energetska obnova šolskih objektov – neizkoriščene možnosti




 

        

Igor Lukšič, minister

Ministrstvo za šolstvo in šport

Metelkova ulica 4

 

1000 LJUBLJANA

 

 

 

Zadeva: energetska obnova šolskih objektov – neizkoriščene možnosti

 

 

V preteklosti smo gradili šolske in vzgojno varstvene
objekte mimo današnjih tehnoloških spoznanj o izolaciji objektov, kakor
tudi  brez spoznanj o energetski krizi.

Vse to nas je sedaj dohitelo in kliče po reševanju
problematike in po posodobitvi objektov, da bodo ustrezali današnjim standardom
glede funkcije in glede porabe energije. Taka posodobitev seveda stane, vendar
imamo v ta namen možnost koriščenja nepovratnih finančnih sredstev Evropske Unije
preko Strukturnih skladov, seveda po predhodnem izpolnjevanju naših državnih
zahtev.  

 

Naš šolsko vzgojni fond šteje cca 1 600 objektov, od
katerih je večina potrebna kompletne prenove. Skoraj pri vseh objektih je
potrebna prenova zunanjega ovoja posameznega objekta in sprememba strojnih
instalacij, kar pomeni možnost prehoda na rabo obnovljivega vira energij, odvisno
od naravnih danosti lokacije objekta.

 

Ob tem nas je zajela še svetovna gospodarska kriza v obliki
zmanjšanja naročil našim podjetjem za izvoz. V našem zavodu smo v ta namen
pripravili analizo  možnih  zaposlitev pri pripravi in izvedbi projektov
obnove šolskih in vzgojno varstvenih objektov v Republiki Sloveniji. Za
izhodišče te analize smo vzeli pripravo potrebnih projektov za energetsko
obnovo šolskih objektov, kakor jih predvideva upravni akt, ki bo podlaga za
javni razpis za podelitev nepovratnih sredstev iz Strukturnih skladov. Na javni
razpis se bodo lahko prijavile lokalne skupnosti.

 

Za pripravo potrebne projektne dokumentacije za udeležbo na
javnem razpisu je potreben team strokovnjakov različnih profilov.

 

 

Priprava projektne dokumentacije

 

Projekt se lahko prične pripravljati po sprejemu ustreznega
sklepa organa lokalne skupnosti. Skupaj s pisnim naročilom je potrebno ustrezno
oblikovati projektno nalogo s posredovanjem potrebnih podatkov o dotakratni
energetski porabi objekta. Te podatke  pripravi oseba, zadolžena za področje
gospodarjenja z nepremičninami v lokalni skupnosti.

 

1.

Projektni team, ki ga sestavljajo predvsem projektanti s
področja gradnje objektov, pripravi projekt obnove fasade in kritine ter
stavbnega pohištva. Pri tem je potrebno uporabiti tudi določbe Pravilnika o učinkoviti
rabi energije.

Za takšno delo se predvideva team 3 delavcev v trajanju 2 –
3 mesece.

 

2.

V nadaljevanju je obvezno izdelati elaborat gradbene fizike
po pogojih obnovljenega objekta.

Vzporedno je potrebno ugotoviti potencial naravnih danosti
lokacije objekta za ugotovitev možnosti rabe obnovljivega vira energije.
Iskanje potenciala gre predvsem v tri smeri (energija zemlje, energija podzemne
vode in lesna biomasa).

Po sprejemu odločitve o izboru energenta je potrebno
pripraviti poleg strojnega projekta, prilagojenega novim toplotnim pogojem
objekta tudi strojni projekt in projekt rabe obnovljivega vira energije
(rudarski projekt v primeru koriščenja energije zemlje ali podzemne vode).
Poleg tega je potrebno izdelati tudi nov elektro projekt (ali ustrezno
dopolniti obstoječega).

To delo bo zaposlilo enega strojnega projektanta in enega
naravoslovnega inženirja za čas 1 – 2 mesecev.

 

3.

Na osnovi projektantskih
predračunov in zbranih podatkov o porabi energije v preteklih obdobjih je moč
izračunati ekonomsko upravičenost investiranja. Sočasno se lahko ugotovi letni
prihranek pri obratovalnih stroških in čas samopokritja investicije.

Sočasno s pripravo na javni razpis to delo zahteva enega
visoko izobraženega delavca za čas enega meseca.

 

4.

Lokalna skupnost ima po opravljenih delih zbrano vso
dokumentacijo za prijavo na javni razpis, kakor tudi vso potrebno dokumentacijo
za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalcev.

 

Priprava projektne dokumentacije bo v skupnem številu
zahtevala delo približno 6 delavcev za čas 14 mesecev.

 

 

Izvedba obnovitvenih del

 

1.

Za povprečni šolski objekt v Sloveniji predvidevamo izvedbo
naslednjih del :

                    
zamenjava
stavbnega pohištva,

                    
izvedba
fasadersko izolaterskih del in

                    
krovsko
kleparska dela z izolacijo

Delo lahko opravi ekipa 10 delavcev v treh mesecih.

 

2.

Izvedba del za rabo obnovljivega vira energije bo obsegala
delo 3 izvajalcev v enem mesecu.

 

 

3.

Izdelava strojne opreme (toplotna oprema, zalogovniki, bojlerji)
zahteva delo kvalificiranih delavcev strojne stroke in kovinsko predelovalne
industrije. Predvideni čas trajanja del je en mesec.

 

4.

Montažo in zagon strojne opreme lahko opravijo 3
kvalificirani delavci v enem mesecu.

 

Izvedba obnovitvenih del, vključno s pripravo materiala za
vgradnjo, bo zahtevala delo približno 19 delavcev v času 39 mesecev. Upoštevati
je potrebno, da v zimskih razmerah del ni mogoče opravljati, tako da je
predvideni čas za opravljanje del maksimalno 9 mesecev v letu.

 

Tako smo ocenili potrebna dela, število delavcev in čas za obnovo
enega povprečnega šolskega ali vzgojno varstvenega objekta.

Poudariti pa je treba, da je potrebno tako prenoviti skoraj
1 600 objektov.

 

 

Zaposlitvene možnosti

 

V Sloveniji nimamo neomejenega število izvajalcev, ki bi
lahko izvajali takšna dela.

Navedena dela so lahko predvsem v domeni manjših gradbenih
podjetij, slovenske kovinsko predelovalne industrije in manjših slovenskih
podjetij za izvajanje rudarskih del ter inženiringov za izvajanje in nadzor nad
gradnjo objektov.

 

Ugotovimo lahko, da ena gradbena ekipa lahko letno obnovi 3
do 4 objekte.

Strojniki v kovinsko predelovalni industriji izdelajo toplotne
opreme maksimalno za 10 šolskih objektov letno.

Montažerji inštalirajo in opremijo letno do deset objektov.

Rudarski delavci pripravijo za rabo obnovljivega vira
energije do deset objektov letno.

Podobna predvidena količina del je tudi v projektivi.

 

In sedaj naprej k obnovitvi 100 objektov letno. Izvedba
takšnega obsega del bi nudila zaposlitev:

                    
25
gradbenim malim podjetjem, vsekakor pa skupaj 250 do 300 delavcem,

                    
10
malim podjetjem iz kovinsko predelovalne industrije (30 delavcev),

                    
10
malim podjetjem inštalatersko montažerske stroke (30 delavcev),

                    
10
malih podjetij iz rudarske stroke (30 delavcev).

 

K temu lahko prištejemo še delavce v proizvodnji stavbnega
pohištva in delavce v industriji izolacijskih materialov. Mirno lahko rečemo,
da bi izvedba obnovitvenih del v obsegu 100 objektov letno nudilo zaposlitev 500
delavcev letno samo za obnovo šolskih objektov. pri tem pa tudi ne smemo zanemariti
potreben transport za vse materiale in proizvode.

 

 

Finančni izračuni

 

Vse to nam še ne pove dovolj. Zato je potrebno narediti še
finančno primerjavo porabe energije pred in po obnovi.

Za izhodišče vzemimo povprečno porabo kurilnega olja v
šolskem objektu (v Sloveniji imamo nekaj šol in vrtcev priklopljenih na
daljinsko ogrevanje in nekaj na zemeljski ali tekoči naftni plin), ki predstavlja
20 000 l
lahkega kurilnega olja. Tako lahko ugotovimo, da letno porabimo za ogrevanje
šolskih objektov in vrtcev 32 000 t lahkega kurilnega olja (1 t = 1000l). To v
nadaljevanju pomeni, da letno porabimo za ogrevanje 17 024 000 eur za ogrevanje
(1l = 0,532 eur po cenah s spletne strani Petrola 10.4.2009). Cena litra
kurilnega olja je v ponovnem vzponu in je pričakovati do konca naslednjega leta
dvig vsaj

za 20%.

 

Zaradi izolacije šolskih objektov in prehoda na rabo
obnovljivega vira energije lahko letno privarčujemo minimalno 60%, kar v pomeni
skupni prihranek pri ogrevanju 10 214 400 eur.

 

 

Možnosti financiranja

 

EU nam preko strukturnih skladov
v naslednjih petih letih ponuja 185 milijov eur nepovratnih sredstev za takšno
obnovo šolskih objektov.

Letna vsota nepovratnih sredstev EU, obogatena z obvezno
državno soudeležbo, in minimalni prispevek
lokalne skupnosti pomenita, da lahko v naslednjih petih letih letno investiramo
v takšen program skoraj 50 milijonov eur.

 

 

Zaključek

 

Ko se ciklus zaokroži, smo zaposlili domače delavce, se
veliko naučili s področja izvajanja toplotnih izolacij in izdelave ter montaže
toplotne opreme. Obnovili smo objekt in s tem bomo posledično prihranili pri
tekočih stroških ogrevanja. Hkrati pa smo z izvajanjem takšnega projekta
povečali rabo obnovljivega vira energije in tudi zmanjšali toplogredne emisije.

 

Vzroke za odlašanje pri odločitvi za koriščenje sredstev
EU, ki ležijo neizkoriščena dobesedno pred našim pragom ali vsaj na našem
dosegu, pa moramo poiskati v našem načinu razmišljanja, počasni pripravi
državnega aparata na spremembe in v trajanju mandata naših županov, saj se župani
stežka odločajo za investicije, ker v enem mandatu težko pokažejo rezultate
svojega dela.

 

 

 Poslano:

Ministrstvo za gospodarstvo – Matej
Lahovnik, minister

Ministrstvo za okolje in prostor – Karel Erjavec, minister

Gospodarska zbornica Slovenije – Samo Hribar Milič, direktor

slovenskim medijem 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.