Biotehnoloska industrija ponareja podatke o gojenju GS rastlin v Evropi


clip_image003

Sporočilo za medije

Sreda, 11. februar 2009

Novo poročilo: Biotehnološka industrija ponareja podatke o gojenju GS rastlin v Evropi

Bruselj, 10. februar/Ljubljana, 11. februar 2009: Na predvečer objave letnih podatkov, sponzoriranih s strani industrije, novo poročilo organizacije Friends of the Earth razkriva neuspeh gensko spremenjenih rastlin po svetu, ter kaže, kako so prikrojili statistiko, ki prikazuje njihovo širitev v Evropi. [1]

Zadnje poročilo ‘Komu koristijo GS rastline?’ [2] izpostavlja neskladnosti pri poročanju skupine evropskega biotehničnega lobija EuropaBio glede celotne površine, zasejane z GS rastlinami. [3] Skupina je »napihnila« podatke za leto 2008 za skoraj četrtino, da bi zakrila dejansko zmanjšanje.

Podjetja zavajajoče številke uporabljajo zato, da bi pridelavo gensko spremenjenih rastlin prikazala za bolj razširjeno, kot pa dejansko je. V resnici pa nasprotovanje javnosti in evropske vlade, ki se zavedajo pomena varnosti, povzročajo, da se obseg gojenja GS rastlin v Evropi od leta 2005 vsako leto zmanjšuje, in sicer v celoti za 35%. [4]

Helen Holder, evropska koordinatorka kampanje GSO pri Friends of the Earth, pravi: “Sprejetje GS rastlin v svetovnem merilu bi za industrijo, ki kuje dobiček iz avtorskih honorarjev za patentirana semena in pesticide, pomenilo velik denar, vendar se Evropa upira GS hrani in rastlinam že več kot 10 let."

“Biotehnološka industrija se v poskusu, da bi javnosti vsilila svoje proizvode, oklepa laži. Prišel je čas, da se zaustavijo in se soočijo s porazom genske tehnologije v Evropi."

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki sodeluje v projektih FOE, pravi: “GS rastline v svetovnem merilu gojijo na zelo majhnem območju in predvsem v državah, ki ciljajo na trge bogatih držav. Kot je bilo sedaj prepoznano na mednarodni ravni, GS rastline niso v korist malim kmetom in ne prispevajo k zmanjšanju revščine."

Gojenje GSO ostaja le drobec kmetijstva, z GS koruzo, edino odobreno GS rastlino, ki zavzema le 0,2% kmetijskih zemljišč v Evropski uniji [5]. Globalno so GS rastline omejene na peščico držav z visoko industrializiranimi, izvozno usmerjenimi sektorji kmetijstva. Skoraj 90% vseh zemljišč, posejanih z GS rastlinami v letu 2007, je bilo v le 6 državah v Severni in Južni Ameriki, od tega 80% v ZDA, Argentini in Braziliji. Ena sama država – ZDA – je odgovorna za prek 50% svetovnih GS poljščin. V Indiji in na Kitajskem je z GS rastlinami posejanih le 3% ali celo manj kmetijskih zemljišč [6].

Poročilo Friends of the Earth razkriva, kako celo v času, ko prebivalstvo po svetu prizadevajo naraščajoče cene hrane, biotehnološka podjetja poročajo o rekordnih dobičkih zaradi eksponencialnega višanja cen GS semen in pesticidov. Kmete so potisnili v kot v času, ko se število ljudi, ki se povsod po svetu soočajo z lakoto, bliža milijardi. [7]

Navkljub pretiravanju o koristih GSO s strani industrije med prehransko krizo, še vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost, imela boljšo prehransko vrednost ali druge koristne lastnosti, ki jih biotehnološka industrija obljublja že dolgo časa. [8]

Uradni podatki glavnih držav pridelovalk – ZDA, Argentine in Brazilije – potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. To povzroča ogromen porast stroškov za kmete, kot tudi kmetijske, okoljske in zdravstvene težave, ki večinoma prizadenejo revne skupnosti, ki živijo v bližini intenzivnih kmetij z GS rastlinami.


OPOMBE:

[1] Objava mednarodnega poročila Friends of the Earth prihaja dan pred objavo letnega poročila "Globalno stanje komercialne biotehnologije", ki ga pripravlja s strani industrije sponzorirana mednarodna Služba za pridobitev agri-biotehnoloških aplikacij (ISAAA) in ki predstavlja GS rastline kot ključno rešitev za lakoto in revščino.

[2] ] “Komu koristijo GS rastline: hranjenje biotehnoloških gigantov, ne pa revnih po svetu” Friends of the Earth International

– Povzetek: http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/Exec_summary_2009.pdf (v angleškem jeziku)

– Kratko poročilo EU: http://www.itr.si/gso/infomediji (v slovenskem jeziku)

http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/EU_briefing_2009.pdf (v angl.)

– Celotno poročilo: http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/full_report_2009.pdf (v angleškem jeziku)

[3] http://www.europabio.org/documents/2008%20Cultivation%20chart.pdf

Evropsko biotehnološko lobistično združenje je Francijo, ki je prepovedala gojenje GS rastlin v letu 2008, iz svojih izračunov izločilo, tako da so lahko prikazali rast, ne pa dejanskega padca, ki ga je povzročila francoska prepoved.

[4] GS rastline so gojili v sedmih evropskih državah – na Češkem, v Franciji (prenehala v letu 2008), v Nemčiji, na Portugalskem, na Slovaškem, v Španiji in v Romuniji.

http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/EU_briefing_2009.pdf

[5] ISAAA, 2008. http://www.isaaa.org/resources/publications/briefs/37/pptslides/default.html – kot poroča http://www.gmfreeze.org/uploads/GM_crops_land_area_final.pdf

[6] “Komu koristijo GS rastline: hranjenje biotehnoloških gigantov, ne pa revnih po svetu” Friends of the Earth International. Glej opombo [2].

[7] Monsanto je največji svetovni pridelovalec semen in ima na trgu GS semen skoraj monopol. Hkrati trži Roundop, najbolj prodajan herbicid na svetu, ki se uporablja skupaj s semeni RoundupReady. Goldman Sachs je nedavno predstavil projekcijo, po kateri naj bi se Monsantovi skupni prihodki od leta 2007 do 2010 zvišali za 74 % (z 8,6 na 14,9 milijard ameriških dolarjev). Povprečna cena za sojino seme, najpomembnejšo GS rastlino v ZDA, se je v samo dveh letih od leta 2006 do 2008 zvišala za več kot 50% – s 32,30 na 49,23 dolarja za zasajeno jutro (1 jutro = 40,467 ara). Cena Monsantove "trojne" koruze naj bi se s 95-100 ameriških dolarjev za vrečo zvišala na vratolomnih 300 ameriških dolarjev za vrečo v letu 2009. Cene na drobno za herbicid Roundup so se zvišale s samo 32 ameriških dolarjev za galono (1 galona = 3,78 litra) v decembru 2006 na 45 ameriških dolarjev za galono leto kasneje, in nato do 75 ameriških dolarjev za galono do junija 2008 – kar je zvišanje cene za 134% v manj kot dveh letih. Monsanto nadzira približno 60% trga za glifosat (aktivna sestavina herbicida Roundup).

[8] Biotehnološka industrija še ni vpeljala niti ene GS rastline, ki bi izboljšala prehransko vrednost, dala večji donos, bila odporna na sušo ali slanost ali druge obljubljene lastnosti. Enako kot prej, biotehnološko kmetijstvo še vedno temelji na 4 rastlinah s samo dvema lastnostma; tolerantnost za herbicide in/ali odpornost na škodljivce. Od 12 GS rastlin, ki čakajo na odobritev za gojenje s strani USDA, je vsaj 5 tolerantnih za herbicid. Dve (koruza in soja) imata dvojno tolerantnost za herbicid, medtem ko so ostale tri (bombaž, lucerna in trava za golf igrišča) tolerantne za en herbicid. Nobena od ostalih nima koristnih novih lastnosti. Tri sorte koruze (2) in bombaža (1), odporne na škodljivce (IR), so minimalne variacije že obstoječih IR rastlin. Papaja, odporna na virus, in soja s spremenjeno vsebnostjo olja sta že odobreni, vendar ju ne gojijo v pomembnejšem obsegu. Nageljni s spremenjeno barvo pa so trivialna uporaba biotehnologije. In končno: koruza, spremenjena tako, da vsebuje nov encim za »lastno predelavo« v etanol, predstavlja potencialno tveganje za človeško zdravje in je glede na ogromne količine koruze, ki je že tako ali tako namenjena za izdelavo etanola, popolnoma nepotrebna »izboljšava«.

[6] “Komu koristijo GS rastline: hranjenje biotehnoloških gigantov, ne pa revnih po svetu” Friends of the Earth International. Glej opombo [2].

Celje – najbolj osnesnaženo mesto v Sloveniji


Civilne iniciative Celja in številni prisotni, tudi nekateri svetniki in svetnice Mestnega Sveta MO Celje na predavanju in pogovoru s prim. dr. Francem Fazarincem smo izvedeli za nova spoznanja s področja vpliva težkih kovin na zdravje ljudi in navodila kako spoznati simptome bolezni in se ravnati v tako degradiranem okolju, kot je onesnaženo okolje Celja. Z zelo veliko udeležbo smo Celjanke in Celjani dokazali, da nam ni vseeno v kakšnem okolju živimo in da si želimo vedeti, kako se moramo vesti in kako prehranjevati v skrbi za svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Negativni vplivi onesnaženega okolja na zdravje ljudi, so dokazani z najpogostejšimi boleznimi dihal v vseh populacijskih skupinah. To očitno kaže na dejstvo, da je morilska kombinacija onesnaženosti z ozonom in prašnimi delci, ki so v Celju kontaminirani še z vsemi težkimi kovinami in ostalimi polutanti zelo obremenjujoča za zdravje prebivalstva. Sklep okrogle mize je: Nujni so ukrepi za zmanjševanje vseh virov onesnaženja in da se prepreči zastrupljanje ljudi in okolja. Tudi dokazana velika obolevnost za ledvičnimi obolenji se povezuje z onesnaženostjo okolja. Slovenijo in njen zdravstveni sistem stane cca 200 evrov vsaka dializa in kar 20 000 se jih opravi letno v Celju. To je 4 000 000 (milijone) evrov stroškov letno samo za dialize, brez ostalih stroškov medikamentalnega zdravljena in bolniške odsotnosti. Tako je skrajni čas, da se opravi cost and benefit analiza ali je industrija, ki tako hudo obremenjuje okolje in zdravje ljudi, še ekonomsko sprejemljiva za našo državo in naš zdravstveni sistem, če že ljudje in naše zdravje ter zdravje naših otrok nismo dovolj pomembni za oblast in odgovorne za tako stanje v Celju in državi Sloveniji.

Pav tako smo seznanili javnost s preliminarnimi rezultati vzorcev podzemnih vod, ki smo jih dali analizirati. Prisotne na tej okrogli mizi smo seznanili, da je vzorec podzemne vode iz podtalnice tako onesnažen, da je ta voda neprimerna za pranje avtomobilov, kaj šele, da bi bila primerna za zalivanje vrtnin. Strokovnjaki menijo, da ta voda ne bo nikoli več pitna, saj se težke kovine v naravi ne razgradijo stoletja. Analiza je pokazala, da je en vzorec vode imel 3500 % preseženo vrednost železa nad dovoljeno mejo in zelo povišane vrednosti mangana nad zakonsko dovoljenimi vrednostmi, kar je posledica velike vrednosti kloridov, ob nizki vrednosti kisika v vzorcu. Kaj se dogaja s podtalnico, da je imel en vzorec vode v vodnjaku 20 stopinj Celzija pri zunanji temperaturi minus trinajst stopinj Celzija pa bo morala oblast in znanstveniki dati odgovor ljudem, ki živimo v tem okolju.

Ljudje tukaj obolevamo in umiramo pogosteje kot drugje v Sloveniji zaradi onesnaženega okolja. Odgovorni, ali vam je res vseeno ???

Zagotovite nam z ustavo zagotovljeno pravico do zdravega okolja.

Civilne iniciative Celja

spremljanje aktivnosti Republike Italije na področju morebitne gradnje jedrskih elektrarn


Poslanska pobuda o spremljanju aktivnosti Republike Italije na področju morebitne gradnje jedrskih elektrarn

26.02.2009

Poslanska pobuda o spremljanju aktivnosti Republike Italije na področju morebitne gradnje jedrskih elektrarn
Avtor:
Luka Juri

Spoštovani, povratek navdušenja za jedrsko energijo kot „legitimna“ alternativa proizvodnji električne energije s fosilnimi energenti je že nekaj časa aktualno na nivoju Evropske unije in širše, saj jedrska energija predstavlja eno od učinkovitih odgovorov problemu izpustov CO2 v ozračje. Nova tehnologija tako imenovane tretje generacije jedrskih elektrarn naj bi bila izredno varna, saj vsebuje številne mehanizme pasivne varnosti, ki naj bi potencialno nevarne elemente izklopili iz sistema elektrarne takoj, ko bi se pojavil signal o težavi brez potrebe po intervenciji človeka. Na takšen način bi bile nesreče, kot tista v Černobilu, kjer je bil ključen človeški faktor, nemogoče.

Po drugi strani jedrske elektrarne vseeno odpirajo številna varnostna vprašanja, saj ne glede na številne varnostne sisteme še vedno ni mogoče zagotoviti teoretične 100% varnosti, poleg tega pa proizvajajo jedrske odpadke, na katere pa je vezana dilema o njihovem dolgoročnem skladiščenju. Gre sicer za praktično rešljivo, a politično izredno kočljivo dilemo.

V koalicijskem sporazumu sedanje vlade je zapisana podpora izgradnji novega, drugega reaktorja v jedrski elektrarni Krško, glede na javne odzive pa gre sklepati, da ima ta projekt tudi podporo ali pa vsaj pristanek večine javnosti.

Podobna razmišljanja so se pojavila tudi ob izvolitvi nove vlade Silvia Berlusconija v Italiji, kjer pa so bile, po protijedrskemu referendumu leta 1987, jedrske elektrarne prepovedane. Pred dnevi smo tako zasledili novico o dogovoru med Italijo in Francijo o skupnem sodelovanju za izgradnjo najmanj štirih jedrskih elektrarn v Italiji. Dogovor je že sprožil živahnoo javno razpravo, v to pa so se vključili tudi predsedniki nekaterih dežel. Med tistimi, ki sta takoj ponudili pripravljenost za postavitev ene od jedrskih elektrarn sta tudi nam najbližji deželi Veneto in Furlanija-Julijska Krajina, slednja je celo kot eno od možnosti ponudila Tržič (v italijanščini Monfalcone) blizu Trsta, čemur pa osebno, glede na geopolitični položaj ter gosto poseljenost tega območja, osebno ostro nasprotujem.

Dajem pobudo, da vsa tri naslovljena ministrstva usklajeno pristopite do italijanske strani in pridobite vse potrebne informacije o dosedanjih aktivnostih Italije na tem področju in o možnostih, da bi novo jedrsko elektrarno postavili tudi na območje Severno-Vzhodne Italije. Hkrati predlagam, da z Italijo vzpostavite stalen dialog na področju jedrske energetike in tako zagotovite, da bodo vsi nadaljnji koraki Slovenije in Italije na tem področju čimbolj usklajeni in da ne bo prišlo do inflacije projektov jedrskih elektrarn, kot se je izkazalo v primeru plinskih terminalov. Na koncu vas prosim, da me o vsebini pridobljenih informacij obvestite.
Jedrska elektrarna v italijanskem Tržiču?
povratek navdušenja za jedrsko energijo kot „legitimna“ alternativa proizvodnji električne energije s fosilnimi energenti je že nekaj časa aktualno na nivoju Evropske unije in širše, saj jedrska energija predstavlja eno od učinkovitih odgovorov problemu izpustov CO2 v ozračje. Nova tehnologija tako imenovane tretje generacije jedrskih elektrarn naj bi bila izredno varna, saj vsebuje številne mehanizme pasivne varnosti, ki naj bi potencialno nevarne elemente izklopili iz sistema elektrarne takoj, ko bi se pojavil signal o težavi brez potrebe po intervenciji človeka. Na takšen način bi bile nesreče, kot tista v Černobilu, kjer je bil ključen človeški faktor, nemogoče.

Po drugi strani jedrske elektrarne vseeno odpirajo številna varnostna vprašanja, saj ne glede na številne varnostne sisteme še vedno ni mogoče zagotoviti teoretične 100% varnosti, poleg tega pa proizvajajo jedrske odpadke, na katere pa je vezana dilema o njihovem dolgoročnem skladiščenju. Gre sicer za praktično rešljivo, a politično izredno kočljivo dilemo.
V koalicijskem sporazumu sedanje vlade je zapisana podpora izgradnji novega, drugega reaktorja v jedrski elektrarni Krško, glede na javne odzive pa gre sklepati, da ima ta projekt tudi podporo ali pa vsaj pristanek večine javnosti.

Podobna razmišljanja so se pojavila tudi ob izvolitvi nove vlade Silvia Berlusconija v Italiji, kjer pa so bile, po protijedrskemu referendumu leta 1987, jedrske elektrarne prepovedane. Pred dnevi smo tako zasledili novico o dogovoru med Italijo in Francijo o skupnem sodelovanju za izgradnjo najmanj štirih jedrskih elektrarn v Italiji. Dogovor je že sprožil živahnoo javno razpravo, v to pa so se vključili tudi predsedniki nekaterih dežel. Med tistimi, ki sta takoj ponudili pripravljenost za postavitev ene od jedrskih elektrarn sta tudi nam najbližji deželi Veneto in Furlanija-Julijska Krajina, slednja je celo kot eno od možnosti ponudila Tržič (v italijanščini Monfalcone) blizu Trsta, čemur pa osebno, glede na geopolitični položaj ter gosto poseljenost tega območja, osebno ostro nasprotujem.

Zato sem se odločil poslati poslansko pobudo vladi RS, naj čim prej stopi v stik z italijansko stranjo in vzpostavi stalen dialog tudi na tem področju, saj bi morala biti Slovenija vključena kot sogovornica. Hkrati seveda to pomeni, da bomo to težko storili brez, da bomo dovolili Italiji, da postane sogovornik tudi pri naši nameri o izgradnji drugega reaktorja NE Krško, kar pa je konec koncev pozitivno, ker bo omogočilo oblikovanje skupne politike na tem področju, kar bi bilo najbolj racionalno,  modro in v duhu skupnega evropskega sodelovanja ter načrtovanja energetske strategije.

Po zagotovilih politike plinskega terminila v Kopru ne bo


 

ALPE ADRIA GREEN   clip_image001

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Transakciski račun A-banka :05100-8011891125

GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/

Datum: 26.02.2009

IZJAVA ZA JAVNOST

Dne 25.02.2009 je na 17. seji Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnavala peticijo mednarodne nevladne okoljske organizacije ALPE ADRIA GREEN, ki jo v Sloveniji zastopa GREENSLO – Slovenija. Peticijo “Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!” je podpisalo preko 20 društev iz vse Slovenije, politične stranke na nacionalni ter lokalni ravni, poslanci državnega zbora, člani društev v sklopu AAG-GREENSLO in več kot 700 posameznikov iz vse Slovenije.

Med drugim so se seje udeležili tudi Koprski župan Boris Popovič ter predstavnika Ministrstva za gospodarstvo ter Ministrstva za okoje in prostor.

Podpora peticiji proti plinskemu terminalu v Kopru in Tržaškem zalivu

četrtek, 26.02.2009

Submitted by Admin on 26 Februar, 2009 – 13:14.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 17. seji 25. 2. 2009 podprla peticijo Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!, ki jo je na Državni svet naslovila Koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v Kopru in kjerkoli v Sloveniji.

Komisija se je seznanila z vsebino peticijo s strani predstavnika Alpe Adria Green – GREENSLO Vojka Bernarda, poslancev Francija Keka in Franca Jurija. Državni svetnik in župan Mestne občine Koper Boris Popovič je predstavil stališče občank in občanov ter občinskega sveta, ki je že aprila 2006 soglasno sprejel izjavo o nasprotovanju izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Koprski župan je opozoril, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, vključno z referendumom, da ustavijo vse postopke v zvezi načrtovano gradnjo plinskega terminala na območju Luke Koper.

Komisija je ob obravnavi peticije opozorila na sprejete sklepe Državnega sveta z dne 19. 9. 2007 in vlado ter pristojna ministrstva pozvala, da jih upoštevajo ter prekinejo z vsemi aktivnostmi, ki niso v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in zakonodajo s področja varstva okolja ter ostalimi mednarodnimi in evropskimi dokumenti. Komisija Vladi tudi predlaga, da pristopi k celostni obravnavi energetske oskrbe Slovenije s poudarkom na povečanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije, tudi v luči zasledovanja ciljev sprejetega energetsko-podnebnega paketa. Komisija tudi predlaga, da Slovenija skupaj s Hrvaško in Italijo pristopi k skupni energetski in okoljski strategiji severnega Jadrana

V AAG – GREENSLO o gradnji plinskih termnalov pričakujemo tudi uradna stališča Zunanjega Ministrstva, Ministrstva za oklje in prostor ter Ministrstva za Gospodarstvo. Le tem je Vlada RS odstopila  pripravo odgovorov na peticijo!  


Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

DS proti terminalom

25. februar 2009 ob 21:44 | Maja Andlovic |

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 17. seji izrekla podporo peticiji “Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!”,
ki jo je svetu, pa tudi državnemu zboru, vladi ter Svetu EU, poslala
Koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega
terminala v Kopru. Sklenili so, da nasprotujejo gradnji plinskih
terminalov v koprskem oziroma tržaškem zalivu, od vlade in pristojnih
ministrstev pa pričakujejo, da zaustavijo nadaljevanje tega programa
ter da se usmerijo v alternativne vire energije.

Poslanec Zares in tudi podpisnik peticije Franco Juri
je po končani seji dejal, da je peticija nastala zaradi zaskrbljenosti
ob nekaterih izjavah predstavnikov vlade, saj se nekateri postopki za
postavitev terminalov nadaljujejo.

Župan Mestne občine Koper Boris Popovič je med sejo
večkrat zatrdil, da med njegovim županovanjem plinskih terminalov v
Kopru ne bo. Je pa izrazil dvom o pobudi Franca Jurija za obnovitev
postopka o ustanovitvi nove občine Ankaran, saj predstavlja območje,
kjer so načrtovani plinski terminali, kot je dodal.

Za sladokusce pa še Boris Popovič in Franco Juri ter Franci
Kek med sejo o že omenjeni pobudi za razdelitev koprske občine v
povezavi s plinskimi terminali:

Maja Andlovic

Read more: "DS proti terminalom — Vest" – http://www.vest.si/2009/02/25/ds-proti-terminalom/#ixzz08rf9VJFK

PETICIJA ZA UVEDBO BREZMESNEGA JEDILNIKA V VRTCE IN ŠOLE


 

 

                                        
PETICIJA  ZA UVEDBO BREZMESNEGA

                                               
JEDILNIKA V VRTCE IN ŠOLE

 

 

Stališče največjih in najpomembnejših svetovnih prehranskih
združenj, kot so American Dietetic Association, Dietitians of Canada, British
Dietetic Association, Deutsche Gesellschaft für Ernährung itd. je, da je
ustrezno načrtovana vegetarijanska oz. veganska prehrana zdrava in primerna za
vse človekove razvojne faze, od dojenčkov, otrok, mladostnikov, do odraslih,
vključno z nosečnicami in športniki. Pod to stališče je podpisanih preko
100.000 strokovnjakov za prehrano in je podprto z veliko količino znanstvenih
raziskav, ki med drugim kažejo povsem normalnen razvoj otrok ob uravnoteženi
vegetarijanski in veganski prehrani.

 

Tudi stališče Inštituta
za varovanje zdravja RS
je podobno, saj trdijo da "je pravilno
sestavljen vegetarijanski jedilnik lahko povsem primeren tudi za otroke in
mladostnike".

 

Ker se število vegetarijancev nezadržno povečuje postaja
takšen način prehranjevanja upoštevanja vredna alternativa. Kljub temu pa
veliko šol in vrtcev odklanja pripravo brezmesnega obroka, zato otroci lahko
izberejo le vsiljeno jim "večinsko" prehrano ali pa osiromašene
obroke, čeprav plačajo prehrano enako kot ostali.

 

Dolžnost vrtcev in šol je spoštovati oz. upoštevati
odločitve staršev oz. zakonitih skrbnikov otrok pri prehranjevanju njihovih
otrok (dokler to ne ogroža zdravja otrok), ker so odgovorni zanje do
polnoletnosti oz. 18. leta starosti in so soplačniki celotnega sistema vzgoje
in izobraževanja. Znanstveno je potrjeno, da uravnotežena vegetarijanska in
veganska prehrana ne ogroža zdravja otrok, še več, ima mnoge zdravstvene
prednosti. Znanstveno je tudi dokazano, da je meso rizičen faktor za mnoge civilizacijske
bolezni.

 

Peticija bo poslana Ministrstvu za šolstvo RS, Ministrstvu
za zdravje RS in Združenju občin Slovenije, da se uravnotežena vegetarijanska
prehrana kot opcija uvede v šole in vrtce.

 

Prosimo, da se s svojim podpisom peticije pridružite akciji
za uvedbo brezmesnega jedilnika poleg mesnega v vrtce in šole.

 

Peticijo pripravila:

Nina Ojsteršek, prof. RP

Peticijo podpišete tako, da pošljete e-mail s pripisom peticija!nina.ojstersek@amis.net  

 

17. seja Komisije Državnega sveta Peticija Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala! – Petizione “terminale di gas nel Golfo di Trieste e Capodistria? No, grazie!”


REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI SVET
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Številka: 0651-05/08-17/1                                                       
Ljubljana, 18. 2. 2009                                                                        

Na podlagi prvega odstavka 22. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/08)

SKLICUJEM
17. sejo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki bo v sredo, 25. februarja 2009, ob 15. uri,
v sejni sobi 209/II, v prostorih parlamenta Republike Slovenije,
Ljubljana, Šubičeva 4.

Dnevni  red:
1.        Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda

2.        Peticija "Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!"
– Peticijo ste prejeli po elektronski pošti.
– Zbornik "Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne?" je dostopen na spletni strani: http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Plinski_terminali.pdf

3.        Odobritev zapisnika 16. seje komisije
– Osnutek zapisnika ste prejeli.

* * *

Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno odsotnost sporočite sekretarki komisije Meti Štembal na telefon 01 478 9807 ali 041 735 081 oz. po elektronski pošti: meta.stembal@ds-rs.si
                     Predsednik
                     Darko Fras, l.r.
Vabljeni k 2. točki dnevnega reda:
– Vojko Bernard, AAG-GREEN SLO Slovenija, Prešernova 26, 4270 Jesenice
– Ministrstvo za okolje in prostor
– Ministrstvo za gospodarstvo
– Ministrstvo za zunanje zadeve
– Mestna občina Koper
– Skupnost občin Slovenije
– Združenje občin Slovenije

REPUBBLICA DI SLOVENIA
CONSIGLIO DI STATO
La Commissione per il governo locale e lo sviluppo regionale
Numero: 0651-05/08-17/1
Lubiana, 18 2. 2009
Sulla base del paragrafo 22 Articolo regolamento nazionale Repubblica di Slovenia (Gazzetta ufficiale della RS, no. 70/08)
DI CUI
17. Riunione della Commissione del Consiglio nazionale per il governo locale e lo sviluppo regionale, che sarà a Mercoledì 25 Febbraio 2009, al 15. ora,
209/II nella sala riunioni presso la sede del Parlamento della Repubblica di Slovenia,
Lubiana, Šubičeva 4.
Ordine del giorno:
1. Istituzione del quorum e l’approvazione dell’ordine del giorno
2. Petizione "terminale di gas nel Golfo di Trieste e Capodistria? No, grazie!"
petizione che hai ricevuto via email. –
Papers "terminali di gas nel Golfo di Trieste:  – sì o no?" sono disponibili sul sito web: http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Plinski_terminali.pdf
3. Approvazione del processo verbale del 16. Riunione della Commissione
progetto di processo verbale è stato ricevuto.  –
* * *
Per favore, a partecipare alle riunioni del suono. La mancanza di contatto con il Segretario di destinazione Štembal su telefono 01 478 9807 o 041 735 081 oz. e-mail: meta.stembal @ ds-rs.si
                      Presidente
                      Darko Frascati, L.R.
Benvenuti al 2. punto all’ordine del giorno:
Vojko Bernard, AAG-VERDE SLO Slovenia, Prešeren 26, 4270 Jesenice  –
Ministero dell’ambiente e della pianificazione territoriale  –
Ministero dell’Economia  –
Ministero degli Affari Esteri  –
Comune di Capodistria  –
Comunità dei Comuni della Slovenia  –
Associazione dei Comuni della Slovenia  –

neustreznost sedanjih pristopov k vrednotenju javnih učinkov vladnih politik


Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) povezuje deležnike, dejavne na področju
vrednotenja javnih politik. V tem duhu si SDE kot član evropskega združenja
nacionalnih evalvacijskih društev prizadeva za ustrezno etiko in standarde
vrednotenja, za raziskave in izobraževanje ter za izvajanje pritiska na
nosilce in izvajalce vrednotenja političnih ukrepov za zagotavljanje
javnega interesa in nevtralnosti presoj.
Razlog za pobudo je zaskrbljenost zaradi stanja vrednotenja javnih politik v
Sloveniji. Vrednotenje se zaradi pomanjkanja politične volje po njegovem
upoštevanju ne izvaja v prid skupnih ciljev napredka. Praksa kaže, da
ukrepi največkrat sploh niso vrednoteni, kadar pa so, je to prepogosto
opravljeno samo zaradi formalnih zahtev. Takšna praksa
prispeva k razkoraku med trendi rasti gospodarskega razvoja
in kakovosti življenja. Vrzel se odraža v dohodkovni neenakosti,
onesnaženem okolju, propadanju skupnosti ter (samo) destruktivnosti
ljudi. Takšen družbeni napredek pobija sam sebe in mnogim ovira pravico do
tega, da je njihova prihodnost ugodna.
Globalne razmere za napredek blaginje majhnih in odprtih držav se močno
močno poslabšujejo, kar pomeni, da bo enostranski napredek prinesel v
Slovenijo kot diverzificirano območje več škode kot koristi, če ne bo
pretehtan z vseh relevantnih vidikov. Živimo v času, ko nihče
posamično ne zna celovito in nevtralno opisati družbenih
dogajanj, kot skupnost pa se v razlagah tega, kar se
dogaja, sistematično razhajamo. Potrebujemo torej takšen
pogled na družbene dileme napredka, ki enako upošteva povsem
različne stvari, a obenem tudi iste pojave vrednoti nediskriminatorno glede
na to, ali gre za pogled posameznika ali družbene skupine.
Zato podpisniki dajemo Vladi RS tri pobude:
1. Da v sodelovanju z deležniki vrednotenja vzpostavi celosten sistem
vrednotenja javnih politik (predpisi, standardi, institucije,
preverjanje kakovosti, usposabljanje in certifikacija),
ki bo odseval posebnosti slovenskega prostora in
razvojnega momenta; v zvezi s tem podpiramo
tovrstne izjave ministrice za javno upravo. skupna pobuda vladi
SLOVENSKO DRUŠTVO
EVALVATORJEV S
SOMIŠLJENIKI IZRAŽA
ZASKRBLJENOST ZARADI
STANJA VREDNOTENJA
UČINKOV JAVNIH POLITIK
V SLOVENIJI IN DAJE
POBUDO VLADI
2. Da pri vladi oblikuje Svet za vrednotenje, katerega naloga bo spremljati
evalvacijske dejavnosti in usmerjati pripravo sistemskih podlag
zanjo ter pripraviti letni program vrednotenj programov in
politik z nosilci, da bo mogoče spremljati njihov potek.
3. Da se sestane s predstavniki podpisnikov pobude, da bomo skupaj
pretehtali možne in potrebne korake za temeljno
izboljšanje sedanjih razmer.
V Ljubljani, 25. februar 2009
Avtorji in avtorice pobude
1 mag. Bojan Radej, samostojni raziskovalec, Ljubljana, sdeval@siol.net
2. dr. Majda Černič Istenič, Biotehniška fakulteta in ZRC-SAZU
3. Metod Dolinšek, mednarodni svetovalec, RDA Leskovac, Srbija
4. dr. Pavle Gmeiner, upokojeni evalvator
5. Jože Kos Grabar, geodet-prostorski planer, Maribor
6. mag. Peter Medica, razvojni sodelavec, Aerogel Slovenija
7. dr. Darko Štrajn, znanstveni svetnik, Pedagoški inštitut. Ljubljana
8. dr. Mirna Macur, docentka na Fakulteti za uporabne družbene študije, UP
9. dr. Mojca Golobič, UIRS, docentka na Biotehniški fakulteti UL
10. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, višja predavateljica na FAGG, UL
11. dr. Miran Mitar, docent varnostnih ved, Fakulteta za varnostne vede, UM
12. Goran Lukič, strokovni sodelavec, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
13. dr. Matej Nikšič, raziskovalec, Urbanistični inštitut RS
14. mag. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, LUZ d.d.
* Zbiranje podpore se je začelo 2. februarja in traja do 9. marca 2009; omogočil ga je
Ljudmilin »Stroj za peticije« na naslovu http://www.ljudmila.org/~peticija/?id=4
** Pobudo je doslej podprlo več kot 120 oseb ter ustanov, povezanih z vrednotenjem
(stanje 16. feb); od tega več kot 25 univerzitetnih profesoric/jev ter skoraj enako število
uradnic/kov. Skupaj prihajamo z vsaj 30 različnih področij zanimanj, od razvoja, regij in
podeželja, prostora, geodezije, arhitekture, urbanizma, urejanja krajine, izobraževanja,
zdravja, ranljivih skupin, socialnega dela, varnosti, energetike, raziskav, aktivizma,
turizma, gozdarstva, kulture, varovanja dediščine, šolstva. skupna pobuda vladi
1. VZPOSTAVITI SISTEM
VREDNOTENJA
2.USTANOVITI SVET VLADE
ZA VREDNOTENJE
3. SESTANEK S
PREDSTAVNIKI IN
PREDSTAVNICAMI POBUDE

Komentar na odgovor z.e.g. na peticijo AAG


Plinski terminali in dejanja nevladnikov!

Zgodba o plinskih terminalih ni od včeraj in nevladne okoljske organizacije se prizadevajo s svojim prostovoljnim aktivnostmi predvem opozoriti na probleme,ki bi jih takšne investicije prinesle seboj.

Očitno tudi na tem področju poteka boj za prestiž med nevladnimi organizacijami na eni strani zbranimi med podpisniki in zagovorniki peticije o plinskih terminalih in na drugi strani med Karlom Lipičem iz zveze ekoloških gibanj. V slovenskih medijih se Karel Lipič pojavlja ,kot vodja navedene zveze in tudi kot zagovornik izgradnje plinskega terminala v Kopru.

Da se okoljevarstveniki ne morejo vedno uskladiti je razumljivo,saj je tu prisotnih veliko različnih oseb,ki jih združuje en cilj in to je zmanjšanje potencialne nevarnosti za okolje. In tu se pojavi zagovornik izgradnje v Kopru, ki bi bil rad  istočasno tudi okoljevarstvenik.

Pojavljanje v dveh tako nasprotujočih si vlogah nam navadnim smrtnikom ni razumljivo. Iz njegovega do sedanjega ravnanja je razvidno,da bi bil rad vodilni akter med slovenskimi okoljevarstveniki in istočasno "razumevajoči dobrotnik" okoljsko tvegani investiciji ,kar plinski terminal nedvoumno v Kopru je.

Z zadnjim javnim pismom se je Karel Lipič še bolj odvojil od okoljsko ozaveščene množice in je v tem dejanju morda slutiti že prestop k bogatejši populaciji. En del je slutiti tudi že z njegovim pojavljanjem pri Pahorjevem ekološkem forumu.

Zato naprošam podpisnike "plinske peticije", da vztrajajo pri svojih podpisih in skupaj bomo dosegli želeni uspeh.

Predsednik AAG – GREENSLO:

Vojko Bernard

Odgovor g. Karlu Lipiču – ZEG na javno stališče do peticije proti plinskim terminalom.


 

AAG – Alpe-Adria-Green je 21.1.2009 organizirala v Ljubljani problemsko konferenco o plinskih terminalih v Sloveniji in njeni soseščini, ki je bila objavljena tudi na spletni strani vest.si http://www.vest.si/2009/01/23/terminal-da-ali-ne/ .

Od 6.2. 2009 pa je na spletni strani http://www.ljudmila.org/~peticija/index.php aktiviral tudi peticijo na omenjeno temo.

Pred dnevi sem po elektronski pošti prejela vsebino pisma, ki ga je za javnost objavil g. Karel Lipič – ZEG. G. Lipič opozarja na kar nekaj »nepravilnosti in netočnosti«, ki naj bi jih predvsem v peticiji navedel AAG .

Čeprav je vsebina g. Lipiča namenjena izključno AAG-ju, pa navaja kar nekaj dejstev s katerimi posega onstran osebnega napada na AAG, zato se kot bivši koordinator CZI-plinski terminali, pa tudi občan in državljan čutim dolžno replicirati..

Spoštovani gospod Lipič!

Preseneča me vaš napad na delovanje civilnih nevladnih organizacij, kakor tudi državljank in državljanov, ki ne moremo biti ravnodušni do razvoja dogodkov na področju varovanja našega okolja in življenjskega standarda nasploh.

Pa bi odgovorila po vrsti:

Trdite, da ste se aktivno vključili v razpravo ob javni razgrnitvi dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega soglasja Ministrstva za okolje in prostor, Agencija RS za okolje v Kopru, ki je potekala v septembru 2008. Da, res je, nihče od CI (ne le AAG) se ni odzval, saj so naši sklepi bili jasni že leta 2006, peticija speljana v Mladini jih je objavila in ti sklepi so aktualni še danes.

Je pa k.s. Ankaran (resnično edina v Sloveniji!) v zakonitem roku podala pripombe na sedež FVG ter na vlado v Rimu ob razgrnitvi obeh terminalov, leta 2006.

Trdite, da se morje v primeru gradnje plinskega terminala v Kopru ne bi ohlajalo, pa tudi ne onesnaževalo s klorom. Da, res je, v Kopru se bodo »prilepili« kar na obalo, a tudi v Žavljah se zaznava podobna teorija v nameri. S tem odpade ohlajanje morske mase ter onesnaževanje s klorom, a to še zdaleč ne spremeni dejstva o nesprejemljivosti lokacije.

Trdite, da ne obstaja nikakršna resna okoljska študija o varnostnih, prometnih in okoljskih vplivih? Menda res ne, če govorimo o Kopru,…saj se do danes le po kapljicah spušča namera TGE v javnost.

Sicer pa že izdelana študija čezmejnih vplivov na prvotna načrta, kakor tudi dopolnjena in nekoliko spremenjena kasneje http://www.sos112.si/slo/tdocs/naloga_90.pdf dovolj povesta o zakonitostih, omejitvah in nesprejemljivosti posega na tej mali morski zaplati na skrajnem severu Jadrana.

Iz vašega pisma je jasno zaznati le eno, spoštovani g. Lipič. Očitno bo vaša »ekološka« vest zapihala »po vetru« ter nas pričela prepričevati o energetski krizi…mrazu in akoti,..odvisnosti od Rusije …identično počno oblastniki že dve dobri leti v sosednji Italiji.

http://www.media.rai.it/mpmedia/0,,RaiTre-Report^12674,00.html

In za zaključek, AAG je problemsko konferenco, kakor tudi peticijo organiziral v vednosti in s sodelovanjem obalne civilne družbe, kolegov iz Hrvaške in Italije.. problem terminalov je državni problem, in prav je, da smo domala vsi korektno seznanjeni z dejanskim stanjem in povezano sodelujemo. Zanesljivo pa vi niste oseba, ki bo odločala katera civilna družba, kdaj in kaj bo počela.

Bili smo na dvodnevni delavnici v Piranu, junija 2006, ki ste jo organizirali prav vi, g. Lipič. Eden povabljenih strokovnjakov je imel zelo zanimivo predavanje o balastnih vodah ter varnosti plovbe GNL tankerjev…a kot kaže vas spomin nekoliko zapušča.

S pozdravi

Mirjana Čakardič u.d.i.a.