem naravnih vrednot in varstvom kulturne dedišcine.

(3) Razvojne usmeritve iz prejšnjega clena se podrobneje dolocijo v skupnem razvojnem programu obmocja narodnega parka, ki se ob upoštevanju nacrta upravljanja pripravi skladno s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
(4) Skupni razvojni program obmocja narodnega parka se kot celota usklajuje z regionalnim razvojnim programom Gorenjske in Goriške statisticne regije. Skupni razvojni program se kot celota umesti v regionalna razvojna programa.
(5) V programskih odborih Gorenjske in Goriške statisticne regije je zastopan tudi predstavnik upravljavca.

17. clen (razvojni ukrepi)

(1) Razvojni ukrepi se uresnicujejo z dodeljevanjem spodbud ali sofinanciranjem projektov in investicij na obmocju narodnega parka in njegovem vplivnem obmocju, ki so v skladu z dolocili in nacrtom upravljanja parka doloceni v skupnem razvojnem programu obmocja narodnega parka iz prejšnjega clena in ki se dodeljujejo:

1. na podrocju turizma:
– za izboljšanje turisticne infrastrukture skladno s cilji parka;
– za podporo projektom s podrocja ekoturizma na obmocju narodnega parka in vplivnem obmocju;
– podporo projektom za predstavljanje narodnega parka,
– podporo projektom partnerjev narodnega parka.

2. na podrocju kulturne dedišcine: vzdrževanje, ohranjanje, prezentacija in interpretacija kulturne dedišcine in kulturnih spomenikov, posebej pa vzdrževanje kulturne krajine;

3. na podrocju infrastrukture:
– izgradnje objektov in naprav komunalne infrastrukture na podrocju vodooskrbe in cišcenja odpadnih voda; 
– vzdrževanje lokalnega cestnega omrežja;
– izgradnje objektov ali naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov za zadovoljevanje lokalnih energetskih potreb
 
4. Na podrocju kmetijstva in gozdarstva:
– za celostni razvoj podeželja in obnova vasi;
– za prostorskego urejanje obnovo vasi v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami;
– za obnovo in urejanjea pašnikov, senožeti ter planin;
– za spodbujanje gospodarjenja, ki ohranja biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;
– za spodbujanje takega gospodarjenja z gozdovi, ki v skladu z upravljalskim nacrtom narodnega parka omogoca ohranjanje neekonomskih vrednot gozda
– za ohranjanje avtohtonih pasem domacih živali, ki se v skladu s predpisi o živinoreji redijo na obmocju narodnega parka;
– za ohranjanje avtohtonih sort pridelkov
– za ohranjanje visokostebelnih sadovnjakov
– za pridelavo ali predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil z geografsko oznacbo ali z geografskim poreklom;
– za pridelavo ali predelaoe ekoloških kmetijskih pridelkov oz. živil;
– za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in sicer dejavnosti povezanih s tradicionalnimi znanji in turizmom na kmetiji;
– za celovito uredieve kmetij v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami ;

5. na podrocju prometa:, 
– za umirjanje in omejevanje cestnega prometa z osebnimi vozili
– za preusmerjanje obiskovalcev parka na javne prevoze potnikov v cestnem prometu in uporabo alternativnih prevoznih sredstev znotraj narodnega parka;
– za urejanje mirujocega prometa na vplivnem obmocju parka in na obmocjih,v narodnem parku, ki so za to predvidena v nacrtu upravljanja

6. na podrocju obrti: za oživljanja domace in umetne obrti;
7. na podrocju ohranjanja in varovanja kulturnih in naravnih vrednot: 
– za placevanje nadomestil za opustitev dejavnosti oziroma storitev, potrebnih za ohranjanje naravnih vrednot in kulturnih spomenikov po pogodbah o pogodbenem vasrtvu in skrbništvu 
– za renaturacijo obmocij naravnih vrednot v skladu z upravljalskim nacrtom
– za obnovitev kulturnih spomenikov
– za ohranjanje nematerialne kulturne dedišcine 
– za interpretacijo naravnih, kulturnih in duhovnih vrednot narodnega parka

8. na podrocju krajinske pestrosti:

– vzdrževanja in ohranjanja krajinske tipologije;
– obnove obstojecih in gradnje novih objektov v skladu z znacilnostmi stavbne dedišcine;

9. Na podrocju izobraževanja:- za zagotavljanje delovanja osnovnošolskih ustanov na demografsko ogroženih obmocjih narodnega parka
– za štipendiranje mladih prebivalcev parka za študijske smeri, ki omogocajo zaposlovanje na obmocju narodnega parka ali na njegovem vplivnem obmocju
– za izobraževanje lokalnega prebivalstva na podrocju pridobivanja dodatnih znanj iz ohranjanja naravne, kulturne in duhovne dedišcine, dedišcinskega turizma, domace obrti, tradicionalnih znanj, turizma na kmetiji in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti 

10. Na podrocju raziskovalne dejavnosti zlasti za razikovalne projekte, ki so potrebni za monitoring stanja in procesov v narodnem parku
11. Na podrocju ozavešcanja javnosti in promocije vrednot narodnega parka.
– za urejanje informacijske in interpretacijske infrastrukture na obmocju narodnega parka in na vplivnem obmocju narodnega parka, ce gre za infromacijske in interpretacijske projekte, povezane s cilji narodnega parka
– za financiranje komunikacije z javnostmi na obmocju parka in njegovem vplivnem obmocju
– za sofinanciranje medijskih projektov, namenjenih ozavešcanju in izobraževanju javnosti o vrednotah narodnega parka
– za sofinanciranje projektov promocije ekoturisticnih produktov na obmocju parka

18. clen (nacin podeljevanja spodbud in sofinanciranja)

(1) Spodbude in sofinanciranje projektov in investicij iz prejšnjega clena se parkovnim obcinam, prebivalcem narodnega parka ter pravnim osebam z obmocja narodnega parka oziroma na njegovem vplivnem obmocju dodeljujejo prednostno in praviloma v višjem odstotku ne glede predpise, ki urejajo njihovo dodeljevanje ali sofinanciranje.
(2) Za projekte in investicije parkovne obcine, ki se neposredno nanašajo na varstvo ali razvoj parka na obmocju narodnega parka in ki se financirajo v skladu s predpisi o financiranju obcin, se parkovni obcini v državnem proracunu zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje v višini 80 % predracunske vrednosti projekta ali investicije ne glede na dolocbe predpisov, ki urejajo financiranje obcin. 
(3) Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za prednostno dodeljevanje sredstev iz prvega odstavka tega clena.

Urejanje prostora in graditev objektov

19. clen (regionalna zasnova prostorskega razvoja)

(1) Vlada mora za obmocje narodnega parka in njegovo vplivno obmocje predlagati sprejem regionalne zasnove prostorskega razvoja (v nadaljevanju: regionalna zasnova). Cilj sprejema regionalne zasnove je predvsem dolocitev celovite zasnove razmestitve dejavnosti (rabe prostora) in krajinske zasnove za obmocje narodnega parka v takšni obliki in vsebini, da jih lahko parkovne obcine sprejmejo kot del svojih strategij prostorskega razvoja.
(2) Regionalna zasnova se sprejme v skladu s predpisi o urejanju prostora ob upoštevanju nacrta upravljanja, pri cemer v programskem svetu za koordinacijo priprave regionalne zasnove sodelujejo tudi predstavniki upravljavca narodnega parka. 
(3) Ce regionalne zasnove ni mogoce sprejeti oziroma ni sprejeta v takšni vsebini ali obsegu, da omogoca izvajanje ciljev ustanovitve narodnega parka, vlada sprejme lokacijski nacrt za obmocje oziroma dele obmocij narodnega parka. Vsebina lokacijskega obmocja so prostorske ureditve oziroma prostorski ukrepi, potrebni za uresnicevanje ciljev narodnega parka.

20. clen (prostorsko nacrtovanje na obmocju narodnega parka)

(1) Širitev naselij v narodnem parku ni dopustna.
(2) Prostorski akti države in parkovnih obcin morajo biti usklajeni s tem zakonom, nacrtom upravljanja in regionalno zasnovo prostorskega razvoja, ce je ta sprejeta.

21. clen (smernice za pripravo prostorskih aktov)

Upravljalec za obmocje parka izdaja naravovarstvene smernice in naravovarstvena mnenja v skladu z zakonom o ohranjanju narave ter strokovne zasnove za varstvo stavbne dedišcine v skladu z zakonom o kulturni dedišcini.

22. clen (dovoljenja za posege v prostor)

(1) Upravljalec na obmocju narodnega parka:

– v skladu z zakonom o graditvi objektov izdaja gradbena dovoljenja za objekte, za katere gradbenih dovoljenj ne izdaja ministrstvo, pristojno za graditev objektov;
– v skladu z zakonom o graditvi objektov izdaja uporabna dovoljenja za objekte, za katera izdaja tudi gradbena dovoljenja,
– izdaja naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja v skladu z zakonom o ohranjanju narave,
– izdaja kulturnovarstvena mnenja in kulturnovarstvene pogoje v skladu z zakonom o kulturni dedišcini.

(2) Kadar izdaja gradbeno dovoljenje upravljalec, ni potrebno pridobiti naravovarstvenega soglasja in kulturnovarstvenih pogojev.
(3) Za gradnjo enostavnih objektov v parku zunaj obmocij infrastrukture je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.

Drugi ukrepi
23. clen (upravljanje z divjadjo)

(1) Obmocja divjine in obmocje ohranjanja in doživljanja narave in so nelovna površina.
(2) Javno službo upravljanja z divjadjo v obmocju narodnega parka izvaja upravljalec. Upravljalec lahko vladi predlaga, da za opravljanje nalog lovskih organizacij, podeli koncesijo lovski organizaciji z obmocja narodnega parka oziroma njegovega vplivnega obmocja. Koncesija se podeli po postopku, predvidenem z zakonom o lovstvu in divjadi.
(3) Za preprecevanje širjenja nalezljivih bolezni in za druge upravljavske ukrepe uravnavanja staleža rastlinojedih živalskih vrst na obmocju narodnega parka se med nelovnimi obmocji in lovišci v narodnem parku dolocijo tamponska obmocja. Njihov obseg in upravljavski ukrepi se skladno z nacrtom upravljanja dolocijo v letnem nacrtu gojitvenega lovišca Triglav.

24. clen (gozdarstvo)

1) V obmocjih divjine in obmocjih ohranjanja narave in obiska se z gozdovi ne gospodari.
2) Gozdovi v obmocjih kulturne krajine so gozdovi s posebnim namenom.
3) Gozdnogospodarski nacrti obmocij in gospodarskih enot morajo biti usklajeni z nacrtom upravljanja. Potrebne spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih nacrtov se opravijo ob njihovi prvi spremembi po uveljavitvi nacrta upravljanja.

25. clen (vode)

1) Narodni park kot celota se šteje za vodovarstveno obmocje. Vlada zavaruje to obmocje s posebnim aktom na podlagi Zakona o vodah.
2) V obmocjih divjine in obmocjih ohranjanja narave in obiska se ne izvaja urejanje voda, razen v primerih, ko ne obstaja druga smiselna alternativa za zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda, in v primerih vzdrževanja in obnove obstojece infrastrukture. Obmocja in posegi urejanja voda se dolocijo z nacrtom upravljanja.
3) V obmocjih divjine in obmocjih ohranjanja narave in obiska ni mogoce podeliti koncesije za rabo vode ali vodne pravice. Vodno dovoljenje na tem obmocju je mogoce podeliti le za neposredne potrebe objektov in dejavnosti znotraj tega obmocja v skladu z nacrtom upravljanja.
4) V obmocju ohranjanja kulturne krajine je vodna dovoljenja, koncesije za rabo vode in vodne pravice mogoce podeliti le za neposredne potrebe prebivalcev in dejavnosti, ki prispevajo k ciljem parka in so opredeljene v nacrtu upravljanja.
5) Nacrti upravljanja voda morajo biti usklajeni z nacrtom upravljanja. Potrebne spremembe in dopolnitve nacrtov upravljanja voda se opravijo ob njihovi prvi spremembi po uveljavitvi nacrta upravljanja. 
6) Upraljavec Vladi predlaga dolocitev parcel vodnih zemljišc in zunanjih mej priobalnih zemljišc celinskih voda na podlagi nacrta upravljanja.

26. clen (omejevanje prometa)

(1) Državni organ ali parkovne obcine, ki skrbijo za varstvo državnih ali obcinskih cest in prometa na njih, lahko po pridobljenem mnenju upravljavca parka dolocijo prometno ureditev in sicer državni organ za državne, parkovne obcine pa za obcinske ceste znotraj narodnega parka tako, da ne glede na predpise o javnih cestah in predpise o varnosti cestnega prometa, omejijo uporabo državnih ali obcinskih cest za vsa vozila, razen za tiste, ki jih uporabljajo:

– lastniki ali najemniki zemljišc v narodnem parku za dostop do svojih zemljišc;
– prebivalci v narodnem parku, stalno in zacasno prebivajoci, in njihovi gosti, za dostop do njihovih prebivališc;
– turisti, ki so nastanjeni v gostinskih obratih v narodnem parku, za dostop do gostinskih obratov, v katerih prebivajo oziroma so nastanjeni, 
– za izvajanje upravnih nalog, nalog upravljavca parka, policije, gasilcev, vojske, gorske reševalne službe, zdravstvene in veterinarske službe, kmetijsko-gozdarske službe ter gospodarskih prevozov (prevoz potnikov v cestnem prometu, dostava blaga, opravljanje storitev in podobno).

(2) Upravljalec lahko predpiše cestnino za vožnjo z motornimi vozili po javnih cestah v narodnem parku, oziroma parkirnino za motorna vozila v skladu z nacrtom upravljanja. 
(3) Parkovnim obcinam pripada 30 odstotkov sredstev, zbranih z cestninami in parkirninami na obmocju narodnega parka. Sredstva morajo biti uporabljene za potrebe lokalnih skupnosti, kjer so bila sredstva zbrana.

27. clen (ureditev naravne vrednote )

(1) Naravno vrednoto v narodnem parku ali del narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: del narodnega parka) se lahko ob izpolnjevanju dolocb tega zakona posebej uredi za ogledovanje ali obiskovanje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(2) Dele narodnega parka iz prejšnjega odstavka doloci nacrt upravljanja.
(3) Upravljanje naravne vrednote se lahko podeli parkovni obcini, ce ta izrazi interes, oziroma se zanj podeli koncesija. Koncesija se podeli proti placilu usposobljeni pravni ali fizicni osebi, ki izpolnjuje v aktu o podelitvi koncesije predpisane pogoje. Pri tem ima prednost oseba ki ima sedež oz. stalno prebivališce na obmocju narodnega parka ali na vplivnem obmocju. Ce je za izvajanje rabe dela narodnega parka potreben kakršen koli poseg v prostor, mora kandidat za pridobitev koncesije izkazati pravni naslov, ki takšen poseg omogoca.
(4) O izboru koncesionarja odloci Vlada Republike Slovenije. Pri izbiri ima prednost kandidat, ki je ob izpolnjevanju razpisnih pogojev za podelitev koncesije predložil naravovarstveno sprejemljivejši predlog programa rabe dela narodnega parka.
(5) Parkovna obcina oziroma koncesionar je dolžan zagotoviti, da se dogovorjen del sredstev, ki jih pridobi od ogledovanja ali obiskovanja dela narodnega parka, namensko porabijo za ureditev ogledovanja ali obiskovanja. V nasprotnem primeru se koncesionarju oziroma parkovni obcini pravica do izvajanja rabe dela narodnega parka odvzame.

28. clen (prilagoditev obstojecih dejavnosti)
(1) Obstojece dejavnosti, ki se izvajajo na obmocju narodnega parka, in ki niso usklajene z varstvenim režimom po tem zakonu in nacrtu upravljanja, se lahko po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljajo dalje, vendar le:

– dejavnosti, ki se opravljajo na podlagi koncesije: do datuma prenehanja koncesijskega razmerja po pogodbi,
– dejavnosti, ki se opravljajo na podlagi upravnih odlocb: do datuma, ki je za prenehanje ali podaljšanje opravljanja predviden v odlocbi;
– dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi nacrtov upravljanja oziroma gospodarjenja z javnimi dobrinami oziroma javnimi viri: do spremembe teh aktov;
– druge dejavnosti: do spremembe lastnika zemljišca oziroma objekta, kjer se opravlja dejavnost, oziroma do spremembe imetnika druge stvarne oziroma obligacijske pravice, na podlagi katere se izvaja dejavnosti, razen ce je bila pravica pridobljena z dedovanjem.

Zapovedi in prepovedi

29. clen (prepovedi ravnanja)

(1) Na obmocju narodnega parka je prepovedano ravnati v obsegu in na nacin, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve narodnega parka oziroma škodljivo vplival na naravne in kulturne vrednote ali ogrozil njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost, krajinsko in kulturno vrednost. 
(2) Obmocje celotnega narodnega parka se šteje za obmocje Pripisati besedilo uredbe I stopnje varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem okolju (Uradni list RS 45/1995 z dne 4. 8. 1995), kjer je zaradi ohranjanja naravnih, kulturnih in duhovnih vrednot ter zaradi omogocanja kvalitetnega doživljanja teh vrednot potrebno izvajati ukrepe varstva pred hrupom
(3) Na obmocju narodnega parka je prepovedano:
1. v naravo vnašati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prosto živecih vrst;
2. poškodovati ali odvzemati iz narave rastline ogroženih prosto živecih vrst, razen za namene raziskovalne dejavnosti;
3. odvzemati iz narave živali, ki niso opredeljene kot divjad ali ribe, razen za namene raziskovalne dejavnosti in izvajanja ukrepov varstva živali prosto živecih vrst v skladu s predpisi s podrocja ohranjanja narave;
4. vznemirjati, zastrupljati, prenašati in zadrževati v ujetništvu živali prosto živecih vrst ter unicevati ali poškodovati njihova bivališca ali gnezdišca;
5. ne glede na dolocbe predpisov, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, namerno sprošcati gensko spremenjene organizme v okolje; 
6. ograjevati zemljišca, razen za potrebe v kmetijstvu, gozdarstvu, pri upravljanju z vodami, izvajanju raziskovalnih dejavnosti, varstvu naravnih vrednot ter objektov kulturne dedišcine ali kulturnih spomenikov in v naseljih;
7. uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih zemljišc;
8. odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišc, razen v obsegu in kolicini dolocenimi v nacrtu upravljanja porecja ali njegovih delov, ali ce take posege narekuje urejanje vodnega režima; 
9. izkorišcati mineralne surovine, razen naravnega kamna, proda, peska, mivke, ilovice, fliša, laporja, vseh vrst gline in geotermicnega energetskega vira na za to dolocenih obmocjih, razen za neposredne potrebe prebivalcev in dejavnosti v narodnem parku na v nacrtu upravljanja dolocenih obmocjih skladno s predpisi o rudarstvu;
10. uporabljati colne z motorji z notranjim izgorevanjem, razen za reševanje; 
11. uporabljati motorne sani, razen na smucišcih in za reševanje, oskrbo planinskih postojank in za urejanje smucarskih tekaških prog; 
12. umetno zasneževati smucišca
13. vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali baloni izven za to dolocenih obmocij; 
14. letenje z zrakoplovi na motorni pogon, razen letenja v mednarodnem zracnem prometu;
15. preletanje ozemlja narodnega parka s toplozracnimi baloni in jadralnimi letali pod višino 2500 m nad terenom. 
16. kuriti ogenj zunaj za to dolocenih in urejenih mest, razen prebivalcem narodnega parka za namene kmetijske dejavnosti ali vzdrževalnih del in kurjenje za zagotavljanje varstva gozdov;
17. uporabljati pirotehnicna sredstva, razen za potrebe zašcite in reševanja ter izvajanja nujnih posegov v skladu z nacrtom upravljanja
18. šotoriti ali taboriti izven za to dolocenih mest;
19. parkirati motorna vozila, pocitniške prikolice ali motorna vozila, ki se uporabljajo za bivanje, izven za to dolocenih mest;
20. pušcanje psov s povodca izven naselij, razen pri izvajanju lova in paše, naravovarstvenega nadzora in pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe;
21. rekreacijske dejavnosti na vodotokih, razen na za to dolocenih obmocjih in pod pogoji, dolocenimi v nacrtu upravljanja. 
22. pasti domace živali izven za to dolocenih obmocij planin in brez pašnih redov; 
23. prirejati javne shode in prireditve, razen prirejanja tradicionalnih športnih, kulturnih in drugih tradicionalnih javnih shodov in prireditev na za to dolocenih obmocjih in pod pogoji, dolocenimi v nacrtu upravljanja; 
24. izvajati vojaške vaje, razen izvajanja vojaškega usposabljanja v alpinizmu na za to dolocenih mestih in pod pogoji dolocenimi v nacrtu upravljanja;
25. loviti divjad, 
26. loviti ribe; 
27. kopanje, colnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti na jezerih in vodotokih; 
28. vožnja s kolesi zunaj za to dolocenih poti in kolesarskih stez;
29. usmerjeno osvetljevati naravne vrednote in krajino, uporabljati osvetljene reklamne panoje, svetlobne panoje, svetlobne snope kakršnekoli vrste ali oblike, mirujoce ali vrtece, usmerjene proti nebu (višje od linije horizonta?) ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu, razen uporabe svetlobnih panojev v poselitvenih obmocjih; 
30. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogocajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z mocjo lastnega motorja in niso namenjena izkljucno vožnji po cesti izven kategoriziranih cest in poti, ki so za to dolocene z nacrtom upravljanja
(2)Ne glede na dolocbo 22. tocke prvega odstavka tega clena je dovoljeno letenje z zrakoplovi na motorni pogon nad obmocjem narodnega parka za potrebe zašcite, reševanja in pomoci ob naravnih in drugih nesrecah, potrebe vzdrževanja narodnega parka in infrastrukture v narodnem parku ter oskrbovanja objektov v visokogorju skladno z nacrtom upravljanja, za potrebe meteorološke službe ter za potrebe geodetskega, filmskega in dokumentarnega snemanja.
Za letenje nad obmocjem narodnega parka zaradi geodetskega, filmskega in dokumentarnega snemanja, za oskrbo postojank ali zaradi usposabljanja za zašcito in reševanje je treba pridobiti soglasje upravljavca.
3)Za organizacijo prireditve iz 23. in vojaške vaje iz 24. tocke prvega odstavka tega clena, za katero je po predpisih o javnih zbiranjih treba pridobiti dovoljenje, je za izdajo dovoljenja pristojen upravljavec, ki doloci obmocje in pogoje za izvedbo. Upravljavec mora dati dovoljenje najkasneje v 8 dneh po prejemu zahteve. Ce upravljavec ne odgovori v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je bilo dovoljenje dano.
4)Za uporabo motornih sani na obmocju narodnega parka mora lastnik oziroma uporabnik sani registrirati in pridobiti dovoljenje za uporabo na obmocju parka, v katerem mora biti tocno navedeno, za kakšen namen, kje in kako je dovoljeno uporabljati motorne sani.

30. clen (prepovedi posegov)

(1) Na obmocju narodnega parka se ne smejo izvajati posegi ali opravljati dejavnosti v obsegu in na nacin, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve narodnega parka oziroma škodljivo vplival na naravne vrednote v taki meri, da bi se bistveno spremenile tiste lastnosti, ki so pomembne za njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost, krajinsko in kulturno vrednost, in sicer je prepovedano:

1. posegati v življenjske prostore ogroženih in mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst na nacin, ki bi poslabšal njihovo stanje;
2. posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzrocila fragmentacija sklenjenih površin;
3. izven poselitvenih obmocij postavljati table, napise in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvocno obvešcanje in oglaševanje, katerih postavljanje ne urejajo predpisi o javnih in gozdnih cestah, razen tabel za oznacevanje gostinskih obratov, turisticnih in planinskih poti ter poti, ki jih oznacuje upravljavec parka pod pogoji, dolocenimi v nacrtu upravljanja; 
4. graditi nove individualne pocitniške hiše ali pocitniška stanovanja, dozidati ali nadzidati obstojece ali v pocitniške namene spreminjati namembnost obstojecih objektov;
5. spreminjati namembnost obstojecih pocitniških hiš; 
6. graditi nove in dozidati ali nadzidati obstojece planinske domove, bivake, zavetišca in lovske koce, razen dozidave ali nadzidave obstojecih objektov, ce to zahtevajo predpisi za opravljanje gostinske dejavnosti ter gradnje objektov za njihovo okoljsko sanacijo kot so greznice in podobno;
7. graditi nove turisticne prenocitvene objekte, razen objekte z do 70 ležišci v naseljih
8. izven naselij graditi stanovanjske objekte, razen ce gre za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo objektov.
9. graditi nove vojaške objekte zunaj vojaških kompleksov, obstojecih na dan uveljavitve tega zakona;
10. graditi odlagališca odpadkov;
11. odlagati ali odmetavati odpadke izven za to dolocenih mest;
12. graditi površinske vodne zbiralnike s prostornino nad 5.000 m/3 vode; 
13. graditi nova smucišca in širiti obstojeca, 
14. graditi nove objekte in naprave za oskrbo z energijo, razen za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije za potrebe prebivalcev in dejavnosti na obmocju parka in sicer soncne energije, biomase, geotermalne, hidrotermalne 
15. graditi nove vzletno-pristajalne steze za motorne zrakoplove 
16. graditi objekte za hranjenje nevarnih snovi;
17. graditi proizvodne objekte z vplivi na okolje, za katere je s predpisi o varstvu okolja doloceno, da je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje;
18. izvajati ukrepe, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakorkoli vplivati na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišc, razen, ce to zahtevajo potrebe oskrbe s pitno vodo ali ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
19. odpirati nove peskokope in kamnolome;
20. izravnavati grbinaste travnike;
21. osuševati ali zasipavati mokrišca; 
22. odvzemati grušc z melišc;
23. izvajati melioracijska dela, razen poseka dreves in grmicevja za redno vzdrževanje in urejanje pašnikov in poti na za to dolocenih obmocjih planin za potrebe paše domacih živali ter za urejanje obstojece mreže poti pod pogoji, dolocenimi v nacrtu upravljanja;
24. spreminjati obliko in sestavo površja, razen v primerih dolocenih s tem zakonom; 
25. nadelava novih poti; 
26. graditi nove ceste;
27. graditi nadzemne daljnovode

(2) Na obmocju narodnega parka so prepovedani tudi posegi, ravnanja in dejavnosti, za katere se v postopku priprave prostorskih aktov, nacrtov rabe naravnih dobrin ali izdaje konkretnih upravnih odlocb ugotovi, da bi lahko ogrozili namen ustanovitve narodnega parka oziroma škodljivo vplivali na naravne, kulturne in duhovne vrednote parka . Škodljivosti posegov, ravnanj in dejavnosti iz prejšnjega odstavka se ugotovi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje in drugih predpisanih postopkov, ki se izvedejo v skladu s predpisi o varstvu okolja, ohranjanju narave in varstvu kulturne dedišcine.

31. clen (varstveni režimi v obmocju divjine )

Na obmocju divjine je poleg prepovedi iz clenov 29 in 30 prepovedano tudi:
1. graditi nove objekte, vkljucno z objekti planinske infrastrukture, razen objektov za evidentiranje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ce ti ne zahtevajo cestne povezave ;
2. graditi ceste, poti, kolovoze in vlake
3. oznacevati in širiti obstojece neoznacene steze
4. z namešcanjem novih stalnih varoval in drugimi trajnimi posegi spreminjati naravno podobo sten

32. clen (varstveni režim na obmocju ohranjanja in doživljanja narave)

(1) Na obmocju ohranjanja in doživljanja narave je poleg prepovedi iz clenov 28. in 29. prepovedano tudi:
1. graditi nove objekte, razen:
– objektov za evidentiranje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov;
– objektov za ureditev ogleda in obiskovanja naravnih vrednot, objektov kulturne dedišcine in kulturnih spomenikov pod pogoji, dolocenimi v nacrtu upravljanja;
– objektov za okoljsko sanacijo obstojecih objektov;

2. spreminjati namembnost obstojecih objektov;
3. graditi nadomestne objekte, razen nadomestnih objektov: 
– gospodarske javne infrastrukture, vkljucno s kategoriziranimi ali nekategoriziranimi cestami, ce je taka nadomestna gradnja v skladu z nacrtom upravljanja; 
– sirarn in hlevov ter stanov s pripadajoco gospodarsko infrastrukturo, v skladu z znacilnostmi stavbne dedišcine, vendar samo na z nacrtom upravljanja za to dolocenih obmocjih planin in ce je njihova raba povezana s pašo.

(2) V obmocjih iz prvega odstavka se dovoli rekonstrukcija obstojecih objektov le v okviru obstojecih gabaritov in znacilnosti stavbne dedišcine.
(3) Ne glede na dolocbe prejšnjih odstavkov so v obmocjih iz prvega odstavka dopustne gradnje, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih obmocjih, ki so potrebni zaradi neposredno grozecih naravnih in drugih nesrec ali zato, da se preprecijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter objektov za zašcito, reševanje in pomoc ob naravnih in drugih nesrecah.
(4) Planinska in druga društva, ki upravljajo s planinsko infrastrukturo in drugo infrastrukturo, namenjeno obiskovalcem na obmocjih doživljanja narave, morajo za upravljanje s to infrastrukturo (poti in koce) pripraviti upravljalske nacrte, ki jih morajo uskladiti z nacrtom upravljanja narodnega parka.
(5) Upravljalski nacrti za koce morajo predvsem vsebovati nacrt oskrbe, nacine zagotavljanja energije, nacin odstranjevanja odpadkov in obravnavanje odpadnih vod.
(6) obmocje ohranjanja in doživljanja narave je obmocje, kjer je vožnja z motornimi vozili po obstojecih kolovozih in traktorskih poteh prepovedana, dopustna pa je le izjemoma za najnujnejšo oskrbo pašnih planin in postojank, vendar le na podlagi dovoljenj upravljalca, izdanih v skladu z upravljalskim nacrtom, ter za izvajanje dejavnosti zašcite in reševanja.

33. clen (varstveni režimi v obmocju kulturne krajine)

Ne glede na prepovedi iz 28. in 29. clena je v obmocjih kulturne krajine dovoljeno:

1. odvzemati iz narave rastline prostoživecih vrst za opravljanje kmetijske dejavnosti;
2. pasti domace živali v skladu s pašnim redom; 
3. urejanje kmetijskih zemljišc in vzdrževanje obstojecih dostopov do teh zemljišc za opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu z nacrtom upravljanja;
4. gospodarjenje z gozdom v skladu z ustreznim nacrtom za gospodarjenje z gozdom in nacrtom upravljanja brez graditve novih gozdnih prometnic;
5. loviti divjad skladno z lovskoupravljalskimi nacrti in nacrtom upravljanja.
6. nabiranje gob, gozdnih sadežev in zelišc za lastno rabo v skladu za nacrtom upravljanja
7. ureditev oznacenih poti (pešpoti, kolesarskih in jahalnih poti) z ustrezno informacijsko in interpretacijsko infrastrukturo v skladu z nacrtom upravljanja
8. rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstojecih objektov;
9. zacasna postavitev opreme, namenjene za ureditev naravnih kopališc, na obmocjih in od pogoji dolocenimi v nacrtu upravljanja; 
10. loviti ribe v skladu z nacrtom upravljanja
11. kopanje, potapljanje, drsanje in colnarjenje na v nacrtu upravljanja dolocenih obmocjih.

34. clen (usklajevanje varstva naravne in varstva kulturne dedišcine)

(1) Ohranjanje, prezentacija in interpretacija kulturne dedišcine na obmocju narodnega parka mora potekati v skladu s temeljnimi cilji varovanja posameznih obmocij parka. 
Ohranjanje, prezentacija in interpretacija obmocij bojišc v narodnem parku mora temeljiti na nacelih Beneške listine (1964) in Deklaracije iz Vimyja (2000) :Obmocja nekdanjih bojišc so predeli pokrajine, kjer so vojni dogodki vtisnili pokrajini poseben pecat – tako na fizicni, kot na simbolicni ravni. Obmocja bojišc, vojaška pokopališca in vojna obeležja so izjemno pomembna za zgodovinski spomin in so spomenik žrtvam vojn v naravnem okolju in na obmocjih kulturne krajine. Zato jih je treba obravnavati s pietetnim spoštovanjem. Na obmocju narodnega parka je treba ohranjati sporocilnost teh obmocij v vseh razsežnostih na tak nacin, da se ohrani obmocja bojišc cim bolj avtenticna, (tako, da bodo tudi prihodnjim generacijam ljubiteljev in strokovnjakov omogocala raziskovanja in nova spoznanja o zgodovinskih dogodkih), pri tem pa se ureja pomnike preteklih vojnih dogodkov za obisk in interpretacijo predvsem na obmocjih kulturne krajine, med tem ko je treba na obmocjih divjine in doživljanja narave prvenstveno upoštevati naravovarstvene cilje teh obmocij. Vsi posegi, potrebni za ohranjanje dedišcine obmocij bojišc na obmocju narodnega parka morajo biti usklajeni z nacrtom upravljanja.

35. clen (Promet z nepremicninami)

(1) Na obmocju parka v skladu z 68. clenom ustave tujcem ni dovoljeno kupiti nepremicnine
(2) Na obmocju parka in država, ki jo zastopa upravljavec, predkupno pravico za vse nepremicnine
(3) Lastniki nepremicnin, ki se na obmocju divjine in ohranjanja narave z obiskom odpovejo gospodarjenju z nepremicninami, in o tem sklenejo pogodbo z upravljavcem, so oprošceni placila davka od katastrskega dohodka in drugih davcnih obveznosti povezanih s temi nepremicninami.

IV. UPRAVLJALEC IN ODLOCANJE

36. clen (upravljalec)

(1) Upravljavec narodnega parka je javna agencija z imenom Uprava Triglavskega narodnega parka. Skrajšano ime javne agencijez je Uprava TNP.
(2) Ustanovitelj agencije je Vlada.
(3) Organi agencije so svet agencije, strokovni svet , direktor in svet delavcev.
(4) Svet agencije ima deset clanov, in to:

Clane sveta agencije iz 2. in 3. alineje cetrtega odstavka imenuje ustanovitelj na predlog subjektov, ki jih predlagani clani predstavljajo. Odklonitev imenovanja mora ustanovitelj obrazložiti.
(5) Predstavnika delavcev v svetu agencije predlaga svet delavcev, ki se oblikuje in deluje v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
(6) Svet agencije ima naslednje naloge:
1. skrbi, da agencija deluje v javnem interesu;
2. sprejema splošne akte agencije; 
3. sprejema nacrt upravljanja, regionalno zasnovo prostorskega razvoja in razvojni program parka v skladu z zakonom;
4. sprejema splošne akte v pristojnosti upravljavca parka v skladu z zakonom;
5. sprejema program dela in financni nacrt agencije v soglasju z vlado; 
6. sprejema letno porocilo in druga porocila agencije v soglasju z vlado;
7. odloca o uporabi presežkov prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki v soglasju z vlado; 
8. predlaga ustanovitelju spremembe ali razširitve dejavnosti agencije; 
9. predlaga vladi imenovanja oziroma razrešitve direktorja agencije; 
10. imenuje pooblašcenega revizorja za pregled letnega porocila agencije; 
11. odloca o drugih vprašanjih in opravlja druge zadeve, ki so potrebne za izvedbo posameznih dolocil predpisov, za katere ni izrecno dolocena pristojnost drugega organa agencije; 
12. odloca o drugih zadevah, za katere je tako doloceno s predpisi ali inernimi akti.
(7) Direktorja agencije imenuje vlada na predlog Sveta agencije. Direktor zastopa in predstavlja agencijo, organizira in vodi delo ter poslovanje agencije, sprejema posamicne akte v pristojnosti upravljavca parka ter opravlja druge naloge skladno s predpisi. 
(8) Strokovni svet šteje devet clanov in ga sestavljajo strokovnjaki na podrocju dejavnosti javne agencije, ki so zaposleni v javni agenciji in zunanji strokovnjaki. Nacin imenovanja in razrešitve ter podrobnejšo sestavo strokovnega sveta doloca statut javne agencije, pri cemer zunanjega strokovnjaka s podrocja ohranjanja narave v imenovanje predlaga Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

37. clen (skupšcina narodnega parka)

(1) Skupšcina je neodvisno posvetovalno telo, ki daje upravljavcu pobude in priporocila za izvajanje varstvenih, izobraževalnih, strokovnih in upravljavskih nalog, ocenjuje stanje na obmocju narodnega parka in daje mnenje k osnutku nacrta upravljanja.
(2) Skupšcina spremlja delo upravljalca ter daje predloge in pripombe k njegovemu delu ter obravnava in daje smernice in mnenja k nacrtu upravljanja. 
(3) Skupšcino sestavljajo:

1. po en predstavnik vsake parkovne obcine,
2. predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 
3. predstavnik Slovenske nacionalne komisije za Unesco, 
4. predstavnik Planinske zveze Slovenije in predstavniki planinskih društev z obmocja parka oziroma ki so povezana s narodnim parkom, pri cemer lahko vsako planinsko društvo zastopa en predstavnik,
5. predstavnik Lovske zveze Slovenije in predstavniki lovskih organizacij z obmocja parka, pri cemer lahko vsako lovsko organizacijo zastopa en predstavnik,
6. predstavnik Ribiške zveze Slovenije in predstavniki ribiških organizacij z obmocja parka, pri cemer lahko vsako ribiško organizacijo zastopa en predstavnik,
7. predstavnik Turisticne zveze Slovenije in turisticnih društev z obmocja parka, pri cemer lahko vsako turisticno društvo zastopa en predstavnik,
8. dva predstavnika Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije, 
9. drugi predstavniki nosilcev javnega interesa, pri cemer lahko vsakega nosilca javnega interesa zastopa en predstavnik,
10. predstavniki nevladnih organizacij, pri cemer lahko eno nevladno organizacijo zastopa en predstavnik, 
11. predstavniki agrarnih skupnosti na obmocju narodnega parka, pri cemer lahko agrarno skupnost zastopa en predstavnik,
12. štirje predstavniki lastnikov zemljišc,
13. štirje predstavniki prebivalcev narodnega parka,
14. po en predstavnik regionalnih razvojnih agencij, ki delujejo na obmocju narodnega parka, 
15. predstavniki pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu na podrocju spodbujanja razvoja turizma v okviru turisticnih obmocij na obmocju narodnega parka, pri cemer lahko vsako pravno osebo zastopa en predstavnik.

(4) Predstavnike prebivalcev z obmocja parka volijo prebivalci z obmocja narodnega parka. Volitve organizira upravljalec. Mandat predstavnikov prebivalcev je 5 let z možnostjo ponovne izvolitve.
(5) Skupšcina zaseda ce je prisotna ena tretjina clanov in praviloma odloca s konsenzom. V primeru da konsenz ni možen odloca z vecino opredeljenih glasov navzocih clanov skupšcine. V tem primeru lahko posamezni clani skupšcine podajo loceno mnenje, ki mora biti priloženo zapisniku skupšcine. 
(6) Prvo sejo skupšcine sklice in do izvolitve vodstva skupšcine vodi direktor upravljavca.
(7) Upravljalec mora sklicati skupšcino najmanj enkrat letno. Skupšcino lahko sklice tudi predsednik skupšcine. Vodenje in organizacijo skupšcine uredi poslovnik skupšcine.
(8) Tehnicno in administrativno podporo za delovanje skupšcine izvaja upravljavec.

38. clen (naloge javne službe)

(1) Upravljavec opravlja varstvene, raziskovalne, izobraževalne, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na obmocju narodnega parka, dolocene s tem zakonom.
(2) Upravljavec opravlja kot javno službo naslednje naloge:

1. pripravlja predlog nacrta upravljanja;
2. sprejema letne programe dela na podlagi nacrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za opravljanje v njem dolocenih nalog;
3. sodeluje s parkovnimi obcinami in lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja narodnega parka;
4. stalno spremlja in analizira stanje narave ter naravnih in kulturnih vrednot ter vplivov na naravo in kulturno dedišcino na obmocju narodnega parka, vkljucno s hrupom;
5. izvaja varstvene ukrepe na obmocju narodnega parka;
6. sklepa pogodbe za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem obmocju v skladu s predpisi o ohranjanju narave;
7. sklepa pogodbe o skrbništvu nad naravnimi vrednotami na zavarovanem obmocju v skladu s predpisi o ohranjanju narave;
8. usklajuje in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim obmocjem;
9. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na obmocju narodnega parka;
10. skrbi za predstavljanje narodnega parka;
11. sodeluje s lastniki zemljišc, jim strokovno pomaga in svetuje;
12. svetuje glede gradnje objektov v narodnem parku;
13. zagotavlja dostop do informacij o narodnem parku;
14. pripravlja in vzdržuje poti in oznacbe ter drugo infrastrukturo, ki je namenjena obisku narodnega parka in zanjo skrbi upravljavec;
15. vodi obiskovalce po narodnem parku;
16. izobražuje o pomenu narodnega parka, varstvu naravnih vrednot, krajinskih znacilnosti, kulturne dedišcine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu okolja v narodnem parku;
17. opravlja varstvo, gojitev in lov divjadi v gojitvenem lovišcu Triglav;
18. izdaja standarde in ceritifikate kakovosti in geografskega porekla za izdelke in storitve povezane s parkom.

39. clen (javna pooblastila upravljalca)

Na podlagi javnega pooblastila upravljalec:

1. izdaja naravovarstvene smernice in naravovarstvena mnenja na obmocju narodnega parka,
2. izdaja naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja na obmocju narodnega parka, 
3. izdaja strokovne zasnove za varstvo stavbne dedišcine na obmocju narodnega parka, 
4. izdaja strokovne zasnove za interpretacijsko infrastrukturo za naravno in kulturno dedišcino na obmocju parka
5. izdaja kulturnovarstvena mnenja in kulturnovarstvene pogoje po zakonu na obmocju narodnega parka, 
6. izdaja gradbena dovoljenja za graditev vseh objektov na obmocju narodnega parka, za katera gradbenih dovoljenj ne izdaja ministrstvo, pristojno za graditev
7. izdaja uporabna dovoljenja za vse objekte, za katere izdaja gradbena dovoljenja
8. izvaja neposredni nadzor na obmocju narodnega parka,
9. upravlja z bazami podatkov o narodnem parku.
10. izdaja certifikate za turisticne, planinske in gorske vodnike za vodenje na obmocju narodnega parka
11. upravlja in gospodari z vsemi zemljišci in objekti v državni lasti, ki so povezani z uresnicevanjem namena parka

40. clen (druge naloge upravljalca)

(1) Poleg nalog iz prejšnjih dveh odstavkov opravlja upravljavec tudi naslednje naloge:

1. izvaja raziskovalne naloge v zvezi z zavarovanim obmocjem;
2. sodeluje z mednarodnimi organizacijami s podrocja varstva narave;
3. sodeluje z upravljavci drugih zavarovanih obmocij doma in v tujini;
4. sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami;
5. upravlja z obnovljenimi objekti kulturne dedišcine, vpisanimi v register dedišcine in kulturnimi spomeniki na obmocju narodnega parka v državni lasti,
6. spremlja stanje krajinske pestrosti na obmocju narodnega parka;
7. izvaja druge naloge, dolocene s statutom javne agencije.

(1) Ce upravljavec sklene pogodbo iz osme alinee drugega odstavka tega clena imajo ne glede na predpise o ohranjanju narave pri izbiri skrbnika oziroma sklenitvi pogodbe o skrbništvu prednost pravne ali fizicne osebe, ki imajo sedež ali stalno bivališce v narodnem parku in so za skrbništvo ustrezno usposobljene.

41. clen (Vodenje obiskovalcev na obmocju narodnega parka

1. Upravljalec narodnega parka lahko organizira skupino posebej usposobljenih vodnikov po narodnem parku. Usposabljanje in delovanje take skupine vodnikov podrobno opredeli statut upravljalca.
2. Turisticni, gorski, planinski, jamski in drugi vodniki, ki za placilo vodijo obiskovalce na obmocju narodnega parka, morajo opraviti usposabljanje s podrocja poznavanja vrednot narodnega parka in njihovega ohranjanja in pridobiti ustrezen certifikat. Program usposabljanja odobri vlada. Usposabljanje na podlagi odobrenega programa lahko izvaja upravljalec, licenco za izvajanje usposabljanja po odobrenem programu pa na podlagi javnega razpisa lahko pridobijo tudi izobraževalne organizacije in ustanove, ki so registrirane za izobraževanje na višješolski ali visokošolski stopnji. Pogoje javnega razpisa na podlagi predloga upravljalca doloci vlada.

42. clen (pridobivanje sredstev)

(1) Upravljavec pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti:

1. iz proracuna Republike Slovenije, 
2. iz prihodkov od prodaje blaga in storitev, 
3. s sredstvi pridobljenimi z upravljanjem z nepremicninami in stvarmi, ki jim služijo,
4. z vstopninami, cestninami in parkirninami,
5. dotacijami, subvencijami in donacijami,
6. s trženjem zašcitenega imena Triglavski narodni park,
7. s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu z namenom ustanovitve parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
8. iz drugih virov.

(2) Upravljavec lahko pridobiva sredstva tudi iz proracunov parkovnih obcin v skladu z njihovimi programi oziroma s sprejetim nacrtom upravljanja.
(3) Upravljalec razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, v skladu s financnim nacrtom in nacrtom upravljanja ter programom dela. Presežek prihodkov nad odhodki nameni upravljavec v skladu z letnim programom dela za razvoj lastne dejavnosti in nakup nepremicnin oziroma zemljišc na obmocju narodnega parka, lahko pa tudi za subvencije in dotacije, za ohranjanje planšarstva v narodnem parku, za okoljsko sanacijo objektov, sanacijo degradiranega okolja, izdajo publikacij v zvezi s parkom in za druge dejavnosti, ki so v skladu z nameni narodnega parka.
(4) Podrobnejše merila in postopke razdeljevanja subvencij in dotacij iz prejšnjega odstavka ter odlocanje o razdeljevanju in nadzor nad njihovo namensko porabo predpiše minister, pristojen za ohranjanje narave.

43. clen (podatki)

(1) Podatke, ki jih upravljavec rabi za opravljanje svoje dejavnosti, pridobiva z lastnimi raziskavami in od organizacij pooblašcenih za zbiranje podatkov ter drugih upravljavcev javnih zbirk podatkov. 
(2) Državni organi, javni zavodi, agencije in drugi pooblašceni upravljavci javnih zbirk podatkov, so podatke, ki jih upravljavec rabi za opravljanje svojih nalog iz 34., 35. in 36. clena, dolžni posredovati upravljavcu, pri cemer se osebni podatki varujejo skladno z zakonom. Za posredovanje se lahko zaracunajo le neposredni materialni stroški posredovanja.

V. NADZOR

44. clen (inšpekcijski nadzor)

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dolocb tega zakona in predpisov ter ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave in inšpektorji, pristojni za varstvo kulturne dedišcine.
(2) Uresnicevanje dolocb tega zakona in predpisov ter ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delovna podrocja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih podrocij, v skladu z zakonom.

45. clen (nadzornik)

(3) Parkovni nadzorniki (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki) nadzorujejo spoštovanje zapovedi in prepovedi iz tega zakona ter spremljajo stanje v parku, opozarjajo osebe na varstvene režime in informirajo obiskovalce o naravnih in kulturnih vrednotah v parku. Nadzorniki so kot naravovarstvena nadzorna služba skladno s predpisi o ohranjanju narave oziroma varstva kulturne dedišcine organizirani pri upravljavcu.
(4) Nadzornik ima poleg pooblastil, dolocenih z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, tudi pravico prepovedati dostop na obmocje, na katerega dostop ni dovoljen, oziroma prepreciti opravljanje dejavnosti, s katerimi se krši varstveni režim v parku.
(5) Nadzornik mora opraviti ob usposabljanju, predpisanem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, tudi usposabljanje s podrocja varovanja kulturne dedišcine.

46. clen (Kazni)
Tole je osnsovna zamisel: 
(6) Kdor krši prepovedi ravnanj ali posegov iz 24., 25., 26., 29.,30., 31. ali 32. clena se kaznuje z mandatno kaznijo 200.000 do 2,000.000 SIT. S kršitvijo pridobljene koristi ali dobrine se odvzamejo.
(7) V primeru, da upravljavec ali drug upravni organ izda dovoljenje za poseg v nasprotju z dolocili 30. clena se pravna oseba kaznuje s kaznijo od 1.000.000 do 10.000.000 SIT, odgovorna oseba pa s kaznijo od 500.000 do 2.000.000 SIT.
(8) Ce brez dovoljenja ali s protipravno izdanim dovoljenjem izvaja poseg v nasprotju s 30. clenom, se pravna oseba kaznuje s kaznijo od 1.000.000 do 10.000.000 SIT, odgovorna oseba pa s kaznijo od 500.000 do 2.000.000 SIT. S kršitvijo pridobljene koristi ali dobrine se odvzamejo.

VI. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE

To poglavje se oblikuje po potrditvi osnutka zakona. Okvirna vsebina poglavja:

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.