Odprto pismo ministru za okolje in prostor


Spoštovani Karel Erjavec – okoljski minister !

Vaš predhodnik je pred iztekom mandata podpisal  Pravilnik o učinkoviti rabi energije v objektih. Podpisani pravilnik je prinesel seboj tudi določbo o minimalni uporabi obnovljivih virov energije pri zadovoljevanju energetskih potreb posameznega objekta in sicer v višini 25% od predvidene proizvodnje ( potrebe ) toplotne energije.

Spoznanje o vzrokih nastajanja klimatskih sprememb so vedno bolj otipljiva, kar ima za posledico vplivanje na te spremembe z zmanjševanjem proizvodnje toplogrednih emisij in povečanje rabe obnovljivih virov energije. V ta namen se pripravlja v državah članicah EU sprejem skupne obveze o povečanju rabe obnovljivih virov energije s sočasnim zmanjševanjem toplogrednih emisij. Na Republiko Slovenijo je predvidena obveza povečanja izražena v številki 25%.

Nasprotniki uveljavitve sporne določbe iz pravilnika, kateri obvezuje vse novograditelje k obvezni rabi obnovljivih virov energije, so se uspešno zbrali in organizirali ter preko vas osebno dosegajo odmik uveljavitve datuma v neki poznejši čas. Zagovorniki boljše prihodnosti skozi zmanjšanje toplogrednih emisij odločno nasprotujemo podaljšanju dogovorjenega roka iz več razlogov.

Nasproniki uveljavitve za njih spornih določb sicer ugotavljajo, da bo do takšne uveljavitve zagotovo slej kot prej prišlo in, da je potrebno pridobiti še veliko znanj s področja rabe obnovljivih virov energije.

Vaše minsitrstvo je pripravilo obstoječ pravilnik na podlagi doseženih znanj in v predvidevanju obeznosti stega področja.

Torej pomeni sprejem uredbe za odložitev veljavnosti določb pravilnika korak nazaj in ne naprej.  Po našem menju si tega  vaše ministrstvo, katero je nosilec vseh dejavnosti na področju varovanja okolja, ne sme in nebi smelo privoščiti., vsaj v današnji vedno bolj izobraženi družbi.

Dopuščamo možnost, da je bil pravilnik pripravljen preveč na hitro, samo po reakcijah nasprotnikov je zaključiti, da oni še niso pripravljeni na takšne zahteve. Vsekakor je možno takšen pravilnik dopolnjevati na podlagi strokovnih znanj in znanstveno tehničnih dognanj, ni pa ga mogoče dopolnjevati na podlagi subjektivnih mnenj posamezne skupine potencialnih izvajalcev. Žalostno pa je, da strokovni krogi opozorijo na nekatere pomanjkljivosti pravilnika, v vašem minsitrstvu pa ostajate brez odgovora.

Pred vašim ministrstvom je predvsem naloga povečanja posredovanja znanja s področja rabe obnovljivih virov energije na vseh šolskih nivoji, kakor tudi v celotni družbi.

Z namenom opozorjanja slovenskih državljanov na podnebne spremembe, pa je predvideti možnost uvedbe taks za obremenjevanje okolja z rabo fosilnih goriv za ogrevanje. Istočasno pa je potrebno maksimalno znižanje cene električne energije za obratovanje toplotnih črpalk ( zemlja/voda in voda/voda) pri slovenskih distributerjih.

Istočasno pa ni zanemariti našo željo po energetsko vedno bolj neosdvisni družbi, kar je le mogoče z rabo obnovljivih virov in zmanjšanjem uvoza fosilnih goriv za potrebe ogrevanja.

Informacija o PURES

11.06.2009

Skladno s sklepi Strokovnega sveta za učinkovito rabo energije so na Ministrstvu za okolje in prostor stekli vsi dogovorjeni postopki, tako da so na MOP v ponedeljek 08.06.2009 od Službe vlade za zakonodajo prejeli soglasje k podaljšanju sobivanja obeh sedaj uporabljanih predpisov – PURES in Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.
Predvidoma v roku 14 dni bo v Uradnem listu RS objavljena uredba o premiku pričetka izključne uporabe PURES na 01.07.2010.
Prilagamo tudi uradno obvestilo Ministrstva za okolje in prostor RS o podaljšanju uporabe Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah..
Prestavitev izključne uporabe PURES v praksi pomeni, da se bo projektna dokumentacija približno eno leto pripravljala kot sedaj, vse aktivnosti v zvezi z URE pa se bodo ob dejanski uveljavitvi izvajale po novem ali popravljenem PURES. Nepreklicno dejstvo ostaja, da bo za nekatere člane in projekte zelo občutljivih 25% OVE ostalo tudi v novem ali prenovljenem PURES. Morda bo korigiran obvezni delež OVE, a zahteva bo ostala.
Zato vsem članom svetujemo, da dodatno dobljeni čas izkoristijo za dodatno izobraževanje o URE (tudi v okviru dopolnilnih izobraževanj ZAPS), ter da že v tem času kot pripravo na dejansko uveljavitev PURES od projektantov instalacij zahtevajo aktivnejše in tvornejše sodelovanje pri načrtovanju projektov.
Hkrati se zahvaljujemo predstavniku ZAPS, mag. Mihi Dobrinu za njegov prispevek in posredovano izčrpno gradivo. Več informacij v priloženih datotekah, med drugim tudi predlagani EPBD2 in Stališče Evropskega parlamenta.

ALPE ADRIA GREEN

Stekleni biseri pomurcem ali kaj več ?


Že dolgo je živa ideja o gradnji malih hidroelektraren na Muri, večkrat se je o tej gradnji pričela diskusija na ekoloških forumih in tudi v delovnem krogu investitorja, ter tudi pri tistih, katerim je varovanje porečja Mure službena dolžnost.

V izdelavi je študija o vplivih na okolje, kot posledica izgradnje energetskih objektov na tem vodotoku. Od izdelovalcev, katerim je zaupana izdelava študije , je pričakovati naklonjenost takšnemu projektu. Ideja o ponovni obuditvi projekta je vsekakor posledica investicijskih aktivnosti Savskih in Soških elektraren in sprožanje aktivnosti Dravskih elektraren pri raziskovalnem projektu črpalne elektrarne Kozjek, katera ne zadošča investicijskem potencialu investitorja. Potrebno je vedeti, da so Dravske elektrarne največji proizvajalec električne energije iz kinetične energije reke Drave.

Sedaj se išče pot do soglasja lokalne skupnosti v Pomurju tudi z izdelavo naročene študije.

Osebno mislim, da je boljše, da investitor ponudi poleg strokovnega dokazila o svojem predlogu izgradnje še solastnino na vseh predvideno zgrajenih objektih v višini 25% plus eno zlato delnico. Ta solastnina je neodtuljiva lastnina vseh prekmurskih občin ( 26 občin ). Vložek naj bi seveda pokril v celoti investitor, kdo koli bi že bil oziroma bo.

Ko bo investitor prišel s takšnim predlogom pred lokalne skupnosti lahko prične z nadlajevanjem postopka prepričevanja o strokovni upravičenosti gradnje energetskih objektov na Muri. Z lepimi obljubami in steklenimi biseri pa zagotovo ni izpolnjen noben pogoj za pričetek pogovorov.

Na območju Avstrije je v porečju Mure zgrajenih že kar nekaj hidroelektraren, zato postaja tam reka Mura energetski kanal z vsemi negativnimi posledicami za porečje na slovenski strani. Pri tem pa je potrebno povedati, da imamo na Muri že zgrajeno eno malo hidroelektrano in sicer v Ceršaku v okviru tovarne predelava papirja.

kolesarjenje ob Muri vse od njenega izvira do izliva v Dravo


Jutri, 11. junija 2009 bodo pod izvirom reke Mure startali kolesarji že 19. tič po poti ob Muri navzdol. V soboto, 13.00 bo velik praznik v Gornji Radgoni na glavnem trgu in promocija za start 4. etape.

Letos je prvič organizirano kolesarjenje ob Muri vse od njenega izvira do izliva v Dravo, skozi 3 države.

Vabim vas, da poročate o dogodku drugim, povabite h kolesarjenju po levem in desnem bregu svojo družino in prijatelje ali pa pridete vzpodbujat kolesarje, ki bodo vozili po progi označeni z črno-rumenimi puščicami.

Več o dogodku preberite na

Tour de Mur – Total – 4. etapa, 14.6.2009

http://www.park-goricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=3341&id_jezik=0&id_tip1=5&id_tip2=1&id_tip3=0

in o celotni progi

http://www.tour-de-mur.at/aktuelles.htm

ali tukaj:

Začetek 4 etape : Gornja Radgona – most prijateljstva ob 9.00
Različica A: Bad Radkersburg – Gederovci – Sodišinci-Tišina – Krog (pijača) – Dokležovje – Srednja Bistrica – Mura – Razkrižje (osvežilna postaja, hrana in pijača, žrebanje nagrad) – Cven – Banovci (pijača) – Veržej – Bunčani – Hrastje/Mota – Rački vrh – Kapelski vrh (pijača) –  Orehovci – Gornja Radgona (cilj pri okrepčevalnici Nana in podelitev spominkov)
Dolžina: približno 80 km, startnina: 8 €.
Različica B: do Razkrižja po različici A in preko meje s Hrvaško do izliva Mure v Dravo pri Legradu. Osvežilna postaja: Domašinec
Skupna dolžina: približno 110 km, startnina: 12 €
Avtobusni prevoz: Legrad – Gornja Radgona: 18 €
Prijave in plačilo v soboto, 13 .6. 2009 v Bad Radkersburgu na stojnici TIC-a Gornja Radgona od 14. do 18. ure in v nedeljo, 14. 6. 2009 pred začetkom od 8. do 9. ure.
TIC, G. Radgona, Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona
Tel.:+386 (0) 2 564 82 40 begin_of_the_skype_highlighting              +386 (0) 2 564 82 40      end_of_the_skype_highlighting; faks:+386 (0) 2 564 82 41
e-pošta: zt-tic.radgona@siol.net , info@tic-radgona.si

Progo si lahko ogledate na:

http://maps.google.com/maps/ms?hl=sl&ie=UTF8&msa=0&msid=100029798025245209921.000460267c56406631273&ll=46.437857,16.44928&spn=1.129973,1.540833&t=h&z=9

Soboški kolesarji se lahko pridružite v Krogu na križišču proti brodu. Obveznosti poravnate v Razkrižju.

Kolesarjenje je naravi prijazno in krepčilno za telo. S kolesarskimi prireditvami spodbujamo razvoj sonaravnih oblik turistične ponudbe v regiji Pomurja, za kar imamo precejšne še neizkoriščene možnosti. Prireditev Tour de Mur ima ambiciozen cilj – dolgoročno vzpostaviti Obmursko kolesarsko pot na zemljevid dolgih obrečnih evropskih transverzal, ki postajajo čedalje bolj oblika preživljanja počitnic s kolesom od doma, spoznavanja krajev in običajev ter vračanje domov, navzgor z vlakom.

Poglejmo, ali znamo in ali bomo pri tem uspešni, tja daleč naprej, čez 8 let, ko bo prireditev Tour de Mur postala tradicionalna tudi v Sloveniji. V Avstriji bo prihodnje leto praznovala 20 let.

Želim vam lepo kolesarko obarvano nedeljo.

AAG

Svetovni dan oceanov – 08 junij


Zamisel o Svetovnem dnevu oceanov je bila podana leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru, kot vsakoletna priložnost, da posvetimo več pozornosti naši povezanosti z morji in oceani.

Oceani imajo odločilno vlogo pri ohranjanju življenaja na Zemlji in so ključni dejavnik klimatskih sprememb. O oceanih vemo manj kot o oddaljenih planetih, pa čeprav so izjemen naraven vir, ki ga v veliki meri še nismo izkoristili. Vendar ta vir ni neskončen, pač pa omejen tako glede sprejemanja posledic brezobzirnega razvoja in onesnaženja. Negativni učinki človekovih posegov so že vidni, predvsem v obrežnem morju, plitvih obalnih predelih in majhnih otokih.
Ocena stanja oceanov, ki izhaja iz skupnih opazovanj po vsem svetu, ni vzpodbudna. Seznam najbolj perečih problemov vključuje: onesnaženje, prelov, izgubo habitatov in obrežij, dvigovanje morske gladine, zviševanje površinske temperature, kar vpliva na gibanje vodnih mas v velikih globinah, pogostejša neurja, topljenje ledenih gora…
Napovedovanje pričakovanih sprememb v naslednjem stoletju je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. Dolgoročna, kvalitetna in sistematična opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš, in s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo posledice za ogroženo prebivalstvo.
Z mednarodno akcijo Svetovni dan oceanov naj bi opozorili tako politične strukture kakor tudi vsakega posameznika na vsestranski pomen morij in oceanov. Svetovna spletna mreža oceanov vsako leto koordinira številne dogodke in aktivnosti različnih agencij in organizacij od akvarijev, živalskih vrtov, muzejev, univerz, raziskovalnih inštitucij, šol, podjetij in okoljevarstvenih organizacij.

Odprto pismo Ministru za Zunanje zadeve Republike Slovenije


AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Spletne strani: http://greenslo.bravehost.com/ , http://www.greenaction-planet.org/, http://www.ekokvarner.hr/

Datum: 8.6.2009

Odprto pismo Ministru za Zunanje zadeve Republike Slovenije

Zadeva: Vrh srečanja ministrov za zunanje zadeve G8 v Trstu in stališče Slovenije glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in okolici

V pričakovanju prihodnjega srečanja G8, ki bo v Trstu od 25. do 27. junija, kjer se bo obravnavalo probleme zunanje politike, sprašujemo Vaše spoštovano Ministrstvo, če in kdaj namerava Republika Slovenija obravnavati problem načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Omenjeni plinski terminali, ki jih Italija podpira, predstavljajo namreč problem varnosti za cel severni Jadran in so povzročili diplomatski spor med Italijo in Slovenijo, ki ga lahko razreši samo mednarodna ustanova.

Na naš naslov vsakodnevno prihajajo vprašanja in pozivi, o ostrejšem ukrepanju AAG o tej zadevi, tudi s strani zamejskih Slovencev, ki živijo v Italiji in jih je država Slovenija dolžna tudi na podlagi ustave RS zaščititi.

Potrebno bi torej bilo, da bi se Slovenija uradno udeležila srečanja G8 (s tem, da bi udeleženo Ministrstvo za Zunanje zadeve imelo uraden pristop) in potrdila svoje nasprotovanje gradnji teh terminalov, ki lahko, če se projekt uresniči, nepopravljivo poškodujejo okolje in ekonomski napredek celotnega zaliva.

Alpe Adria Green bo ob tej priložnosti organizirala manifestacijo v znak protesta in s tem seznanila mednarodne medije o tem, kaj se dogaja.

Pričakujemo Vaš vljuden odgovor.

Predsednik ALPE ADRIA GREEN:

Vojko Bernard

Dostavljeno po e-pošti:

Samuel Žbogar, zunanji minister

Dragoljuba Benčina, državna sekretarka

Borut Pahor, Predsednik vlade

dr. Danilo Türk, Predsednik republike

Pavel Gantar, Predsednik državnega zbora

Mag. Blaž Kavčič, Predsednik državnega sveta

mediji

Celotno poročilo fakultet za kemijo in kemisko tehnologijo ter za pomorstvo in promet o nevarnosti plinskega terminala


ZAKAJ PLINSKI TERMINALI NE SODIJO V TRŽAŠKI ZALIV IN KOPER

"V poročilu so objavljeni rezultati, ki so jih dobili s pomočjo simulacije razlitja z računalniškim programom FDS. Rezultati kažejo, da se ob razlitju 200.000 m3 UZP razdalja do spodnje vžigne meje vleče v smeri vetra lahko tudi do več kot 11 km. Iz spodnje slike pa je razvidno, da je Piran od terminala oddaljen okoli 10 km. Iz navedenega sledi, da je v primeru razlitja manjše količine UZP kot je na terminalu lahko ogrožen tudi Piran."

"Ocenjujemo, da terminal Žavlje, ki je lociran v Miljskem zalivu, predstavlja bistven vpliv na okolje in kot tak predstavlja nevarnost, ki s svojimi učinki lahko poseže preko meje, glede na to da se ladje, ki vozijo do terminala približajo meji na kopnem na okoli 1500 m, kar pa predvsem v primeru terorističnega napada na ladjo predstavlja nevarnost tudi za čezmejne vplive"

Citata sta iz dokumentov „Ocena sprejemljivosti vpliva morskega plinskega terminala“ in „Ocena sprejemljivosti terminala v Žavljah“, ki sta ju okrobra 2008 pripravili Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Avtorija analize sta dr Matej Kožuh in dr Stojan Petelin.

Navedeni oceni sta dostopni na internetu(www.sos112.si/slo/tdocs/naloga_90.pdf terrapieni-ospo copia.jpg ) in bi bilo nedvomno v javnem interesu , da jih mediji objavijo ali o njej poročajo. Saj je študija šokantna. Med drugim prikazuje tudi rezultate testiranja posledic v primeru nesreče in razlitja utekočinjenega zemeljskega plina v morje. Le-ti dokazujejo, da je celo 10 kilometrska razdalja od terminala in plinskih tankerjev nezadostna za varnost.

Plinski tankerji bi v Kopru pristajali za potrebe plinskega terminala, ki ga želi v tem mestu zgraditi TGE-Gas Engineering le 1km (1000 m) od mestne plaže in mestnega jedra ter 2 km od Ankarana!!!

V primeru nesreče časa za evakvacijo prebivalstva ne bi bilo.

Zato pozdravljam nedavno zavrnitev energetskega dovoljenja navedenemu načrtu. Po pravilniku za izdajo dovoljenja, le-ta mora biti skladen s prostosrko strategijo Slovenije. V navedeni strategiji pa je niz določb, ki jasno odsvetujejo takšen poseg ob naši obali ; med drugim tudi zapisana zaveza, da se prednostno podpre razvoj obnovljivih virov energije (sonce, veter, geotermalna energija,itd.) in da se zaščiti varovana območja slovenske obale (npr. Debeli rtič in Škocijanski zatok).

Za postavitev plinskega terminala v Kopru varnostni in prostorski pogoji niso zagotovljeni, kar zelo nazorno izhaja tudi iz zgoraj navedenega strokovnega dokumenta Univerze v Ljubljani. Vlagatelj je napovedal nadaljevanje svojih prizadevanj in načrtov. Za to ima na razpolago ogomno denarja. Ljudje v Slovenski Istri pa imamo le en argument; varnost življenja. Našega in naših otrok.