Okrogla miza Naše okolje – prijazno za življenje?


ANDREJA RIHTER

Poslanka

 

 

3. POSLANKIN VEČER

Okrogla miza

Tema pogovora

 

Naše okolje – prijazno za
življenje?

 

Pogovor  bo v

ponedeljek, 1. junija 2009, ob 18.00
uri

v Mali dvorani Celjskega doma.

 

 

 

Prepotrebna
ekološka sanacija Celjske kotline je tema, ki se v javnosti pojavlja vedno
pogosteje. Prav je, da se začne konkretno in tudi strateško ukrepati. Glede na
slovenske in tuje primerjave, bi radi izpostavili ključna okoljsko-razvojna
polja, ki jih bi morala vključevati tudi naša zakonodaja. Iniciativa za osnutek
zakona o sanaciji Celjske kotline.

 

Z nami bodo:

dr. Cvetka Ribarič Lasnik , Breda
Pečan, dr. Franc Lobnik, dr. Dušan Plut,

dr. Franc Fazarinc, Zoran Thaler, Jože
Pušnik, Boris Šuštar

 

Pridružite
se nam tudi Vi!

 

 

 

Vaša Andreja Rihter

energetska obnova šolskih objektov – neizkoriščene možnosti




 

        

Igor Lukšič, minister

Ministrstvo za šolstvo in šport

Metelkova ulica 4

 

1000 LJUBLJANA

 

 

 

Zadeva: energetska obnova šolskih objektov – neizkoriščene možnosti

 

 

V preteklosti smo gradili šolske in vzgojno varstvene
objekte mimo današnjih tehnoloških spoznanj o izolaciji objektov, kakor
tudi  brez spoznanj o energetski krizi.

Vse to nas je sedaj dohitelo in kliče po reševanju
problematike in po posodobitvi objektov, da bodo ustrezali današnjim standardom
glede funkcije in glede porabe energije. Taka posodobitev seveda stane, vendar
imamo v ta namen možnost koriščenja nepovratnih finančnih sredstev Evropske Unije
preko Strukturnih skladov, seveda po predhodnem izpolnjevanju naših državnih
zahtev.  

 

Naš šolsko vzgojni fond šteje cca 1 600 objektov, od
katerih je večina potrebna kompletne prenove. Skoraj pri vseh objektih je
potrebna prenova zunanjega ovoja posameznega objekta in sprememba strojnih
instalacij, kar pomeni možnost prehoda na rabo obnovljivega vira energij, odvisno
od naravnih danosti lokacije objekta.

 

Ob tem nas je zajela še svetovna gospodarska kriza v obliki
zmanjšanja naročil našim podjetjem za izvoz. V našem zavodu smo v ta namen
pripravili analizo  možnih  zaposlitev pri pripravi in izvedbi projektov
obnove šolskih in vzgojno varstvenih objektov v Republiki Sloveniji. Za
izhodišče te analize smo vzeli pripravo potrebnih projektov za energetsko
obnovo šolskih objektov, kakor jih predvideva upravni akt, ki bo podlaga za
javni razpis za podelitev nepovratnih sredstev iz Strukturnih skladov. Na javni
razpis se bodo lahko prijavile lokalne skupnosti.

 

Za pripravo potrebne projektne dokumentacije za udeležbo na
javnem razpisu je potreben team strokovnjakov različnih profilov.

 

 

Priprava projektne dokumentacije

 

Projekt se lahko prične pripravljati po sprejemu ustreznega
sklepa organa lokalne skupnosti. Skupaj s pisnim naročilom je potrebno ustrezno
oblikovati projektno nalogo s posredovanjem potrebnih podatkov o dotakratni
energetski porabi objekta. Te podatke  pripravi oseba, zadolžena za področje
gospodarjenja z nepremičninami v lokalni skupnosti.

 

1.

Projektni team, ki ga sestavljajo predvsem projektanti s
področja gradnje objektov, pripravi projekt obnove fasade in kritine ter
stavbnega pohištva. Pri tem je potrebno uporabiti tudi določbe Pravilnika o učinkoviti
rabi energije.

Za takšno delo se predvideva team 3 delavcev v trajanju 2 –
3 mesece.

 

2.

V nadaljevanju je obvezno izdelati elaborat gradbene fizike
po pogojih obnovljenega objekta.

Vzporedno je potrebno ugotoviti potencial naravnih danosti
lokacije objekta za ugotovitev možnosti rabe obnovljivega vira energije.
Iskanje potenciala gre predvsem v tri smeri (energija zemlje, energija podzemne
vode in lesna biomasa).

Po sprejemu odločitve o izboru energenta je potrebno
pripraviti poleg strojnega projekta, prilagojenega novim toplotnim pogojem
objekta tudi strojni projekt in projekt rabe obnovljivega vira energije
(rudarski projekt v primeru koriščenja energije zemlje ali podzemne vode).
Poleg tega je potrebno izdelati tudi nov elektro projekt (ali ustrezno
dopolniti obstoječega).

To delo bo zaposlilo enega strojnega projektanta in enega
naravoslovnega inženirja za čas 1 – 2 mesecev.

 

3.

Na osnovi projektantskih
predračunov in zbranih podatkov o porabi energije v preteklih obdobjih je moč
izračunati ekonomsko upravičenost investiranja. Sočasno se lahko ugotovi letni
prihranek pri obratovalnih stroških in čas samopokritja investicije.

Sočasno s pripravo na javni razpis to delo zahteva enega
visoko izobraženega delavca za čas enega meseca.

 

4.

Lokalna skupnost ima po opravljenih delih zbrano vso
dokumentacijo za prijavo na javni razpis, kakor tudi vso potrebno dokumentacijo
za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalcev.

 

Priprava projektne dokumentacije bo v skupnem številu
zahtevala delo približno 6 delavcev za čas 14 mesecev.

 

 

Izvedba obnovitvenih del

 

1.

Za povprečni šolski objekt v Sloveniji predvidevamo izvedbo
naslednjih del :

                    
zamenjava
stavbnega pohištva,

                    
izvedba
fasadersko izolaterskih del in

                    
krovsko
kleparska dela z izolacijo

Delo lahko opravi ekipa 10 delavcev v treh mesecih.

 

2.

Izvedba del za rabo obnovljivega vira energije bo obsegala
delo 3 izvajalcev v enem mesecu.

 

 

3.

Izdelava strojne opreme (toplotna oprema, zalogovniki, bojlerji)
zahteva delo kvalificiranih delavcev strojne stroke in kovinsko predelovalne
industrije. Predvideni čas trajanja del je en mesec.

 

4.

Montažo in zagon strojne opreme lahko opravijo 3
kvalificirani delavci v enem mesecu.

 

Izvedba obnovitvenih del, vključno s pripravo materiala za
vgradnjo, bo zahtevala delo približno 19 delavcev v času 39 mesecev. Upoštevati
je potrebno, da v zimskih razmerah del ni mogoče opravljati, tako da je
predvideni čas za opravljanje del maksimalno 9 mesecev v letu.

 

Tako smo ocenili potrebna dela, število delavcev in čas za obnovo
enega povprečnega šolskega ali vzgojno varstvenega objekta.

Poudariti pa je treba, da je potrebno tako prenoviti skoraj
1 600 objektov.

 

 

Zaposlitvene možnosti

 

V Sloveniji nimamo neomejenega število izvajalcev, ki bi
lahko izvajali takšna dela.

Navedena dela so lahko predvsem v domeni manjših gradbenih
podjetij, slovenske kovinsko predelovalne industrije in manjših slovenskih
podjetij za izvajanje rudarskih del ter inženiringov za izvajanje in nadzor nad
gradnjo objektov.

 

Ugotovimo lahko, da ena gradbena ekipa lahko letno obnovi 3
do 4 objekte.

Strojniki v kovinsko predelovalni industriji izdelajo toplotne
opreme maksimalno za 10 šolskih objektov letno.

Montažerji inštalirajo in opremijo letno do deset objektov.

Rudarski delavci pripravijo za rabo obnovljivega vira
energije do deset objektov letno.

Podobna predvidena količina del je tudi v projektivi.

 

In sedaj naprej k obnovitvi 100 objektov letno. Izvedba
takšnega obsega del bi nudila zaposlitev:

                    
25
gradbenim malim podjetjem, vsekakor pa skupaj 250 do 300 delavcem,

                    
10
malim podjetjem iz kovinsko predelovalne industrije (30 delavcev),

                    
10
malim podjetjem inštalatersko montažerske stroke (30 delavcev),

                    
10
malih podjetij iz rudarske stroke (30 delavcev).

 

K temu lahko prištejemo še delavce v proizvodnji stavbnega
pohištva in delavce v industriji izolacijskih materialov. Mirno lahko rečemo,
da bi izvedba obnovitvenih del v obsegu 100 objektov letno nudilo zaposlitev 500
delavcev letno samo za obnovo šolskih objektov. pri tem pa tudi ne smemo zanemariti
potreben transport za vse materiale in proizvode.

 

 

Finančni izračuni

 

Vse to nam še ne pove dovolj. Zato je potrebno narediti še
finančno primerjavo porabe energije pred in po obnovi.

Za izhodišče vzemimo povprečno porabo kurilnega olja v
šolskem objektu (v Sloveniji imamo nekaj šol in vrtcev priklopljenih na
daljinsko ogrevanje in nekaj na zemeljski ali tekoči naftni plin), ki predstavlja
20 000 l
lahkega kurilnega olja. Tako lahko ugotovimo, da letno porabimo za ogrevanje
šolskih objektov in vrtcev 32 000 t lahkega kurilnega olja (1 t = 1000l). To v
nadaljevanju pomeni, da letno porabimo za ogrevanje 17 024 000 eur za ogrevanje
(1l = 0,532 eur po cenah s spletne strani Petrola 10.4.2009). Cena litra
kurilnega olja je v ponovnem vzponu in je pričakovati do konca naslednjega leta
dvig vsaj

za 20%.

 

Zaradi izolacije šolskih objektov in prehoda na rabo
obnovljivega vira energije lahko letno privarčujemo minimalno 60%, kar v pomeni
skupni prihranek pri ogrevanju 10 214 400 eur.

 

 

Možnosti financiranja

 

EU nam preko strukturnih skladov
v naslednjih petih letih ponuja 185 milijov eur nepovratnih sredstev za takšno
obnovo šolskih objektov.

Letna vsota nepovratnih sredstev EU, obogatena z obvezno
državno soudeležbo, in minimalni prispevek
lokalne skupnosti pomenita, da lahko v naslednjih petih letih letno investiramo
v takšen program skoraj 50 milijonov eur.

 

 

Zaključek

 

Ko se ciklus zaokroži, smo zaposlili domače delavce, se
veliko naučili s področja izvajanja toplotnih izolacij in izdelave ter montaže
toplotne opreme. Obnovili smo objekt in s tem bomo posledično prihranili pri
tekočih stroških ogrevanja. Hkrati pa smo z izvajanjem takšnega projekta
povečali rabo obnovljivega vira energije in tudi zmanjšali toplogredne emisije.

 

Vzroke za odlašanje pri odločitvi za koriščenje sredstev
EU, ki ležijo neizkoriščena dobesedno pred našim pragom ali vsaj na našem
dosegu, pa moramo poiskati v našem načinu razmišljanja, počasni pripravi
državnega aparata na spremembe in v trajanju mandata naših županov, saj se župani
stežka odločajo za investicije, ker v enem mandatu težko pokažejo rezultate
svojega dela.

 

 

 Poslano:

Ministrstvo za gospodarstvo – Matej
Lahovnik, minister

Ministrstvo za okolje in prostor – Karel Erjavec, minister

Gospodarska zbornica Slovenije – Samo Hribar Milič, direktor

slovenskim medijem 

Nuovo Piano Regolatore del Porto di Trieste


COMITATO PER LA SALVAGUARDIA DEL
GOLFO DI TRIESTE

                                                   
COMUNICATO
                      Trieste,
20 maggio 2009

Oggetto : Nuovo Piano
Regolatore del Porto di Trieste

   In data 30 aprile 2009, a Muggia
si tenne un Consiglio Comunale che aveva come oggetto primario la decisione
sulle Intese ai sensi dell’art. 5 della Legge 28.01.1984 n° 84 ( approvazione o
meno del N.P.R.P. ). In linea di principio, la maggioranza dei consiglieri
comunali di Muggia, ma anche la maggior parte degli ambientalisti che operano
sul territorio, consapevoli dell’importanza del nuovo strumento di regolamento
portuale, erano d’accordo per un pronunciamento positivo del Nuovo piano, ma
poiché in esso, e specificatamente nelle Norme Attuative relative all’Area “ 1
“, – Punto Franco Oli Minerali ed Area ex Esso, definite nel N.P.R.P. “ nuovo
polo industriale energetico”, dove si potrebbero collocare le più nefaste
attività industriali, ASSOLUTAMENTE VIETATE, sia dalla Legge Seveso che da molte
Disposizioni e Decreti delle Comunità Europee, quando nella immediata vicinanza
del progettato “ POLO “, preesistessero insediamenti di attività lavorative
o  peggio, se vi fossero concorrenti
presenze di agglomerati urbani densamente abitati.

  Queste preesistenze, intorno all’ex zona Esso
di Zaule ci sono e, per tale semplicissima ragione, tutta la zona costiera
industriale che va dalla Ferriera di Servola e si espande con i depositi della
SIOT ( ci sono ben otto attività pericolose con distanze spaziali limitate )
devono, per LEGGE, essere considerate “off limits” sia per essere presenze
incompatibili sia con lo “sviluppo sostenibile” che per la “
compatibilità ambientale
”.

   Breve premessa : Il Consiglio comunale di
Muggia aveva già deliberato più volte la negazione all’impianto di
rigassificazione proposto dalla spagnola Gas Natural in zona ex Esso di Zaule,
quindi coerenza, dignità ed etica dovevano costantemente prevalere sui “
pifferai degli incanti ” delle caste del profitto facile e da quei politici che
a quelle caste guardano con un occhio di riguardo: che non vuole dire poter
fare il triplo salto mortale e dimenticare il dovere al rispetto degli
elettori, bendandosi gli occhi e chiudendosi le orecchie per non vedere ed
udire ciò che, viceversa, può essere classicamente definito un volgare
tradimento.

   I fatti : il Sindaco Nesladek, con
un’inspiegabile “ teoria logistica “, dimenticando totalmente di essere stato
eletto sindaco per pochi voti di preferenza; cavalcando la promessa
programmatica del “ NO “ !  “ assoluto ai
rigassificatori “; tradendo quindi i cittadini di Muggia, soffocando perfino il
dovere al mandato ricevuto dal Consiglio comunale del 30/04/09 che al punto “ 3
“ recitava testualmente :

Di dare mandato al Sindaco, quale componente
del Comitato Portuale, di agire con ogni mezzo, compreso, se necessario, il
voto contrario all’adozione del Piano Regolatore Portuale, qualora non venisse rivista
la zonizzazione del polo energetico, in modo di impedire la possibilità di
realizzare rigassificatori di GNL o depositi di GPL
“.  

   Il Sindaco Nesladek ha eseguito il mandato
ricevuto ? NO !  Il signor Sindaco all’atto della votazione,
anziché dire NO ! ( specificando eventualmente le sue ragioni ), è uscito dalla
sala astenendosi dal voto.

  Bravo ! Significa : “ Perdonatemi signori,
sono d’accordo con voi, ma per salvare la faccia mi astengo.  Così la votazione risulterà perseguita
all’unanimità !”

  Questo è stato un comportamento gravissimo.
Il Sindaco dovrebbe dare le dimissioni.

 

       Sede: V.  
Udine n° 4/c  Trieste                                         

            Mail : amici.golfo.ts@gmail.com                                   
                         L’addetto stampa                                  Sito
: http//
amici.golfo.ts.googlepages.com                    
         Arnaldo Scrocco   

Izjava AAG zaradi ponovnega poizkusa kapitala, da bi pričel zgradnjo plinskega terminala v Kopru


Po krajevnih skupnostih vmestni občini Koper so zopet dobili dopise od potecialnih investitorjev za izgradnjo plinskega terminala. Ena od njih nas je zaprosilila za naše mnenje.

AAG org.

 ALPE ADRIA GREEN
–  I, CRO, SLO  

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com ,
adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Transakciski
račun A-banka :05100-8011891125

 GSM : 051 311 450

 Spletne strani: http://greenslo.bravehost.com/  , http://www.greenaction-planet.org/,
 http://www.ekokvarner.hr/

Blog:
http://gezslo.spaces.live.com/

Izjava AAG zaradi ponovnega poizkusa kapitala, da bi pričel zgradnjo plinskega terminala v Kopru


Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je vnovič opogumila načrtovalce plinskih
terminalov v Tržaškem zalivu in Kopru. Resnosti vprašanja trajnostne oskrbe s
pomembnimi energenti, vključno s plinom, se zavedamo vsi. Vztrajanje pri
lokacijah, ki bi obalo in njeno prebivalstvo, ter naše skupno morje, neposredno
izpostavila znanim tveganjem oziroma nevarnostim prevoza in uplinjevanja
zemeljskega plina, ter onesnaževanju, pri terminalih, ki uporabljajo morsko
vodo za segrevanje plina, temelji izključno na poslovnih interesih vlagatlejev,
ne pa na temeljiti strateški presoji nacionalnih ali širših, regionalnih,
potreb po energiji in zemeljskem plinu.
Po treh letih strokovnih razprav in presoj, ki jih je spodbudila civilna
družba, in ki so, med drugim, zajete v poročilih strokovne medresorske komisije
slovenske vlade, državnega sveta in ministerstva za okolje in prostor je nadvse
jasno, da v Tržaškem zalivu in v Kopru ni varnostnih, prometnih in okoljskih
pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NGL)
tankerjev.
Tržaški zaliv je plitev, zaprt, njegova obala pa je gosto naseljena. Morebitna
nesreča, bi lahko bila uničujoča. V primeru Kopra tudi za mesto in obalo med
Ankaranom in Debelim rtičem, kjer se nahaja znano otroško letovišče RKS.
Individualen, avtarhičnen pristop držav do plinske problematike, po načelu
"en plinski terminal v vsakem zalivu" je v evropskem integracijskem
procesu nerazumljiv in nesprejemljiv. Še manj so sprejemljiva tveganja, ki jih
načrtovalci želijo naložiti na pleča prebivalstva zalivske obale.
Prejšnja vlada je, pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenih organizacij,
prizadetih lokalnih oblasti in tudi politične opozicije, načrtovanju plinskih
terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Sedanja vlada se o tem
vprašanju še ni izrekla, čeprav so največje stranke sedanje koalicije bile-v
prejšnjem mandatu- glasne nasprotnice plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
Sedaj iz ministrstva za gospodarstvo ( KOPAČ je podlegel kapitalu) pa prihajajo
skrb vzbujajoči namigi o možni izgradnji plinskega terminala tudi v Kopru s
pristajanjem od 50 do 100 plinskih tankerjev letno v samem koprskem
pristanišču, v neposredni bližini mesta in drugega naseljenega območja.
Plinski terminali bi morali biti zgrajeni na lokacijah, kjer so zagotovljeni
varnostni in okoljski pogoji ( ustrezna razdalja od obale, ustrezna globina
morja, ustrezna oddaljenost od intenzivno prometnih območij).

Na
Vas je odločitev ali boste živeli mirno in varno v svojem okolju ali pa
boste živeli v strahu pred ekplozijo pl. terminala zaradi neosvojene
tehnologije in možnega terorističnega napada ( Slovenija je v NATU) s
strani skrajnežov!


Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

 Odgovor TGE na izjavo AAG o plinskem terminalu v
Kopru



V
ponedeljek smo objavili izjavo Alpe Adria
Green (AAG) v zvezi z gradnjo plinskega terminala v Kopru
. Ker je po mnenju
TGE Gas Engineering izjava vsebovala mnoge nepravilnosti oziroma bila zavajajoča
za javnost, so pripravili odgovor nanjo, ki ga objavljamo v
celoti.

AAG v
izjavi za javnost, objavljeni na Obala.net, med drugim navaja, da so plinski terminali sporni tudi zato, ker uporabljajo
morsko vodo za segrevanje plina
. V TGE opozarjamo, da
naša tehnologija ne temelji na uporabi
morske vode
in je ne gre enačiti z drugimi tehnologijami,
saj je okolju in morju povsem neškodljiva. Hkrati izpostavljamo in neposredno
odgovarjamo na zavajanje javnosti v delu izjave, ki govori o poročilih medresorske komisije slovenske
vlade
, saj doslej nobena vladna študija ni obravnavala našega
projekta
za terminal utekočinjenega zemeljskega plina v
Kopru.

Se pa
strinjamo, da je ob razmišljanju o umeščanju tovrstnih objektov/projektov v
prostor vsekakor nujno potrebno opraviti
vrsto predhodnih študij in analiz
. Hkrati se nam zdi tudi
povsem
nesprejemljivo
navajanje v izjavi, da želimo načrtovalci terminalov tveganja
preložiti na pleča prebivalcev
. Neodgovorno je namreč, da
podpisani v izjavi AAG ne pogledajo niti referenc že obstoječih terminalov in
načina njihove umestitve v prostor, preden zapišejo »ugotovitve«, ki jih lahko
označimo zgolj kot nestrokovno in
populistično ustrahovanje
ljudi
.

Naj
navedemo samo dva zadnja, z najsodobnejšimi tehnologijami in po najstrožjih
standardih izgrajena projekta/terminala utekočinjenega zemeljskega plina v
neposredni bližini urbanih naselij, tistega v Sinesu (Portugalska) ali v
Mugardosu (La
Coruna) (Španija). S tem želimo istočasno odgovoriti na ugotovitve AAG in
njenega pod izjavo podpisanega predsednika Vojka Bernarda, še zapisane v izjavi,
ki govorijo o tem, da mora biti plinski terminal zgrajen na lokacijah, kjer so
zagotovljeni varnostni in okoljski pogoji (ustrezna razdalja od obale, ustrezna
globina, ustrezna oddaljenost od intenzivno prometnih območij), kar v osnovi ni
sporno, po našem mnenju, strokovni
presoji in mednarodnih izkušnjah, pa je to izvedljivo tudi v
Kopru
.

Predlagamo,
da se strokovnjaki AAG bolje seznanijo s predpisanimi pogoji umeščanja plinskih
terminalov v prostor, hkrati pa pozivamo, da se v Sloveniji, glede projekta v Kopru,
vendarle odpre strokovna in resnično argumentirana javna
razprava
, ki ne bo predstavljala populističnega ustrahovanja
ljudi že vnaprej, še preden sploh nastane kakšna študija ali analiza in še
preden sploh lahko pogledamo, kaj lahko tovrstni projekti prinesejo v razvojnem,
ekonomskem in nenazadnje energetskem smislu tako lokalnim prebivalcem, Obali in
nenazadnje Sloveniji.

 

TGE
Gas Engineering, Podružnica Inženiring Ljubljana

Uroš Prosen

projektni
vodja

Franc Malečkar

Premančan 28, 6280 Ankaran

 

Svet KS Hrvatini                                                                  Premančan,
19.5.2009

 

 

ZADEVA: Mnenje o plinskem terminalu v Kopru

 

V skladu z željo predsednika KS in gradivom, ki sem ga dobil
od tajnice KS in sicer 1. dopis podjetja TGE z dne 7.5.09; 2. prospekt TGE; 3.
priloga Primorski utrip febr. 09, 4. priloga Primorski utrip marec 09, menim,
da je projekt nesprejemljiv, kar
utemeljujem z:

 

Ad 1 omenja izjemno zahtevno umeščanje v prostor, v
referencah, gradivi 3 in
4 je videti, da so terminali v praktično nenaseljenih in odprtih prostorih,
nikjer ni videti, da bi bilo to v zaprtem riaškem zalivu, plitvem in ob drugih
nevarnih napravah, kot je 200.000 ton kerozina (11. septembra jih je počilo 20
ton!), bencina 2 miliona ton, kemijski terminal…praktično v mestu. Tudi nikjer
ne piše, zakaj morajo biti podobne naprave v Kaliforniji 15o milj od naselja,
tudi ne zakaj se je zgodila nesreča na takem terminalu v Alžiru…

Zato ne čudi, da se v varnostni oceni nikjer ne omenja
sinergijski učinek nesreč ali drugače povedano ob vseh navedbah certifikatov in
direktiv (npr. IPPC) ne omenja kršitev osnovne, tj. direktive Seveso, ki ne
dovoljuje izgradnje nevarnega objekta ob že obstoječem nevarnem. Pisci se modro
izognejo v  analizi varnostnih vidikov,
kaj se zgodi, če bi zaradi eksplozije tankerja kerozina eksplodiral še tanker
plina, zabijejo si žebelj v lastno krsto, ko navajajo eksplozivnost mešanice z
zrakom in globino greza tankerja, kar pomeni, da ga niti v sanjah ne morejo
potopiti, če bi se zgodila nesreča. O tem, da bodo šele izvedene študije
razširjenja plinov, pa raje ne rečem nič.

 

Glede gospodarskih koristi, pa izgleda, da pišejo bedakom,
ko navajajo porast poslovnega turizma! Me zanima, zakaj te porasti ne dajo v
podatkih o referencah, tj. koliko poslovnega turizma je obiskalo njihove
naprave na Portugalskem, Norveškem….predvsem pa koliko poslovnih turistov bo
trošilo denar v KS Hrvatini!

 

Tu omenja gospodarske prednosti za lokalno skupnost. Od teh
sem našel le v gradivu 2 povečanje proračuna MO Koper, ker pa sam župan
namerava izločiti KS Hrvatini in Škofije, še tega ne bo

 

Omenja varnost dobave plina R Sloveniji, kjer pa sam
sekretar na ministrsvu za gospodarstvo pravi, da tega ne rabimo, da imamo
diverzificirano dobavo, da je objekt preglomazen za potrebe naše države in je
torej namenjen zaslužku tujega koncerna, tj. se samo postavi v smrtno
nevarnost, zmanjša vrednost nepremičnin (kako so samo izračunali da bo to za
11% ni jasno) in izniči tradicionalne dejavnosti (katera potniška turistična
ladja bo pristala ob plinskem tankerju?) lokalnega prebivalstva.

 

Ad 2 – navajajo manjše emisije CO2, celo znotraj standardov.
Če je to res, zakaj bo potrebno šele v nadgradnji potrebno jih zmanjševati, kar
pa pišejo da je celo samo načrtovano, torej lhku anka nč. O izpustu
toplogrednih plinov pa ne rečejo nič…še sosedi v Trstu jih priznajo.

 

S plinom bi segrevali vodo, ki bi utekočinila plin, da ga
lahko pošljejo v Nemčijo…višek tople vode bi gnal plinske turbine..ma če kaj
vem, jih poganja para, je torej potrebno vodo upariti! Ta voda se bo hladila s
plinom!

Če so že bili na Portugalskem, bi si lahko tam ogledali
sončno elektrarno, ki na površini koprskega pristanišča proizvede elektrike za
30.000 gospodinjstev. Ne vem kaj pomeni njihova navedba , da bi ta vir
zagotovil primorski regiji zanesljivo (kaj je sedanja nezanesljiva? Tega še nisem
slišal?), neodvisno (od koga je sedanja odvisna? O ja, je odvisna od pretoka
Soče; pa kaj ta elektrana ne bo imela lastnika, ki bo diktiral cene s profitom?)
in cenovno ugodno (kaj pa je bolj cenovno ugodnega od sonca ali Soče, ki teče
po dolini?). Torej spet pišejo bedakom, ali pa so sami to?

 

Domnevam, da so avtorji tega gradiva toliko pametni, da se
zavedajo, da pišejo neumnosti, zato je še manj jasno, zakaj ne načrtujejo
takega objekta, kjer je to možno, okoljsko-varnsotno neoporečno, neprimerno ceneje,
kar bi lahko bila že razširitev terminala v Rovigu, ali adaptacija že
obstoječih ploščadi v globokem morju, izven plovnih poti južno od Pule. Torej
je razlog vztrajanja nekje drugje..mogoče nakazuje to izjava vodje projekta ob
ugasnjenih kamerah…»z državnim sekretarjem se pa nisva menila tako«.

 

Namenoma sem izpustil težave na morju (varnsotni pas okoli
ladij npr.) in militarizacijo Hrvatinov (ladje spremljajo, domnevam, da v našem
primeru tuje, bojne ladje v vojnem razporedu in oborožitvi).

 

Predlagam KS Hrvatini, da
zavrne ta projekt
, saj ne zagotavlja varne in neodvisne oskrbe z elektriko
in energijo, je okoljsko sporen, nevarne, ekonomsko in družbeno nesprejemljiv.

 

Franc Malečkar

Tokrat objavljamo odgovor na članek
"
Franc
Malečkar o plinskem terminalu v Kopru
", ki smo ga objavili v sredo, 20. maja. Pri TGE Gas
Engineering so prepričani, da g. Malečkar v svojem pisanju navaja celo vrsto
dokazljivih neresnic in zavajanj. Njihov odgovor objavljamo v
celoti:

G. Franc Malečkar je na
obala.net  20. maja 2009 objavil svoje pisanje, za katerega ni povsem jasno ali
je namenjeno širši javnosti ali zgolj ostalim članom sveta KS Hrvatini, je pa
očitno odziv na našo pobudo, da predstavimo svetnikom vseh KS na območju MOK naš
projekt za plinski terminal v Kopru in s tem odpremo razpravo o možnostih
uresničevanja tega projekta. Pobuda ni bila dana z namenom prepričevanja, temveč
zgolj kot možnost oblikovanja razprave, po kateri si imajo člani svetov KS sami
pravico ustvariti mnenje o projektu.

Ker je pa v
pisanju in pozivanju g. Malečkarja navedenih cela vrsta dokazljivih neresnic in zavajanj ter popolnoma
njegovih osebnih interpretacij
, ki s projektom nimajo kaj
dosti skupnega, bi bilo še toliko bolj zaželjeno, če bi se na KS Hrvatini naša predstavitev članom sveta KS
dejansko lahko izvedla
in bila podana priložnost za
marsikatero pojasnitev projekta. Čudna so namreč pota demokracije, v kateri
lahko posamezniki vnaprej in brez kakršnegakoli strokovnega znanja
diskreditirajo tako projekt kot navsezadnje tudi organizacijo kot je
TGE.

Gospod
Malečkar je na videz s svojim pisanjem res poskušal diskreditirati projekt TGE,
toda pozorno branje pokaže, da je temeljno sporočilo njegovega pisanja
»jaz vem, da je ta projekt nesprejemljiv
za Koper in če jaz to vem, potem vam (ostali svetniki KS Hrvatini) ni potrebno o
tem sploh razpravljati.
« S tem je tako v prvi meri
diskreditiral temeljno vlogo in funkcijo
KS
, kjer ni pomembno mnenje vseh izvoljenih svetnikov,
temveč samo mnenje enega, ki odloča ali bo Svet KS razpravljal o določeni temi
ali ne. TGE spoštuje demokratični sistem, po katerem ima vsak izvoljeni
predstavnik prebivalcev lastno voljo in odločanje na podlagi verodostojnih
informacij.

Namen
predstavitve TGE Gas Engineering svetom KS v MOK namreč ni bilo pričakovanje, da
bi KS zavrnile ali potrdile naš projekt, temveč se z njim zgolj seznanile in si
na podlagi predstavitve imele možnost
ustvariti mnenje in stališča do projekta
. Res je, da smo v
času soodločanja in participatorne demokracije, toda dopustiti je treba, da
soodločanje poteka na ravni pridobljenih informacij in če kdo lahko poda
objektivno informacijo o projektu je to zagotovo TGE in ne nekdo, ki se je a
priori postavil v vlogo nasprotnika projekta – ne na ravni dejstev ampak na
ravni svojega osebnega prepričanja.

V skladu z
Arhuuško konvencijo je to zgolj prvi korak (ki je navsezadnje lahko tudi zadnji)
za seznanjanje s samim projektom. In če, kakor navaja g. Malečkar, za marsikaj
iz gradiva, poslanega na predstavnike svetov KS, še ni slišal, bi bila predstavitev našega projekta na svetu KS Hrvatini
zagotovo priložnost, da marsičemu iz prve roke, novemu, referenčnemu in
dokazljivemu tudi prisluhne.
Najverjetneje si lahko šele po
tem tudi vsakdo ustvari svoje mnenje.

Če se pa se
že vnaprej nekaj zavrača, seje strah in deli pavšalne ocene, ne da se pred tem
vsaj poskusi prisluhniti, nam je izjemno žal, da predstavniki krajanov ne bodo
imeli priložnosti prisluhniti predstavitvi TGE Gas Engineeringa in si o projektu
ustvariti lastno mnenje.

TGE
Gas Engineering, Podružnica Inženiring Ljubljana

Uroš Prosen

projektni
vodja

Četrtek 28.05.2009

Ministerstvo za gospodarstvo je tudi zaradi našega pritiska zavrnilo TGE-ju energecko dovoljenje