Seminar – Energija zemlje in podzemne vode


  Inštitut za
obnovljive vire energije, Kranj

Energija zemlje in podzemne vode

 V
sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, Direktorat za energijo

 

 

Spoštovani!

 

Vabimo vas na
strokovni seminar, na katerem vam bomo v dveh dneh, 28. in 29. maja 2009
predstavili strokovni pristop k rabi energije zemlje in energije podzemnih voda
ter pravno ureditev teh  zadev v
sosednjih državah (Avstrija in Švica).

 

K udeležbi na
seminarju vabimo predvsem arhitekte in strojne projektante, izvajalce rudarskih
del in rudarske projektante, izvajalce inštalacij strojne opreme, pristojne
delavce upravnih enot, občinskih služb ter državnih inštitucij.

 

Kotizacija za
udeležbo na dvodnevnem seminarju znaša 210,00 EUR + DDV. V kotizacijo so
vključena predavanja, skupna večerja, gradivo za udeležence ter kava in napitki
med odmori. Kosilo v kotizacijo ni vključeno.

 

Za udeležbo na
seminarju izpolnite priloženo prijavnico, kjer so tudi podatki za plačilo
kotizacije. Izpolnjene prijavnice pošljite po pošti na naslov IOVE, Likozarjeva
3, 4000 Kranj, po faxu na št. 04/2357 777, prijavo pa lahko pošljete tudi na
elektronski naslov: iove@guest.arnes. si.

 

Prijavnice pošljite
najkasneje do 20. 5. 2009, prav tako je potrebno vplačati kotizacijo pred
udeležbo na seminarju.

Udeleženci lahko z
izpolnitvijo drugega dela prijavnice rezervirate tudi sobo v hotelu Cerkno
(prijavnico pošljite v Hotel Cerkno).

 

Organizator
seminarja je Inštitut za obnovljive vire energije Kranj, skupaj z Direktoratom
za energijo v okviru Ministrstva za gospodarstvo.

 

Vse dodatne
informacije lahko dobite na telefonu 04/2352 770 ali pa nam pošljete vprašanje
na elektronski naslov.

 

Vabilu smo priložili program seminarja in prijavnico.

Program seminarja:

 

 

Petek, 29. 5. 2009

 

Pričetek predavanj ob 9. 00

 

  • dr. Miran Veselič

Zaloga podzemnih voda v RS, možnost koriščenja energije podzemnih voda;

  • dr. Boris Salobir, PROTOS, d.o.o.

Predstavitev osnutka avstrijskega pravilnika o rabi energije zemlje in
energije podzemnih voda;

  • Marjan Kraljič, univ. dipl. ing. naft., NAFTA
    – GEOTERM, d.o.o. Lendava

Geotermalna energija in izvedba prve globoke ponikovalne vrtine v
Sloveniji;

  • dr. Boris Salobir, PROTOS, d.o.o.

Zaključna diskusija in predlog za postavitev strokovnega teama za
pripravo

osnutka slovenskega ustreznega pravnega akta.

 

 

Zaključek v popoldanskih urah

 

 

 

 

 

Udeleženci bodo ob prihodu dobili prevedeno tuje gradivo in zbornik
prejetih referatov nastopajočih predavateljev.

 

V času seminarja se bodo s promocijskimi materiali predstavili
slovenski proizvajalci toplotnih črpalk. 

 

 

Vabljeni!

 

Kranj, 30. 4. 2009                                                   IOVE,
direktor Božo Dukić

 

20.4. OKOLI 12 URE IN 35 MINUT JE ZAGOREL SAMSKI DOM V ŠENTVIDU


Posredujem, mogoce bo kdo lahko pomagal…

Vojko Bernard

20.4.  OKOLI 12 URE IN 35 MINUT JE ŠE IZ NEZNANEGA RAZLOGA ZAGOREL SAMSKI DOM NA CESTI NA POLJANE 1 V ŠENTVIDU. IZ POLICIJSKE UPRAVE LJUBLJANA SO SPOROČILI, DA SO BILI MED POŽAROM V STAVBI TRIJE LJUDJE, KI PA SO SE REŠILI PRED OGNJENIMI ZUBLJI. požar samskega doma Šentvid

Novice o dogodku si lahko preberete TUKAJ in TUKAJ.

V SAMSKEM DOMU JE ŽIVELO 115 DELAVCEV PODJETJA VEGRAD. DELAVCI IMAJO TRENUTNO ZAGOTOVLJENO BIVANJE V SAMSKIH DOMOVIH V ŠTORAH IN NA TROJANAH, VENDAR SO OSTALI POPOLNOMA BREZ VSEGA. OBLAČILA IN DOKUMENTI SO JIM ZGORELI V SAMSKEM DOMU.

ZATO NA TEM MESTU SPROŽAMO POBUDO ZA ZBIRALNO AKCIJO, V KATERI BI SE ZA TE DELAVCE ZBIRALO VSE, KAR V TEM TRENUTKU NUJNO POTREBUJEJO:

MOŠKA OBLAČILA RAZLIČNIH VELIKOSTI (HLAČE, JAKNE, MAJICE, SPODNJE MAJICE, JOPICE) NERABLJENO SPODNJE PERILO IN NOGAVICE, MOŠKA KOZMETIKA, BRISAČE, TORBE, NAHRBTNIKI, POTOVALNE TORBE, SUPERGE, ČEVLJI, COPATI,  PASOVI, HRANA, JEDILNI PRIBOR, IPD.

POZIVAMO VSE, KI STE PRIPRAVLJENI SODELOVATI V AKCIJI, DA UPORABITE LASTNE SOCIALNE MREŽE PRI ZBIRANJU NAJNUJNEJŠEGA ZA PRIZADETE DELAVCE.

ZBIRNO MESTO ZA VSE STVARI, KATERE NUJNO POTREBUJEJO DELAVCI IZ POGORELEGA SAMSKEGA DOMA CESTA JE

SAMSKI DOM NA PODMILŠČAKOVI ULICI 51

1000 LJUBLJANA

NATANČNA LOKACIJA:

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=PODMIL%c5%a0%c4%8cAKOVA+ULICA+51%2c+1000+Ljubljana&tab=maps

TAM BO VES ČAS PRISOTEN HIŠNIK DEMIR PEHLIĆ: 051 682 591

VNAPREJ HVALA ZA VSE PODARJENE STVARI

IN

PROSIM, ČE VSE INFORMACIJE O ZBIRALNI AKCIJI POSREDUJETE NAPREJ!

Goran Lukič

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

T: 01 43 41 278

M: 031 517 201

E: goran.lukic@sindikat-zsss.si

predavanje: KEMIZACIJA OKOLJA


Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na

predavanje:

KEMIZACIJA OKOLJA

„Ko enkrat ugotovimo, da umirajo čebele na različnih področjih skoraj sočasno, je to za človeka bioindikator. To pomeni, da je ogroženo tudi življenje ljudi…To je zame ekoterorizem.“

Društvo za varstvo okolja Bled bo v blejski knjižnici gostilo dr. Gorazda PRETNARJA, dipl. univ. biol., ki nam bo pripravil predavanje na temo onesnaženosti našega okolja in naših teles s pesticidi in drugimi strupi. clip_image002

Predavanje bo v četrtek, 23.4.2009 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

Vstopnine ni.

VABLJENI!

Razstava z naslovom »Alpe – kot jih vidijo ptice«.


Spoštovani,
v četrtek, 16. aprila ob 18. uri, vas vabimo na Jakopičev drevored v ljubljanskem Tivoliju,
kjer bomo slovesno otvorili razstavo z naslovom »Alpe – kot jih vidijo ptice«.
Razstava sodi v okvir predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji (marec 2009 – marec 2011).
Več o slovenskem predsedovanju na: www. mop.gov.si.
Milena Janežič
Služba za odnose z javnostmi/PR Service
Ministrstvo za okolje in prostor/Ministry of the Environment and Spatial Planning
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, SI-Slovenia
Tel.: 01/ 478 7335
Phone: +386 1 478 7335
Faks: 01/ 478 7415
Fax: +386 1 478 7415
clip_image002

Raztava – Modro naj ostane modro


Vabilo

Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave

»Neka plavo ostane plavo« – »Modro naj ostane modro«,

ki bo v četrtek, 16. aprila 2009, ob 12.00 uri, v prostorih Morske biološke postaje, Piran, Fornače 41.

Razstava bo odprta do 30. aprila 2009.

Udruga Sunce, Split

Ljiljana Prebanda, predsednica

clip_image001Razstava prikazuje bogastvo in raznolikost Jadranskega in Sredozemskega morja ter spodbuja vsakega izmed nas, da prispeva svoj delež k zaščiti in ohranjanju.

Lafarge je vreden gnoja!


Dragi državljani,
To kar je storila ARSO včeraj, ko je podelila dovoljenje za sosežig odpadkov Lafarge Cementu,  je ena najbolj žalostnih novic za prihodnost ZASAVJA…
hvala vsem tistim tetikam in stričkom na ARSO-u, ki bi morali braniti zdravje ljudi, pa ga niso…
Mimogrede, leta 2005 je bilo pobranih 12000 podpisov zasavcev proti sosežigu v Cementarni… Ali jih bomo ponovno pobrali?
razočarana Zasavčanka

‘Lafarge je vreden gnoja!’

Pred trboveljskim podjetjem Lafarge so se zbrali jezni krajani in s kupom gnoja, ki so ga stresli pred vhod tovarne, protestirali, ker je podjetje dobilo dovoljenje za sežig odpadkov, ki naj bi še bolj onesnažil Zasavje.

Vec na http://24ur.com/novice/slovenija/lafarge-je-vreden-gnoja.html

Za pripisano vsebino ne odgovarjamo, prav tako ne moremo preveriti identitete pošiljatelja.
Stran http://24ur.com/ je v lasti podjetja PRO PLUS d.o.o. Vse pravice pridržane.
urednistvo@24ur.com

KOMENTAR ALPE ADRIA GREENimage

ARSO je očitno podlegel kapitalu, saj je obravnaval samo sežiganje nenevarnih odpadkov, kot pa nam je znano iz zaneslivih virov bodo v Lafage-u kurili tudi oporečne odpadke za katere je v tujini potrebno za požig plačati veliko.
Sežiganje odpadkov, kot način odstranjevanja odpadkov se tudi zaradi odpora prebivalstva povsod opušča in nadomešča z ustreznejšimi, ekološko primernejšimi metodami. Tehnologijo sežiganja (skupaj z nevarno in umazano industrijo) razvite dežele vztrajno ponujajo tranzicijskim državam in deželam tretjega sveta. Kompletno in nenevarno sežiganje brez vpliva na okolico ni možno.
predstavlja neprevidljivo ogrožanje okolja v gosto naseljenem področju. Previdena je emisija dušikovih oksidov , NOx, halogenov, dioksina, furanov, ogljikovega dvokisa Obstaja realna možnost nepredvidenih tehnoloških incidentov ali nekontroliranega sežiganja odpadkov pripeljanih od drugod. Ni nobenega zagotovila za uspešen javni, nepristanski in
stalni nadzor.
Letno bo nastalo 70 ton visoko strupenih, nerazgradljivih odpadkov. Izvoz v tujino bo draga in verjetno začasna rešitev. Obstaja možnost bolj ali manj javnih "domačih" improvizacij. Tudi v najrazvitejših državah so sodobne sežigalnice še vedno vir najbolj strupenih poznanih snovi – dioksinov in furanov ter strupenih kovin, ki se ne razgrajujejo, se v organizmih kopičijo in prek placente in materinega mleka ogrožajo tudi naše otroke in s tem zdravje bodočih generacij.
S sežiganjem smeti ne izginejo- le spremenijo se v strupene pline in strupeni pepel. Pri gorenju najrazličnejših odpadkov potekajo na visoki temperaturi neštete kemične reakcije in nastajajo nove kemične spojine, o katerih le malo vemo. Nekatere so dosti strupenejše od vhodnih snovi. Število novonastalih organskih snovi gre v tisoče. Pepel iz sežigalnice je nevaren odpadek
Pravijo, da po sežigu ostane le inerten pepel, kar pomeni, da se v njem ne dogaja biološki razkroj in gnitje. Kar pa ne pomeni, da ni nevaren, saj vsebuje razne strupene snovi, ki se iz odlagališč z vetrom in vodo raznašajo naokrog ter ogrožajo podtalnico in hrano ter tako vstopajo v prehrambeno verigo. Naša država nima odlagališč niti posebnih zahtev za odlaganje pepela, ki navadno konča kar na mestni deponiji.

image
DIOKSIN : najnovejše raziskave dokazujejo, da ne obstaja za zdravje še varna doza tega strupa. Že v nepredstavljivo majhnih količinah (ppt) deluje kot kancerogen (povzroča raka), obnaša se kot hormon – vmešava se v hormonsko delovanje organizma in moti razvoj zarodka. Posledice so reprodukcijske motnje (zmanjšano plodnost pri moških, endometrioze in druge motnje pri ženskah) in duševne motnje : zmanjšanje inteligence, hiperaktivnost, socialna neobčutljivost. Povzroča motnje v razvoju imunskega sistema: posledica je splošna neodpornost, astma, alergije, avtoimune bolezni, teratogenost – razne organske razvojne
deformacije plodu ter odmrtje ploda; Metabolične motnje kot je sladkorna bolezen, jetrne in krvne bolezni, kronična utrujenost…

image

Odpadki so eno najslabše rešenih področij varstva okolja v Sloveniji in pomemben vir onesnaževanja in ogrožanja vseh sestavin okolja. Nakopičeni problemi pri ravnanju z odpadki so večplastni in izvirajo iz dosedanjega političnega družbenega odnosa do odpadkov in načina ravnanja z njimi. Poznavanje zakonodaje in političnih dokumentov, strategij in programov je
temeljni pogoj za poseganje v razpravo o mogočih odločitvah ravnanja z odpadki. Vendar zakonodaja določa le formalni okvir in ne predpostavlja prednostnih odločitev, kako bo vsak posameznik izmed nas dejansko ravnal z odpadki.

image
Gradnja sežigalnice odpadkov se zdi dejansko zelo preprosta in hitra rešitev problemov povezanih z odpadki. Vendar pa je potrebno vedeti, da sežigalnice komunalnih odpadkov predstavljajo tudi velik vir različnih emisij( npr. dioksinov), katerih vpliv na okolje še niso povsem točno določeni. Sežigalnice za svoje delovanje potrebujejo kontinuiran dotok odpadkov v obdobju 20 do 25 let, pri čemer pa si se lahko pojavilo kar nekaj težav.

Ocena onesnaženosti tal na območju Bukovžlaka


Ocena onesnaženosti tal na območju Bukovžlaka, ki jo je ob popolni odpovedi državnih organov, ki niso ukrepali  proti storilcem kriminalnega dejanja,  navoza teh strupov na travnik 50m stran od prvih hiš, naročila in plačala Civilna iniciativa Teharje Bukovžlak.  Denar  za plačilo smo pomagale zbirati tudi CI Aljažev hrib in CI Brezje Proseniško.

Znanstveniki :

dr. Cvetka Ribarič Lasnik- avtorica študije s svojimi sodelavci,  dr. Dušan Plut, dr. Viktor Grilc, dr. Franc Fazarinc, mag. Marko Zupan

so jasno povedali, na včerajšnji novinarski konferenci v Celju, da je takšno nedopustno ravnanje in odlaganje strupov v naravo,  kjer ogrožajo naravo in zdravje ljudi kaznivo dejanje.  Potrebna je nujna sanacija teh strupenih snovi in kontaminirane zemlje, saj je ogrožena podtalnica in zrak, ki ga ljudje dihamo  vsak dan. Gre za nedopustno ravnanje posameznikov in odgovornih ljudi,  ki bi morali ukrepati in preprečiti zastrupljanje okolja in ljudi, ko so bili pred  skoraj štirimi leti opozorjeni, s strani krajanov, da navažajo strupene snovi na travnik zraven hiš. Po mnenju znanstvenikov,  so to strupeni odpadki, ne samo kontaminirana zemlja, saj je arzena v vzorcu  kar 1300% nad kritično vrednost, v drugem  vzorcu pa kar  24 krat ali 2400%  presežen baker nad kritično vrednostjo. Študija kaže, da   devet od desetih težkih kovin presega  kritično vrednost,  v enem vzorcu pa je cinka nad mejo določljivosti  analize, to je  10 000 mg/kg.  Ogroženi so pomembni vodonosni viri Celja.

Ker je ta črna deponija, dokazano,  nov velik vir ogrožanja zdravja  prebivalstva in okolja  zahtevamo nujno  ukrepanje.

OCENA ONESNAŽENOSTI TAL NA OBMOČJU

BUKOVŽLAKA

Naslov: Ocena onesnaženosti tal na območju Bukovžlaka

Naročnik: Civilna Iniciativa

Bukovžlak 89

3211 Teharje

Izvajalec: Inštitut za okolje in prostor

Ipavčeva 18

3000 Celje

Direktor: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik

Podizvajalci: Geološki zavod Slovenije

Mineralne surovine

Dimičeva ulica 14

1000 Ljubljana

Številka poročila: Pr 02/03/09

Datum: 2009-03-30

Nalogo izdelali: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik (IOP)

Nadja Romih, univ. dipl. inž. (IOP)

Boštjan Grabner, univ. dipl. biolog (IOP)

Tanja Tajnik, univ. dipl. biolog (IOP)

dr. Gorazd Žibret (GEO-ZS)

Odgovorni nosilec: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik

Priloga:

– posnetki z dneva vzorčenja

– 1x analiza vzorcev AcmeLabs

1 UVOD

Onesnaženost tal s težkimi kovinami zaradi onesnaževanja v preteklosti predstavlja

velik ekološki in gospodarski problem v večini držav EU in tudi v Sloveniji. V

prevelikih koncentracijah predstavljajo resno grožnjo za zdravje ljudi in živali.

Z izrazom težke kovine označujemo kovine, ki imajo gostoto večjo od 5 g cm-3 oz.

atomsko število nad 20. Izraz pogosto uporabljamo za elemente, kot so Cd, Cr, Cu,

Hg, Pb, Ni, in Zn, ki jih povezujemo z onesnaževanjem okolja. V tleh se pojavljajo v

zelo majhnih koncentracijah, zato jim pravimo tudi mikroelementi. V majhnih količinah

težke kovine v okolju niso nevarne, problemi z onesnaževanjem pa nastanejo, ko se

ti elementi prekomerno nakopičijo na nekem območju v tleh, vodi ali zraku. Tako

visoke koncentracije vplivajo na metabolizem, povzročajo kostne deformacije,

slabokrvnost, zaostalost v rasti, hipertenzijo, in so rakotvorne (predvsem kadmij).

Raziskavo in analize je naročila Civilna iniciativa iz Teharij.

Namen poročila je pridobiti informacije o vsebnosti onesnažil v tleh na območju

Bukovžlaka in z analizo vzorcev tal z omenjenega področja določiti stopnje

onesnaženosti, ki lahko kakorkoli škoduje človeškemu zdravju.

2 VZORČENJE IN IZDELAVA ANALIZE

2.1 Lokacija

Zemljišče se nahaja v vzhodnem delu Celja vzporedno ob magistralni cesti Celje-

Rogaška Slatina, Kidričeva cesta, in meji na območje Cinkarne Celje.

clip_image002

Slika 1: Prikaz raziskovanega območja

Soseščina lokacije je pretežno industrijsko-poslovna ter nekaj stanovanjskih

objektov. V zadnjem obdobju pa je na tem področju vedno več novih gradenj ali

stanovanjskih ali poslovnih objektov.

clip_image004

Slika 2: Prikaz vzorčnih mest

2.2 Vzorčenje

Vzorčenje je bilo opravljeno dne 04. 12. 2008, v suhem vremenu in v dopoldanskem

času. Na lokaciji smo določili 4 točke odvzema vzorca. Zemljina je bila vzorčena na

globini 0-30 cm. Vzorce smo shranjevali v plastičnih vrečkah (zavezane in

označene!).

Vzorčili smo na štirih vzorčnih mestih ročno s kovinsko lopato, ki smo jo predčasno

spirali z destilirano vodo.

Zemljina je bila posušena na Geološkem zavodu Slovenije na 30 ºC. Posušena

zemljina je bila zmleta v ahatnem mlinu.

Kemijska analiza povprečnih vzorcev je bila opravljena v laboratorijih družbe ACME v

Vancouvru, Kanada, z ICP-MS analizo vsebnosti elementov.

2.3 Vrednotenje rezultatov

Rezultati analiz navedenih vzorcev zemljin so nadalje ovrednoteni na podlagi

upoštevanja mejnih vrednosti iz naslednjih predpisov za zemljine:

Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v

tleh (Uradni list RS, št. 68-3722/1996; Uradni list RS, št. 41-1694/2004).

3 REZULTATI

3.1 Opis vzorcev

Vzorec 1

Barva je rdeča, podobna hematitu (Fe2O3). Po grudah gline so se naredili limonitni

oprhi oz. hidroksidne novotvorbe. V močno limonitiziranih kosih so jasno opazni

sulfidni minerali (pirit?), veliki okoli 0.1 mm (komaj opazni). <1% frakcije nad 2 mm so

ostanki premoga, je pa izjemno veliko ostankov žlindre, ki znaša po makroskopski

oceni cca 10%. Večji in reprezentativni kosi žlindre so ohranjeni. Ostala frakcija nad

2 mm je bila zavržena.

clip_image006

clip_image008

clip_image0104 DISKUSIJA

Ugotavljanje stopnje koncentracije težkih kovin v tleh vrednotimo s pomočjo mejnih,

opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.

Tabela 5: Antropogeni izvor težkih kovin v okolju (Ross, 1994).

1. Rudarjenje in taljenje rude

Jalovina in žlindra (preperevanje in vetrna erozija): As, Cd, Hg, Pb

Rečni sedimenti in poplave: As, Cd, Hg, Pb

Izgube pri transportu rude in njenih separatov: As, Cd, Hg, Pb

Taljenje rude (vetrno prenašanje prahu in aerosolov): As, Cd, Hg, Pb, Sb, Se

Železarne in jeklarne: Cu, Ni, Pb

Brušenje kovin: Zn, Cu, Ni, Cr, Cd

2. Industrija

Plastike: Co, Cr, Cd, Hg

Tekstilna: Zn, Al, Ti, Sn

Mikroelektronika: Cu, Ni, Cd, Zn, Sb

Zaščita lesa: Cu, Cr, As

Rafinerije: Pb, Ni, Cr

3. Atmosferski depozit

Urbana in industrijska središča skupaj s sežigalnicami: Cd, Cu, Pb, Sn, Hg, V

Metalurška industrija: As, Cd, Cr, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl, Zn

Avtomobilski izpusti: Mo, Pb, V

Izgorevanje fosilnih goriv in termoelektrarne: As, Pb, Sb, Se, U, V, Zn, Cd

4. Kmetijstvo

Mineralna gnojila: As, Cd, Mn, U, V, Zn

Organska gnojila: As, Cu, Mn, Zn

Apno: As, Pb

Fitofarmacevtska sredstva: Cu, Mn, Zn, As, Pb

Voda za namakanje: Cd, Pb, Se

5. Odlaganje odpadkov

Blata čistilnih naprav: Cd, Cr, Cu, Hg, Mn, Mo, Ni, Pb, V, Zn

Vode, ki odtekajo iz deponij: As, Cd, Fe, Pb

Odlagališča kovin: Cd, Cr, Cu, Pb, Zn

Požari in pepel: Cu, Pb

4.1 Vsebnost težkih kovin

Koncentracija težkih kovin na vzorčnih mestih je visoka. V večini primerov gre za

preseganje kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

Kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težkih kovinah, kot so Cu, Pb, Zn, Cd, As in Cr.

Opozorilne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težki kovini, kot je Hg.

Mejne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težkih kovinah, kot sta Mo in Co.

Predvsem so kritične presežene vrednosti težkih kovin kot so:

– Cd, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 6-krat (6,12-krat),

– Cu, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 24-krat (24,01-krat),

– Pb, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 13-krat (13,41-krat),

– Zn, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 13-krat (>13,89-krat),

– As, najvišja presežena vrednost tudi do 13-krat (13,00-krat) in

– Cr, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 1,5-krat (1,52-krat).

4.2 Onesnaženost zemljin po vzorčnih mestih

Koncentracija težkih kovin po vzorčnih mestih je različna.

Vzorec 1

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn in

As. Opozorilna imisijska vrednost je presežena pri Hg. Mejna imisijska vrednost je

presežena pri Co.

Vzorec 2

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn,

As in Cr. Mejna imisijska vrednost je presežena pri Hg.

Vzorec 3

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Pb, Zn in As.

Opozorilna imisijska vrednost je presežena pri Cu.

Vzorec 4

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn in

As. Mejna imisijska vrednost je presežena pri Mo.

Vzorec 2 presega vrednost kritičnih imisijskih vednostih 6-ih težkih kovinah (Cd, Cu,

Pb, Zn, As in Cr). Sledita vzorec 1 in 4, ki presegata kritično imisijsko vrednost 5-ih

težkih kovin (Cd, Cu, Pb, Zn in As). Nadalje sledi vzorec 3, kateremu kritična

imisijska vrednost je presežena pri 4 težkih kovinah (Cd, Pb, Zn in As).

Glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi

v tleh, je moč ugotoviti, da so od 10 kovin, ki so zavedene v tej uredbi, na

opazovanem območju presežene vrednosti 9-ih kovin.

Rezultati so po strukturi onesnažil pričakovani, po njihovi intenzivnosti pa zelo

zaskrbljujoči.

Glede na rezultate analiz problem predstavljajo emisije nevarnih snovi v podtalnico in

zrak.

5 ZAKLJUČKI

1. Izdelan je bil načrt vzorčenja in analiz vzorcev zemljin z območja Bukovžlaka.

2. Izdelana je bila analiza vzorcev zemljin.

3. Rezultati analiz zemljin kažejo na veliko onesnaženost zemljin, na globini 0-30

cm, s težkimi kovinami (Cu, Pb, Zn, As, Cd, Cr, Hg, Co in Mo).

4. Glede na to, da je bila raziskava narejena na globini do 30 cm, bi bilo potrebno

določiti obseg površinskega in globinskega onesnaženja.

5. Na podlagi predstavljenih analiz je potrebno izdelati oceno ekološkega tveganja

na delu območja Bukovžlaka, na katerem se nahajajo nevarne snovi in ugotoviti

nadaljnje ravnanje z zemljino, saj onesnažena zemljina ni ustrezno deponirana ter

hkrati predstavlja nevarnost izcejanja nevarnih snovi v podtalnico. Površina

območja je vir onesnaževanja zraka z inhalabilnimi in respirabilnimi delci.

6. Potrebna bo sanacija in namenska raba tega prostora. To bo moral opredeliti

projekt, ki je v teku Mestne občine Celje (MOC).

7. Potrebna je izdelava analiz rastlinja in podtalnice.

8. Potrebno je zbrati zdravstvene podatke tamkajšnjih prebivalcev.

6 VIRI

Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh

(Uradni list RS, št. 68-3722/1996; Uradni list RS, št. 41-1694/2004).

Ross M. S. 1994. Sources and forms of potentially toxic metals in soil-plant systems.

V: Toxic metals in soil-plant systems. John Wiley & Sons Ltd, Chichester, New York,

Brisbane, Toronto, Singapore: 3-25.

Grilc V., Husič M., Jazbinšek A., Ribarič Lasnik C. 2005. Ocena onesnaženosti

zemljine in podzemne vode z lokacije stare Cinkarne, Celje. Kemijski Inštitut,

Ljubljana. Ekoremediacijski tehnološki center, Celje.

PRILOGE:

Posnetki slik na lokacijah, kjer so bili odvzeti vzorci (14. 12. 2008). clip_image012

clip_image014 clip_image016 clip_image018clip_image020clip_image022 clip_image024

clip_image026clip_image028clip_image030

ODPRTO PISMO NASLOVNIKOM PETICIJE – TERMINALI


AAG org.

ALPE ADRIA GREEN   I, CRO, SLO

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Transakciski račun A-banka :05100-8011891125

GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/

Datum: 03.04.2009

ODPRTO PISMO NASLOVNIKOM PETICIJE

"PLINSKI TERMINAL V KOPRU IN TRŽAŠKEM ZALIVU? NE,HVALA!"
V mesecu februarju smo na Predsednika Vlade RS, Vlado RS, Predsednika Države RS Predsednika Državnega Zbora RS, Predsednika Državnega Sveta RS, Ministra za Gospodarstvo, Ministrico za Obrambo, Ministra za Zunanje zadeve, Ministra za Okolje in prostor poslali po priporočeni pošti zgoraj navedeno peticijo. Do današnjega dne je peticijo obravnaval Državni svet RS, ki je dal podporo peticiji, prejeli pa smo tudi odgovor iz Ministerstva za Okolje in prostor, ki pravtako podpira zahteve iz peticije. Obema se v tej priložnosti iskreno zahvaljujemo, da sta peticijo vzela resno.
Od vseh ostalih naslovnikov peticiji, pa vse do danes nismo prejeli niti odgovora. Glede na to, da je predvinena izgradnja plinskega terminala v Kopru in predvidena izgradnja podobnega plinskega terminala " Žavlje" na Italjanski strani v neposredni bližini Slovenske meje, neposrednja grožnja varnosti državljanov in ekološki katastrofi smo pričakovali, da nas bodo naslovniki peticije vzeli resno in nam saj odgovorili nanjo.
Naša pričakovanja so bila, da bi naslovniki odgovorili:
1)Državni zbor: da bo dal peticijo v obravnavo vsaj odboru za okolje in prostor, če že sam ne misli obravnavati tako pomemne teme kot so plinski terminali;
2) Vlada Repulike Slovenije: Da bo dala jasen odgovor na naš poziv, da nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi za preprečitev izgradnje dveh plinskih terminalov v italijanskem delu Tržaškega zaliva in da začne aktivnosti o izgradnji skupnega terminala za vse tri države na odprtem morju in dovolj globoki vodi
(upoščene nafne ploščadi). Odgovora nismo dobili!
3) Ministerstvo za zunanje zadeve: Da bo dalo jasen odgovor na naš poziv, da javnost seznani s stališči Slovenije o nadaljevanju postopkov za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah, glede na ugotovitve medresorske strokovne skupine pri prejšni vladi Republike Slovenije o čezmejnih vplivih, potencialno tudi uničujočih.
4) Ministerstvo za gospodarsvo: Da bo dalo jasen odgovor ali podpira izgradnjo terminala v Kopru, kot so poročali mediji ali pa tej gradnji nasprotuje.
5) Ministerstvo za obrambo: Da bo seznanilo slovensko javnost kakšna so tveganja in kakšno varovanje takega objekta je potrebno, če bi do izgradnje prišlo.
Podpisniki te peticije, smo ogorčeni in obenem zaskrbljeni, da nas naslovnjiki peticije obravnavajo nedemokratično. Vladne stranke nas jemljejo kot drugorazredne odnosno izbrisane državljane ( čeprav se za nekatere zavzemajo), peticijo samo pa kot nepomemno zadevo. Vsa sedanja vladajoča struktura vključno z predsednikom vlade in države, so pred volitvami zagotavljali, da bodo izboljšali sodelovanje z civilno družbo, ko pa so se pouspeli na oblast pa so naenkrat te obljube pozabili! Tako ravnanje z civilno družbo, se bo upajmo odrazilo že na prihajajočih EU volitvah! 

V imenu pobudnikov:

Vojko Bernard AAG – GREENSLO SLOVENIJA

Dostavljeno po e-pošti:

Predsednik Vlade RS

Vlada RS

Predsednik Države RS

Predsednik Državnega Zbora RS

Predsednik Državnega Sveta RS

Minister za Gospodarstvo

Ministrica za Obrambo

Minister za Zunanje zadeve

Minister za Okolje in prostor

Mediji

Agricola: come garantire parità di condizioni


Politica energetica nazionale venerdì 27 marzo 2009

Staffetta Quotidiana

di Gabriele Masini e Gionata Picchio

Iter autorizzativi, Agricola: come garantire parità di condizioni

Intervista al Dg Salvaguardia Ambientale del Minambiente

I margini di discrezionalità degli iter e la mancanza di dati ambientali creano una distorsione della concorrenza. Bruno Agricola fa una panoramica sul nodo autorizzazioni, sui continui cambiamenti nella composizione della Commissione Via e sull’impoverimento delle professionalità, proponendo un rovesciamento dell’iter con una fase pre-istruttoria alle Regioni.

Oggi chi progetta un terminal Gnl, un programma upstream o un impianto eolico offshore deve potersi permettere il lusso di aspettare a lungo, e avere un possente ufficio legale. Oppure farà meglio a rinunciare.

Sicuramente c’è una durata degli iter autorizzativi lunga. E ci sono varie colpe di vari attori. Una sicuramente è del ministero dell’Ambiente, perché l’organizzazione era tale da non consentire il rispetto dei tempi, nel senso che c’erano poche persone per fare il lavoro. Noi abbiamo centinaia di pareri Via dati. Dalla serie storica emerge una cosa in particolare: che alcuni commissari avevano una producibilità media di tre pareri l’anno, alcuni due, alcuni uno e alcuni non riuscivano nemmeno a produrre un parere. Il che vuol dire che alcuni commissari non lavoravano in maniera adeguata.

E questo succede anche adesso?

Sulla nuova Commissione è stato sicuramente dato un notevole impulso. Però stiamo notando una disparità di trattamento tra i vari proponenti, per cui per alcuni si usa quasi il pugno di ferro e per altri il guanto di velluto. Se io tra un impianto e l’altro, a parità di tipologia, a uno consento emissioni più alte e a uno più basse faccio una distorsione della concorrenza. La Commissione dovrebbe trattare tutti allo stesso modo: se un’impresa mi dice che è possibile un’emissione 10 e un’altra mi propone 40, quest’ultima dovrà adeguarsi a 10. Invece sembra che qui le cose vadano così: a chi chiede 40 si dà 40, a chi chiede 10 si dà 10. In un momento in cui dobbiamo ridurre del 40% tutte le emissioni al 2011 – un’impresa disperata – questo crea qualche problema.

Come si può evitarlo?

Si impone una verifica a valle della Commissione Via, che fornisce singoli pareri tecnici, di un’omogeneizzazione e di una valutazione da parte del ministero. Ma il ministero in questo momento non è assolutamente in condizione di fare questo lavoro, per mancanza di personale. Non riusciamo neanche a protocollare le cose, figuriamoci ad approvarle. L’ho detto al ministro. Abbiamo arretrati, bandi sulle fonti energetiche rinnovabili che non possiamo emanare. Forse si pensava di poter accelerare senza le direzioni, solo con decisioni politiche. E questo non è possibile.

E’ possibile accorciare gli iter?

A volte gli iter durano tanto anche perché i proponenti presentano misure ambientali molto carenti o non sono in grado di fare uno studio adeguato mentre altri fanno ottimi studi. C’è insomma una disparità tra soggetti che sono bravi e soggetti che “ci provano”. Ma c’è anche un’altra questione delicata, ed è che invece molti proponenti anche seri non hanno tutte le informazioni necessarie per fare un serio studio di impatto ambientale. Questo problema lo stiamo risolvendo, con un intervento della parte pubblica che deve fornire gratuitamente all’impresa il quadro ambientale ex ante, così che le imprese siano messe tutte alla pari nel grado di conoscenza.

Come contate di farlo?

Su questo abbiamo già avviato con Sviluppo Italia una convenzione che insieme a quelli delle Regioni dovrebbe consentire alle imprese di avere questo quadro ambientale, sia per la Via che per l’Aia. Per garantire anche una trasparenza nella valutazione abbiamo inoltre fatto uno studio per le linee guida per la valutazione che attualmente è all’esame dei commissari della Commissione Via. Poi il ministero dovrà adottare un atto che sostanzialmente renda trasparenti e uniformi le metodologie di valutazione.

Cambiare una Commissione Via all’anno non aiuta…

Già, e si vede dai dati sulla produttività delle commissioni. È una cosa assolutamente deleteria. Prima che si ricominci con la nuova commissione passano tempi lunghi perché formalmente gli iter devono ricominciare. Spesso, poi, insieme alle commissioni sono state cambiate anche le regole. Con l’ultimo cambiamento, consolidando una tendenza già presente, si è impoverita la commissione di professionalità tecniche specifiche e si è arricchita di professionalità tecnico-amministrative.

I 150 iter chiusi dalla Commissione, però, sono un fatto

Lì il problema è che non si tratta di 150 progetti, ma 150 pareri, di cui la gran parte sono verifiche di ottemperanza. Erano pareri istruiti già dalla precedente commissione, molto più facili da concludere. Il ministro ha preteso il massimo dell’efficienza, questo bisogna riconoscerlo. Rimane il fatto che il massimo dell’efficienza di una Cinquecento non è il massimo dell’efficienza di una Mercedes. Comunque l’impegno c’è stato, dal punto di vista quantitativo. Dal punto di vista qualitativo non lo so, non voglio pronunciarmi. Io vedo solo i risultati finali, e nei risultati finali noto questa discrepanza di trattamento.

Direttore, per le procedure c’è un problema di standardizzazione, si pensi ai rigassificatori. La vedremo mai?

Anche per i rigassificatori c’è un problema di valutazione comparata. Ci sono investitori come la British Gas bloccati non si capisce bene per quale motivo. Sono stati posti una serie di vincoli molto forti, proprio per cercare di avere un impianto che fosse al di sopra di ogni standard. Nonostante questo quell’impianto non si fa mentre altri che sono a un livello forse meno stringente stanno andando avanti. A parte questo, uno dei problemi è legato alle autorità portuali, che hanno una normativa complessa. Anche le modifiche introdotte dal Governo Prodi – un po’ superficialmente – non erano risolutive. Il problema andava risolto a monte. Il funzionamento delle autorità portuali è storicamente complesso perché ci sono in gioco grossi interessi locali.

Ma davvero ci vuole tutto questo tempo per la Via a un terminal?

I rigassificatori sono impianti sostanzialmente semplici, molto semplici da valutare al livello di Via. Per un parere bastano sessanta giorni, con il Piano regolatore portuale fatto e vigente. La parte portuale però non possiamo risolverla noi perché se la Via non ha a monte un piano regolatore portuale fatto bene e consolidato, noi non siamo in condizione di dire se quell’impianto si può fare.

Anche Regioni e enti locali si mettono spesso di traverso…

Quando la Regione è contraria si può anche fare il decreto di Via ma poi il progetto non va avanti. E un altro problema è che spesso il parere regionale non arriva. Ad esempio c’è il caso dell’eolico offshore in Molise in cui la Regione sta facendo una guerra fuori da ogni logica e però intanto ritarda, impedisce, condiziona, perché poi la politica è sempre predominante. Il problema di avere un accordo con le Regioni è fondamentale e da questo punto di vista la procedura potrebbe addirittura essere ribaltata, con un primo livello istruttorio regionale, dopo di che lo Stato verifica se va bene o meno. Anche sui progetti di rilievo nazionale.

Ma le Regioni sono attrezzate?

Alcune sono molto attrezzate, altre si possono attrezzare. E non ci sarebbero problemi di uniformità perché, essendo una pre-istruttoria, l’ultima parola sarebbe del ministero. Visto che parliamo tanto di federalismo, diamo questo compito alle Regioni e poi ci riserviamo di dare uniformità, magari anche sovvertendo il parere delle Regioni se ci sono gli elementi tecnici per farlo. È assurdo che prima si pronunci lo Stato e poi le Regioni. Questo potrebbe anche sveltire gli iter, un po’ sul modello delle sovrintendenze. Ma la politica certo non lo accetterà perché è gelosa del potere politico sulla Via.

E quando la Via è transfrontaliera?

Con gli altri Paesi abbiamo ormai consolidato le modalità di consultazione. Il problema, però – come nel caso della Slovenia – è che dove c’è una contrarietà a priori l’opera diventa defatigante. Prima di tutto per problemi linguistici e poi perché arrivano quantità enormi di osservazioni “ostruzionistiche” che non consentono di arrivare a una soluzione rapida. Il lavoro è lungo e quando non c’è un accordo politico i tempi si dilatano. Per esempio il ministro Frattini ha detto che senza il consenso politico della Slovenia a Trieste non si fa niente, e non si possono guastare le relazioni politiche con un Paese per fare un rigassificatore. Prima di dare in mano queste cose al ministero dell’Ambiente i ministri degli Esteri dovrebbero fare un accordo più generale.

E’ possibile far ripartire le estrazioni in Alto Adriatico?

Il problema è delicato. Ho qualche difficoltà a pronunciarmi perché sono stato rinviato a giudizio per omissione di atti di ufficio relativamente a un periodo in cui non ero neanche direttore generale e dopo sette anni non riesco ancora a dire che io non c’ero…

Non è il primo caso a finire in tribunale, come per l’estrazione di petrolio in Sicilia.

Il problema è che queste cose sono indipendenti dal disturbo reale. Sui rigassificatori, anche con il concorso di una parte della stampa, è stato montato il problema della sicurezza al di là di ogni ragionevole perplessità. La politica va dietro all’opinione pubblica e se non riesce a intervenire e a decidere, interviene in maniera surrettizia la magistratura. Finora io non ho visto nessuno condannato. Ho visto solo processi o indagini avviate, lunghissime.

Infine, due questioni all’ordine del giorno: la Ccs e il nucleare.

Secondo me la carbon sequestration ha una parte positiva per quanto riguarda la CO2 ma negativa per quanto riguarda l’inquinamento, perché costa in termini di energia utilizzata e di emissione di ossidi di azoto e polveri sottili. Sappiamo che per la Ccs hanno spinto molto le società petrolifere, soprattutto tedesche, inglesi e francesi, perché è un bel business per loro: utilizzano una tecnologia che hanno già a disposizione, permessi che hanno, la possibilità di estrarre più olio e gas da giacimenti quasi esausti.

E sul nucleare, viste anche tutte le questioni relative agli iter di cui abbiamo parlato?

Io sono la persona meno indicata per trattare questo argomento, essendo ingegnere nucleare ed essendomi battuto a suo tempo contro l’ipotesi del referendum. Io sono favorevole al nucleare, ma non alle condizioni che si stanno delineando. Non è possibile immaginare di fare il nucleare con le forze armate. O c’è il consenso della popolazione o non si potrà mai fare. Lo dimostra la storia. Il problema è che l’Enel pensa di essere il monopolista del nucleare, e non è così. Tutte le aziende del settore energetico devono concorrere anche per ridurre i rischi finanziari. E soprattutto ci vuole un controllore indipendente. Non può farlo il ministero dello Sviluppo economico.

Ci vuole un’Agenzia…

Che però non può fare capo al Mse. Magari alla Presidenza del Consiglio, se non al ministero dell’Ambiente. Va poi risolto il problema del sito temporaneo di superficie e del sito profondo, in termini di criteri e tempi. Il sito profondo che era stato individuato aveva tutte le caratteristiche per essere il miglior sito. Il problema, ripeto, è che non si può fare senza il consenso della popolazione.

Non crede che la riforma del Titolo V abbia dato troppa voce in capitolo al livello locale?

Non è tanto una questione istituzionale, quanto politica. La storia insegna, tra l’altro, che le centrali nucleari si sono fatte solo nelle regioni con una giunta di sinistra. Il problema del nucleare è di interesse generale e la vecchia sinistra, quella non estremista, si era assunta le responsabilità perché aveva capito che il nucleare era a vantaggio di tutti, anche dal punto di vista industriale. (riproduzione riservata)

 

clip_image002clip_image004

Nekaj je gnilega v deželi Danski


Še ena človeška sramota …

To se dogaja na Danskem.

Nekaj je gnilega v deželi Danski:

untitled

  untitled1

untitled2

untitled3

untitled4

untitled5

untitled6

untitled7

untitled8 untitled9
DANSKA: KAKŠNA SRAMOTA, ŽALOSTNA SRAMOTA. TO SPOROČILO MORA BITI VIDENO. NI JE VEČJE ZVERI, KOT JE ČLOVEŠKA VRSTA.
Brutalno, groteskno klanje v Ferskih otokih, ki pripadajo Danski. Država, ki sodi med civilizirane in spada v Evropsko Unijo. Za večino ljudi ta napad nad življenja ni znan. To krvavo klanje je v bistvu nora predstava, s katero fantje prestopijo v odrasle moške. Prav neverjetno je, da nihče ničesar ne ukrene proti temu barbarstvu, ki se izvaja nad inteligentnimi delfini vrste Calderon, ki se ljudjem približujejo zgolj iz radovednosti. Nekatere tradicije je potrebno prekiniti. Prosimo, osvestite ljudi.