IZJAVA ZA JAVNOST -COMUNICATI STAMPA- KONFERENCA TERMINALI


IZJAVA ZA JAVNOST STALIŠČA AAG NA PROBLEMSKI KONFERENCI O PLINSKIH TERMINALIH V SLOVENIJI IN NJENI SOSEŠČINI Z DNE 21.01.2009, KI JE BILA V LJUBLJANI V DVORANI SLOVENSKEGA SVETOVNEGA KONGRESA Na podlagi razprave na problemski konferenci AAG meni, da bi za razrešitev okoljevarstvenega spora glede predvidene gradnje plinskih terminalov bilo potrebno razmišljati o skupni energetski politiki med državami, ki si delijo isto morje ( Slovenija, Hrvaška, Italija). Da bi preprečili sedanje in bodoče medsebojne spore pri uporabi energetskih virov v občutljivem Jadranskem zalivu, AAG meni, da bi bilo potrebno upoštevati naslednje prednostne točke: 1. Da bi vse tri obmejne države v najkrajšem možnem času sprejele državne energetske načrte na osnovi katerih bi se lahko načrtovalo skupno energetsko porabo za naslednjih dvajset do trideset let. Glavni del energetskih načrtov mora postati dogovor o izvedbi omrežij in napeljav za dostavo in oskrbo goriva (plin in nafta). 2. Za oskrbo goriva bi bilo potrebno dati prednost plinovodom, ker so le-ti manj onesnažujoči in predstavljajo manjše tveganje v primeru nesreč (tudi atentatov). V tem primeru je strateškega pomena izvedba plinovoda Nabucco (Turčija-Avstrija) ter južni tok( Rusija – Italija), katerega pa bi morali v Sloveniji trasirati po obstoječem plinskem omrežju v nasprotnem primeru pa predlagamo preusmeritev preko Avstrije v Italijo z odcepom v Avstriji za Slovenijo po obstoječem plinovodnem sistemu. 3. Eventualna rešitev, ki bi jo lahko predstavljali plinski terminali v Jadranskem morju, naj bi samo za določen čas zadovoljila potrebe po plinu do zaključka del na transevropskem omrežju plinovoda. Še v letu 2009 bo Italija imela svoj plinski terminal v Porto Tolle (izliv reke Pad), ki bo imel zmogljivost 8 milijard m3 plina na leto, Hrvaška pa namerava zgraditi podoben plinski terminal na otoku Krku, ki je lokacijsko zelo neprimeren. 4. Da bi se izognili povečanju števila plinskih terminalov v ozkem in plitvem zalivu severnega Jadrana in s tem tveganju za varnost in okolje, ki bi jo le-ti predstavljali, je potrebno priti do sporazuma med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Na osnovi tega se odloči, samo če je zares potrebna, gradnja še enega terminala, ki pa naj bi bila predvidena vsaj 15 km oddaljena od obal vseh treh obal (smatra se, da sta terminala v Porto Tolle in na Krku več kot dovolj, da zagotovita trenutne potrebe severne Italije, Slovenije in Hrvaške). 5. Potrebno je povečati pridobivanje energije iz obnovljivih virov (veter, fotovoltaika, biomasa) in to vključiti v državne energetske načrte vseh treh držav tako, da bi dosegle do leta 2020 20% celotne porabe kot to določa zakonodaja EU. 6. Obnovljivi viri energije morajo v celoti nadomestiti jedrsko energijo in odgovarjajoče razvojne programe (IT-SLO). 7. Da bi čimbolj ohranili naravo je potrebno dosledno upoštevati EU direktive. Ohranjevanje biotske raznovrstnosti, zaščita pokrajinskih vrednot itd. , kar je osnova za delovna mesta v integralnem turizmu, ki eden redkih lahko ublaži odpuščanja v tej krizi. Prav tako je pomembno uresničiti dobre programe, ki bi omejili in zmanjšali obstoječo že nedopustno porabo energije.

Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom politikom in razpravljavcem, ki so  sodelovali na tej konferenci in s tem pripomogli, da je konferenca v celoti uspela, čeprav brez predstavnikov ministrstev, predstavnikov ter poslanskih skupin parlamentarnih strank, ki so očitno potihem  

Strinjajo z izgradnjo terminala v Kopru v izvedbi TGE. Z izgradnjo terminala so med drugim  tudi ogroženi krajinska parka v Sečovljah in Strunjanu ter zdravilišče Debeli rtič  

 

Vojko Bernard

COMUNICATI STAMPA DELL’AAG PER LA CONFERENZA DEL 21.01.2009, CHE ERA IN LJUBLJANA SULLA PROBLEMATICA RIGUARDANTE LA COSTRUZIONE DEI RIGASSIFICATORI IN SLOVENIA E DINTORNI Sulla base delle discussioni della conferenza problema ritiene Alpe Adria Green ritiene che per risolvere il conflitto ambientale sviluppatosi sui terminali di rigassificazione nel Mare Adriatico settentrionale sia assolutamente necessario che i tre paesi rivieraschi (Italia, Slovenia, Croazia) sviluppino una politica energetica comune che garantisca il minore impatto ambientale sul territorio. Per disinnescare gli attuali e futuri scontri per la gestione delle risorse energetiche nel delicato bacino del Mare Adriatico AAG ritiene prioritari i seguenti punti: 1. Che i tre paesi confinanti adottino nei tempi più brevi possibili dei Piani Energetici Nazionali comuni e sulla base dei quali sia possibile pianificare i consumi energetici per i prossimi venti-trenta anni. Parte fondamentale dei Piani Energetici dovrà essere l’accordo per la realizzazione di reti e impianti per la distribuzione e il rifornimento dei combustibili (gas, petrolio); 2. Per il rifornimento di combustibili visto il loro minore impatto ambientale e il minor rischio per la sicurezza (vedi anche attentati) dovranno essere priviliegiate le reti dei gasdotti. A tale proposito si ritiene strategica la realizzazione del gasdotto Nabucco (Turchia-Austria) e la corrente Sud (Russia-Italia) che dovrebbe passare in Slovenia per la rete gia’ esistente. In alternative proponiamo di deviare il passaggio del gas verso l’Austria in Italia e dall’Austria in Slovenia per il sistema gia’ esistente. 3. La soluzione dei terminali di rigassificazione nel Mare Adriatico potrà essere considerata solo come alternativa per sopperire nel breve periodo al fabbisogno di gas in attesa del completamento delle reti dei gasdotti transeuropei. Entro il 2009 l’Italia avrà in funzione un proprio terminale di rigassificazione a Porto Tolle (foci del fiume Po) della capacità di 8 miliardi di metri cubi all’anno e la Croazia ha intenzione di realizzare un analogo impianto nell’isola di Krk che consideriamo localita’ non adatta. 4. Per evitare il proliferare di terminali di rigassificazione nel ristretto bacino del Mare Adriatico settentrionale e i conseguenti rischi per ambiente e sicurezza, è necessario arrivare ad un protocollo di intesa tra Italia, Slovenia e Croazia in base al quale si determini solo se necessario (si ritiene che i due terminali di Porto Tolle e di Krk siano più che sufficienti a garantire le necessità dell’Italia settentrionale, della Slovenia e della Croazia) che la realizzazione di un ulteriore terminale di rigassificazione sia prevista ad almeno 15 Km dalle coste dei tre paesi rivieraschi; 5. Si ritiene assolutamente indispensabile che nei Piani Energetici Nazionali dei tre paesi venga aumentata l’energia prodotta con le fonti rinnovabili (eolico, fotovoltaico, biomasse) per arrivare a coprire entro il 2020 almeno il 20% del consumo totale come previsto dall’UE. 6. Le fonti rinnovabili dovranno sostituire completamente l’energia nucleare e i relativi programmi di sviluppo (vedi Italia-Slovenia). 7. Per salvaguardare il piu’ possible la natura bisogna rispettare con rigore le direttive della CEE. Salvaguardare le diversita’ biotiche (??), difendere i valori paesaggistici,ecc… diventa lo spunto per i posti di lavoro nel turismo integrativo. Questo e’ uno dei pochi settori che puo’ limitare I licenziamenti durante la crisi. E’ altrettanto importante che vengano attuati dei seri programmi per il contenimento e/o la riduzione degli attuali e insostenibili consumi energetici.

Pobuda o energetski strategiji Severnega Jadrana


Pobuda o oblikovanju in sprejetju Resolucije Državnega zbora o energetski strategiji Severnega Jadrana Spoštovani kolegici in kolegi primorski poslanci, energetska kriza, ki na račun nesoglasij med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom zajema že skoraj celotno Evropo, daje še dodatno spodbudo o potrebi po iskanju alternativnih virov energije. Slovenija nujno potrebuje nove vire energije, katere naj v čim večji meri išče v okoljsko trajnostnih načinih proizvodnje, hkrati pa naj kratkoročno in srednjeročno postopa tudi pri iskanju novih virov dobave klasičnih energentov. Severni Jadran je geoekonomsko potencialno zelo zanimivo območje, ki je pomembno ne le za Slovenijo, ampak za celotno Srednjo Evropo. Tega se zavedata seveda tudi naši sosedi Italija in Hrvaška, ki pospešeno iščeta svoje rešitve. Ker Slovenija doslej ni oblikovala usklajene energetske strategije na področju Severnega Jadrana in ker je za učinkovit rezultat potrebno nastopiti dolgoročno in enovito menim, da je najbolj primerno, da državni zbor sprejme Resolucijo o energetski strategiji Severnega Jadrana. Želim si, da bi takšno strategijo oblikovali čim širše, v sodelovanju med vsemi parlamentarnimi strankami in stroko, ob zavedanju, da gre za vprašanje strateškega nacionalnega interesa. Predlagam, da osnutek predlagane Resolucije oblikujemo primorski poslanci, saj najbolje razumemo realnost Severnega Jadrana. Ob zavedanju, da je vsebina resolucije odprta za različne poglede mi dovolite, da vam ob pobudi predlagam nekaj po mojem mnenju osnovnih stališč: 1. enoten pristop Slovenije, Hrvaške in Italije pri oblikovanju energetske strategije Severnega Jadrana. Slovenija naj sproži pobudo o trilateralni konferenci, katero naj bi izvedli že v letu 2009 in na kateri bi poskusili doseči dogovor o skupnem Memorandumu o energetski strategiji Severnega Jadrana in izvajanju projektov na tem področju; takšen Memorandum je potrebno umestiti v širši okvir Sredozemske energetske politike; 2. glede na nasičenost pri morskem prometu v Tržaškem in Koprskem zalivu, plinski terminali za utekočinjen zemeljski plin ne sodijo na področje Luke Koper in širše v Koprskem in Tržaškem zalivu. Slovenija naj jasno in odločno nastopi do Italije ter uveljavi svoje diplomatske in pravne možnosti, da prepreči izgradnjo terminala v Žavljah pri Trstu; 3. ugodna lega Primorske je zelo zanimiva tudi za izkoriščanje sončne energije preko postavitve fotovoltaičnih celic. Slovenija naj odločneje spodbudi postavitev sončnih elektrarn, predvsem na področjih namenjenih za gospodarsko dejavnost, za katera so značilne široke površine, ki so ugodne za kritje s fotovoltaičnimi celicami; 4. vetrovnost določenih področjih na Primorskem upravičuje razmislek o postavitvi vetrnih elektrarn. Glede na dosedanje skrbi okoljevarstvenikov o spornosti vetrnih elektrarn naj Resolucija jasno določi politiko na tem področju, tako glede same upravičenosti vetrnih elektrarn, kot glede njihove tipologije in dimenzij. Predlagam, da se primorski poslanci srečamo še v januarju in se o tej možnosti pogovorimo ter ugotovimo, ali obstaja soglasje ali vsaj večinsko mnenje o oblikovanju takšne resolucije. S spoštovanjem, Luka Juri, poslanec SD

Energetski vrtiljak odvisnosti


Energetski vrtiljak odvisnosti Vsako zimo nas zunanje temperature spominjajo na spremembo letnega časa in vzporedno s tem na naše potrebe po ogrevanju bivalnih prostorov. Tisti,kateri lahko energent skladiščijo poskrbijo za ustrezno zalogo, tisti,kateri tega ne morejo, pa ostajjajo v strahu pred odvisnostjo od odobavitelja energenta. In ko k temu dodamo še politiko ugotavljamo,da smo vseskozi odvisni. Za domači energetski vir potrebujemo skladiščni prostor in ustrezno kurilno opremo,prav tako lahko skladiščimo drugi energent, to je kurilno olje in utekočinjeni naftni plin. Nikakor pa ne moremo skladiščiti električne energije in zemlejskega plina. Pri navedenih energentih je še ena velika razlika: les in električna energija sta domača energenta,oba plina in kurilno olje pa imajo status uvoženega energenta. Dobava uvoženega energenta pa je vedno odvisna od političnih in drugih ekonomskih razlogov in takšen uvoz vedno zmanjšuje suverenost države. In zaradi zagotovoitve takšne energije od različnih dobaviteljev postavlja državo v odvisnost od države dobaviteljice. Električno energijo sami proizvajamo, gozdove z lesom sami negujemo in vzdržujemo, prav tako z domačo tehnologijo lahko proizvajamo opremo za rabo obnovljivih virov energije ( energija zemlje ali energija podtalnice). Vse to nam omogoča neodvisnost od razno raznih dobaviteljev, pa naj bodo to domači trgovci ali države bogate z resursi fosilnih goriv. Ratificirani Kijotski protokol bo nadomestila EU obveza po povečanju rabe minimalni obnovljivih virov energije za 20% in prav za tolikšno zmnajšanje tologrednih emisj,katere soproizvajamo pri uporabi fosilnih goriv. In vse to nam kakor na dlani ponujajo opcijo povečane energetske samostojnosti,kar v nadaljevanju pomeni zmanjševanje odvisnosti od dobaviteljev fosilnih goriv. Istočasno pa bomo nekaj storili tudi za naše okolje in grožeče klimatske podnebne spremembe. Prehod na rabo obnovljivh virov energije pa bo morala omogočiti tudi naša država z različnimi subvencijami investitorjem, kakor tudi z prijazno zakonodajo takšnim investicijskimi posegi. Res je, da bo država prejela zato manj ddv in trošarin od lastnih trgovcev,res pa je tudi,da bo država tako izponjevala sprejete mednarodne obveznosti in postajala vsak dan bolj suverena.Pri čemer ni spregledati vedno boljšega okolja. In tako vidimo,da je možno ta energetski vrtiljak drugače zavrteti,če obstoja volja,saj znanje in naravne resurse imamo. Potrebno je le nekaj državnih aktivnosti na tem področju delovanja ministrstva za okolje in prostor,ter aktivnosti ministrstva za gospodarstvo.

ROBERTO GIURASTANTE OPROŠČEN


Okoljevarstvenik Giurastante oproščen na sodišču v Trstu Sodnik Francesco Antoni ugotovil, da očitana mu kazniva dejanja ne obstajajo V petek, 16. januarja, je tržaško sodišče obravnavalo postopek zoper Roberta Giurastanteja, italijanskega naravovarstvenika, ki je v letu 2007 v imenu društva Prijatelji Zemlje Trst (Amici della Terra Trieste) prijavil primere onesnaževanja morja in zraka, ki so ga povzročile sežigalnica, tržaška čistilna naprava in škedenjska železarna, na območju Italije, Slovenije in Hrvaške. Tržaško sodišče ni sprožilo preiskave o prijavljenih onesnaževanjih, temveč je sprožilo preiskovalne postopke zoper Giurastanteja, kateremu naj bi v obdobju, ko je prijavljal okoljske "delikte", bila odvzeta pooblastila s strani državnega združenja Prijatelji Zemlje Italija. Tržaško sodišče je zoper Giurastanteja izdalo kazenski odlok, s katerim je možno v Italiji obtožiti, preiskati in obsoditi neko osebo brez obvestila in sodne obravnave. S pritožbo na to obsodbo je R. Giurastante dosegel preložitev sojenja, ki se je odvijalo v petek, 16. januarja. Sodnik Francesco Antoni je na petkovi obravnavi Giurastanteja oprostil vseh obtožb, saj je ugotovil, da očitana mu dejanja ne obstajajo. Giurastante je odgovoren za združenje Greenaction Transnational ter eden vodilnih članov Alpe Adria Green -italijansko, slovensko, hrvaški okoljevarstveni network- in je med italijanskimi najbolj dejavnimi okoljevarstveniki, "ki se zavzemajo za pravice civilne družbe v boju proti »mafiji« v gospodarstvu in varovanju okolja," kakor pravijo v združenju. To združenje je imelo in še vedno ima pomembno vlogo pri opozarjanju na nevarnosti jedrske elektrarne v Krškem in nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v tržaškem zalivu, ki jih podpira italijanska vlada. V združenju opozarjajo, da se s takimi postopki zoper naravovarstvenike, želi prikriti problem velikega onesnaževanja okolja v tržaški pokrajini in tržaškemu zalivu. Livio Bernot, pravnoi zastopnik Giurastanteja, je bil kategoričen na sodni obravnavi: "namesto, da bi sprožili obravnave zoper hude okoljske prekrške, ki jih je prijavil okoljevarstvenik, je sodišče proti njemu odprlo neverjeten kazenski postopek in s tem kršilo pravice občanov do varovanja zdravega okolja." Zoper Giurastanteja teče še drugi postopek, na oddelku G.I.P. (sodnik Tommasini) tržaškega sodišča bo tržaško tožilstvo prosilo za arhiviranje ene Giurastantejeve prijave. Nanaša se na to, da Italija ni predvidela tveganj v primeru nesreč v jedrski elektrarni Krško. Isti naravovarstvenik je s prijavo na evropsko sodišče zaradi hudih kršitev norm Italijo že opozoril. Giurastante je mnenja, da v primeru nesreče italijansko prebivalstvo nima nobene zaščite. Nesreča 04.06.2008 v Krškem je po njegovem pokazala, da je ta prijava pravilna (pomanjkanje načrta za rešitev v sili je osnova za vsako preventivo). ASSOLTO ROBERTO GIURASTANTE L’AMBIENTALISTA RINVIATO A GIUDIZIO DOPO AVERE DENUNCIATO GLI INQUINAMENTI TRANSFRONTALIERI DEGLI IMPIANTI INDUSTRIALI DELLA PROVINCIA DI TRIESTE. Trieste 16 gennaio 2009 – Si è concluso con l’assoluzione “perché il fatto non sussiste” il processo contro Roberto Giurastante responsabile di Greenaction Transnational e membro di Alpe Adria Green – network ambientalista italo-sloveno-croato con l’accusa di avere presentato nel 2007 una esposto come rappresentante degli Amici della Terra Trieste sugli inquinamenti degli impianti industriali di Trieste denuciandone le conseguenze sulla vicina Slovenia. Gli impianti segnalati erano l’inceneritore cittadino (uno dei principali produttori regionali di diossina), la Ferriera di Servola (impianto siderurgico), i depuratori fognari della provincia di Trieste (che da anni inquinano pesantemente il Golfo di Trieste scaricando i liquami ai confini delle acque territoriali ed anche nelle zone balneari). La Procura della Repubblica di Trieste, infatti, anziché avviare l’indagine sugli inquinamenti chiedeva la condanna dell’ambientalista che li aveva segnalati sulla base di una denuncia presentata dagli Amici della Terra Italia (di cui all’epoca Giurastante faceva parte) in cui veniva disconosciuto all’ambientalista il diritto di rappresentare l’associazione. Contro Giurastante veniva emesso un decreto penale di condanna, che in Italia consente di accusare, indagare e condannare una persona senza nemmeno avvisarla (e senza processo), e solo dopo avere presentato opposizione a questa condanna preventiva alla fine si arrivava al processo. Nell’udienza conclusiva del 16 gennaio deponeva per l’accusa la presidente degli Amici della Terra Italia Rosa Filippini la quale confermava pienamente la denuncia presentata e il P.M. Montrone chiedeva la condanna di Giurastante a due mesi di carcere. Alla fine l’assoluzione di Giurastante con formula piena decisa dal Giudice Francesco Antoni. L’avvocato della difesa Livio Bernot nell’arringa conclusiva ha duramente stigmatizzato l’operato della Procura della Repubblica che “anziché avviare le doverose indagini sui gravi reati ambientali segnalati dall’ambientalista ha iniziato contro di lui un incredibile procedimento penale violando così il diritto dei cittadini a vedere tutelata la loro salute”. Da evidenziare che la provincia di Trieste ha uno dei più alti tassi di inquinamento del territorio a livello nazionale, con discariche estese dal Carso (con oltre 300 grotte adibite a discariche di rifiuti tossico nocivi), alle coste e al mare (buona parte del litorale triestino è stato interrato con discariche abusive e lo scarico di rifiuti è avvenuto anche nel Golfo di Trieste) e che su queste gravissime situazioni la locale autorità giudiziaria non ha mai avviato alcun intervento efficace, arrivando ora addirittura a chiedere la condanna di chi ha avuto invece il coraggio di denunciare questo degrado coperto da una pesante omertà istituzionale.

Sojenje okoljevarsveniku – tokrat na Hrvaškem


Bon: Žrtva sam istarskog golferskog lobbyja – Pozivam sve građane Istre u petak, 16. siječnja u 9 sati na Općinski sud u Pazinu kako bi bili svjedoci pravosudnom čudu koje se događa u našoj zemlji, ali i da se svojom nazočnošću oduprete istarskom golferskom lobbyju, rekao je na današnjoj konferenciji za novinare Ranko Bon iz Motovuna kojega za klevetu tuži načelnik općine Motovun Slobodan Vugrinec, a tužbu je najavila i Općina. Kako objašnjava Bon sud mu je tužbu uručio nekoliko dana nakon što je na svojoj privatnoj internet stranici književnog sadržaja i na engleskom jeziku objavio kratak esej o rasprostranjenosti sukoba interesa u Hrvatskoj, a gdje je kao primjer naveo projekt golf terena podno Motovunu. – U dvije sam rečenice naveo kako su načelnik i neke osobe iz Općine Motovun u sukobu interesa vezano za zemljište namijenjeno za izgradnju golf terene, pojašnjava Bon naglasivši kako jasno da je ova tužba za klevetu na silu iskonstruirana budući da njegovu stranicu mjesečno posjećuje svega 6 do 7 građana Hrvatske. –Ova tužba ima izrazito političku pozadinu i ukazuje na represivni karakter našeg pravnog sustava koji dobrim djelom podsjeća na vrijeme verbalnih delikata bivše Jugoslavije. Stajališta je da su planovi za izgradnju velikog broja golf terena u Istri te novi Zakon o golfu proizašli iz sprege velike politike i krupnog kapitala iza kojih, tvrdi Bon, čvrsto stoji Zajednički odvjetnički ured Veljović, Perić, Jelenković i Ibrahimović koji trenutno zastupa načelnika Motovuna u tužbi protiv njega, ali zastupa i niz investitora u golf u Istri, a iz kojega je također proizašao od nedavno na snazi Zakon o golfu. – Iz svega spomenutog jasno je da sam žrtva istarskog golferskog lobbyja koji ne preže ni pred čim, kazao je Bon koji je spreman istinu dokazivati i na europskim sudovima jer, kako kaže, u hrvatske nema povjerenja. Istaknuo je kako je još kao predsjednik udruge Motovun-eko grad podržavao razvoj održivog golfa u Motovunu, ali ne i postojeći projekt koji je po njegovim riječima sa svojim megalomanskim proporcijama neodrživ. No, unatoč primjedbama o neodrživosti predloženog projekta priloženim od strane Udruge na javnoj raspravi o utjecaju na okoliš održanoj krajem prošle godine, projekt je ipak usvojen jednoglasnim prihvaćanjem od strane, kako kaže Bon, gomile koju je izrežirano na raspravu doveo sam načelnik Općine, a čime su narušeni osnovni preduvjeti rasprave na načelima civilnog društva. Stavove i borbu Ranka Bona podržava i Josip Anton Rupnik i županijski ogranak Zelene stranke. Dijele mišljenje da je Istri dovoljno nekoliko održivih golf terena, ali, kako ističu, isključivo u sklopu turističkih poduzeća s već postojećim smještajnim jedinicama. – Ovo što se danas događa čista je pljačka građana pod okriljem novoga zakona jer danas nema čelnika općine u Istri koja ne traži zemljište za golf terene kroz koje će se brojni moćnici domoći jeftinog zemljišta za stvaranje ogromnog profita, kazao je Rupnik dodavši kako za građane najveću opasnost predstavljaju oni koji ih ne gledaju kroz kune već kroz eure. (IV) Načelnik i Općina protiv građanina: Započeo postupak protiv Ranka Bona PAZIN – Glavna rasprava po privatnoj tužbi za klevetu koju je načelnik Općine Motovun Slobodan Vugrinec podnio protiv svog sugrađanina Ranka Bona odgođena je za 12. veljače, jer je u međuvremenu protiv Bona istovrsnu tužbu podnijela i Općina Motovun. Sudac Općinskog suda u Pazinu Denis Hek, zbog ekonomičnosti postupka, kako predviđa Zakon o kaznenom postupku, odlučio je oba predmeta spojiti u jedan i nastaviti raspravu, čemu se usprotivio Bonov odvjetnik Ivan Milanović, obzirom da tužbu nisu još dobili te ne znaju njen sadržaj kao ni jesu li poštivani svi rokovi. Na samom početku današnje glavne rasprave po Vugrinčevoj tužbi u kojoj navodi da je oklevetan tekstom "Croatia Spells Conflict of Interests" na Bonovom internetskom blogu, sudac je zatražio da se stranke izjasne postoji li mogućnost izmirenja. Vugrinec, kojeg zastupa odvjetnik Denis Jelenković iz Zajedničkog odvjetničkog ureda Goran Veljović, Nadan Perić, Denis Jelenković i Merima Ibrahimović iz Pule za izmirenje je postavio nekoliko uvjeta. – Kako se tužba odnosi na neistine iznesene na internetu, tražim da se taj članak skine, jer će me kleveta pratiti čitav život. Nadalje, tražim da Bon objavi javnu ispriku i na svojim stranicama te u svim medijima gdje je iznosio svoje konstrukcije i fantazije – Glasu Istre, Barkunu, Regional Expressu i eventualno ostalima, uvjetovao je Vugrinec, uz mogućnost dogovora da Bon uplati 20.000 kuna motovunskom Društvu Naša djeca, što je iznos koji je tužbom zatražio kao odštetu te ga kanio uplatiti u slučaju dobivanja spora. Ranko Bon je pristao skinuti sporni članak sa svoje internetske stranice, ali je ostale uvjete odbio. – Tekst je pisan na engleskom jeziku, a netko ga je za potrebe ovog postupka preveo suprotno duhu jezika, napomenuo je Milanović. Kako nije postignut dogovor o izmirenju započela je glavna rasprava, koja je, međutim, ubrzo prekinuta zbog nove tužbe Općine Motovun, koju je sud zaprimio 2. siječnja, ali je tuženik još nije dobio. – Ošamućen sam i trebat će mi neko vrijeme na sudu da se osjetim kao doma. Moj tekst nije bio napad na načelnika i Općinu Motovun već je opisivao pojavu sukoba interesa, gdje je golf u Motovunu naveden samo kao primjer. Također, riječ je o privatnom blogu na engleskom jeziku koji građani Hrvatske ne čitaju, što znam po statistici posjeta, rekao je Ranko Bon. – Ovo je iskonstruirana priča i osjećam se, kako sam već rekao na tiskovnoj konferenciji u ponedjeljak, poput Alise u zemlji čuda. Da li će sudac dobiti krila ili će pasti strop ili će kroz prozor uletjeti Kraljević Marko – nemam pojma što će se u sljedećem trenutku dogoditi, naveo je Bon, koji nam je prije suđenja kazao da je ovakav slučaj nepojmljiv u ‘normalnom svijetu’. – U Francuskoj, Engleskoj, Njemačkoj … ne postoji mogućnost da političar i javni dužnosnik podignu tužbu protiv građana zbog izraženih stavova, rekao je Bon, inače rođenjem Zagrepčan, arhitekt s harvardskim magisterijem i doktoratom stečenim na Massachusetts Institute of Technology. Današnju su prvu raspravu u Pazinu pored brojnih novinara i nekoliko predstavnika istarske političke oporbe, pratili i članovi pićanske udruge ‘Naša zemlja’. – Danas on, sutra mi, rekla je Matilda Ilić, predsjednica udruge. (MBM)

Slovenija plinskega terminala ne potrebuje!


Ali Slovenija potrebuje plinski terminal? Morebitni terminal v Kopru naj ne bi segreval morja Gospodarstvo, 14. januar 2009 11:38 Ljubjana – MMC RTV SLO Čas plinske krize pobudniki plinskih terminalov izkoriščajo za njihovo promocijo. Na gospodarskem ministrstvu menijo, da bil bil za Slovenijo najugodnejši plinski terminal v Kopru ali na Krku. Kot je za MMC pojasnil sekretar direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Damjan Zagožen, bi bila tovrstna terminala za Slovenijo najugodnejša, ker bi plinovod potekal tudi čez Slovenijo in bi država tako dobila dostop do večjih količin zemeljskega plina. Dodal je, da bi morebitni terminal v Kopru vključeval še plinsko elektrarno, ki bi oskrbela z električno energijo podhranjeno Primorsko. Po Zagožnovih besedah bi v poštev prišla tudi terminala na Tržaškem, ki bi Sloveniji lahko omogočila zanesljivo oskrbo s plinom, v primeru podobne ustavitve pošiljk plina v Evropo, kot jo doživljamo zdaj, pa bi si lahko zagotovila dodatne količine plina. Franci Kek (Zares), velik nasprotnik plinskih terminalov v neposredni bližini slovenske obale, je v pogovoru za MMC poudaril, da Slovenija plinskega terminala ne potrebuje. Dodal je, da resni energetiki opozarjajo, da bi bil terminal pri nas zgolj transportno mesto. Da to drži, potrjuje tudi Zagožnova navedba, da bi s plinskim terminalom pokrili petkratne plinske potrebe v Sloveniji. Zdaj porabimo nekaj več kot 1,2 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Da bi bila plinska terminala v Tržaškem zalivu škodljiva za Slovenijo, je na posvetu o plinskih terminalih v državnem svetu že leta 2007 opozoril Vlado Malačič, raziskovalec na Morski biološki postaji Piran. Dejal je, da bi se morska voda zaradi ogrevanja utekočinjenega plina, ki ga je treba upliniti, da se ga lahko prenese do lokacij na kopnem, ohladila za pet stopinj Celzija. Poleg tega bi nevarnost pomenil tudi klor, saj se mora vodo za ogrevanje plina klorirati, in živo srebro, ki bi se ob gradnji plinskega terminala dvignil z dna in več mesecev potoval z vodnimi tokovi. In kakšna rešitev bi bila najugodnejša za Slovenijo? Kek meni, da bi bil to terminal 20 kilometrov južno od Pulja oziroma na zapuščenih Agipovih ploščadih v Italiji, kjer je morje dovolj globoko, oba kraja pa sta dovolj oddaljena od gostonaseljenih obalnih območij. Poleg tega opozarja, da je vlada pred dvema letoma zavzela stališče do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, iz katerega je razvidno, da imata projekta plinskih terminalov lahko bistven, uničujoč in škodljiv čezmejni vpliv, zato sta oba predvidena projekta za Slovenijo nesprejemljiva. Malačič pa je že na posvetu opozoril, da bi terminala v Tržaškem zalivu uporabljala zastarelo tehnologijo, čeprav obstaja novejša in okolju manj škodljiva tehnologija, ki ne potrebuje gradnje terminalov in morske vode za ogrevanje plina, ampak plin ogreva odvečna toplota tankerja, ki se priklopi na cev, po kateri se plin prenese na kopno. Skladišče plina je tako lahko primernejše za lokacije na kopnem. Zagožen je pojasnil, da plinski terminal v Kopru tehnologije, ki bi jo uporabljala tržaška terminala, ne bi imel, in za ogrevanje plina ne bi uporabljal morske vode, »uplinjanje tekočega plina, tako da vpliva na onesnaženje vode ter veliko črpanje in mešanje morske vode iz tega razloga ne bi imel.« Je pa dodal, da bi vplive na okolje predhodno morala ugotoviti celovita presoja vplivov na okolje, ki je neke vrste okoljski sprejemni izpit za terminal. Kek je ob tem še opozoril, da so se na okrogli mizi, ki jo je pred kratkim organizirala TV Slovenija, vsi vpleteni, tudi Zagožen, strinjali, da Slovenija plinskega terminala ne potrebuje. Ana Mušič ana.music@rtvslo.si

Zakon o Triglavskem narodnem parku


CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana v imenu Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Ljubljana, 15. januar 2009 G. Karl Erjavec, minister Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku Spoštovani g. Karl Erjavec, minister za okolje in prostor, Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo ga ponudili vašemu predhodniku, ministru Podobniku, kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki jo je minister Podobnik ustanovil januarja 2006 da bi pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker komisija v prvem letu svojega delovanja zaradi neustreznega sodelovanja služb ministrstva ni dosegla svojega cilja smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet o TNP in marca na ministra Podobnika naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP. Januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela Komisije za zakon o TNP prejeli nov osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga pripravile službe ministrstva, in ga je minister Podobnik kljub nasprotovanju naše koalicije vložil v zakonodajno proceduro. Ta osnutek v prejšnjem sklicu Državnega zbora ni bil obravnavan, zaradi česar se z novim sklicem zakonodajni proces začenja znova. 1 Pišemo vam z namenom, da vam sporočimo, da zadnji predlog zakona o TNP kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem strokovnem osnutku zakona. Predstavljeni predlog prav tako ne izpolnjuje zahtev, ki so jih ob podelitvi Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri niti zahtev omrežja Natura 2000 ter zaveze, ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe. Zato vas prosimo, da naslednjih korakov v zvezi s tem zakonom ne načrtujete na temelju tega predloga. Predlog zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov: – Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno. – Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili spoštovanje kriterijev IUCN, potrjenih na lanskem Svetovnem kongresu IUCN v Barceloni, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe. – Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku. – Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju. – Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka. – V posameznih členih ponuja individualne odpustke posameznim bohinjskim črnim graditeljem znotraj parka(člena 73. in 75.), kar predstavlja kršitev ustavnega načela enake obravnave pred zakonom. – Prebivalci parka naslpoh pa so še vedno zapostavljeni in ne dobijo dovolj možnosti za razvoj lastnega gospodarstva ob ohranjanju narave, za kar imamo po svetu in v Evropi vrsto primerov dobre prakse. V recesiji so taka delovna mesta še kako potrebna in bolj kakovostna kot zaposlitev v hotelih. Iz navedenih razlogov tega osnutka nismo mogli podpreti in verjamemo da njihovo utemeljenost lahko kot izkušen pravnik in politik presodite tudi sami. Ugotavljamo, da je bilo naše prostovoljno delo vloženo v pripravo zakona in dogovarjanje z ministrstvom zaman. Glede na dosedanje izkušnje pri sodelovanju s službami ministrstva in delu komisije ne verjamemo, da lahko do ustreznega predloga zakon pridemo v dosedanjih okvirih. Naša stališča so predvsem strokovne narave in kot taka ne predstavljajo »interesov« o katerih bi lahko iskali kompromis v pogajanjih z ostalimi udeleženci, še posebej ne s službami ministrstva znotraj Komisije ali kakega drugega mehanizma. Na podlagi dialoga in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi pa verjamemo, da velika večina naših predlogov in stališč bolje ustreza njihovim ciljem kot predlogi, ki jih ponujajo službe ministrstva. 2 Po našem mnenju je edina možna konstruktivna pot naprej, da ministrstvo pripravo zakonskega osnutka poveri neodvisni strokovni instituciji, ki bo sposobna pripraviti zakonski tekst ob upoštevanju mednarodnih in slovenski strokovnih naravovarstvenih in pravnih standardov, in ne bo obremenjena z ohranjanjem sedanjega neučinkovitega sistema ohranjanja narave v Sloveniji. V takem primeru smo pripravljeni po naših močeh polno sodelovati pri pripravi zakona in njegov predlog, ob predpostavki da bo ustrezen, tudi podpreti. Nikakor pa si ne predstavljamo, da bi ustrezen predlog lahko pripravile službe MOP in uprava TNP, ki niso bile sposobne pripraviti spodobnega strokovno utemeljenega predloga v zadnjih osmih letih. Naša stališča smo vam pripravljeni podrobneje predstaviti tudi osebno. Sicer pa so stališča in strokovne podlage, ki smo jih pripravili v dosedanjem procesu, objavljene na spletni strani MOP ter Mountain Wilderness Slovenija. V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo. Jernej Stritih Predsednik CIPRA Slovenija Člani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor Priloga: Spomenica za ohranitev Triglavskega narodnega parka V vednost: – Predsednik Vlade RS – Predsednik RS – Predsednik Državnega zbora RS – Javnost preko medijev in spletnih strani 3 Priloga 4 Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS"; sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Triglavski narodni park širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994); sklicujoč se na zaključke Posveta: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu (gradivo: "Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove", referati in zaključki) ter na referate in sklepno sporočilo Znanstvenega in strokovnega posveta SAZU – Triglavski narodni park? z dne 13. novembra 2003 v Ljubljani; sklicujoč se na pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku TNP-1, EPA 753-III, dane v okviru javne predstavitve v času od 12.01.2004 do 12.03.2004; in z namenom, pridobiti vseslovenski sporazum za uzakonitev mednarodno priznanega Triglavskega narodnega parka s tem, da ostanejo zunanje meje narodnega parka najmanj v dosedanjem obsegu (ZTNP iz leta 1981), poveča pa se delež osrednjega območja parka do najmanj tri četrtine celotnega območja narodnega parka; naslavlja Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Septembra 2004, naslednjo SPOMENICO na Državni zbor RS in Vlado RS ter vabi slovensko javnost, strokovne, nevladne in druge organizacije ter posameznike, da Spomenico podprejo. UGOTAVLJAMO Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so "nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki". Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim "kraljestvom" napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (Dr. Matjaž Kmecl, Znanstveni in strokovni posvet SAZU – Triglavski narodni park?, 2003) Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Zavedanje, da gre v Julijskih Alpah za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Alp sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000. OPOZARJAMO Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete. Predvsem je to celotno visokogorje Julijskih Alp – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskih gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva. To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica. To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu. To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč. OBSOJAMO Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, sprehajališč, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob Bohinjskem jezeru, našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd. ZAHTEVAMO Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči); Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave; Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj cest (n.pr.Vršič); Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka; Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije; Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka; Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka; Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka; Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev; Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca; Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.); Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo; Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. POUDARJAMO Pomen vseslovenskega sporazuma o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja. Našo pripravljenost za sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka in v ta namen Spomenici prilagamo dokument: "Vsebinski predlogi za pripravo novega ali dopolnjenega zakona o Triglavskem narodnem parku (k ZTNP-1)" . POZIVAMO Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da Spomenico podprejo in jo v okviru zakonodajnega postopka o TNP uveljavijo ter nato v praksi uresničijo; in. Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi Spomenice, predvsem pa strokovne in nevladne organizacije, civilno družbo, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširšo javnost ter medije, da jo podprejo. Podpisniki: 1. CIPRA Slovenija 2. Društvo Mountain Wilderness Slovenije 3. Društvo slovenskih pisateljev (DSP) 4. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije 5. Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana 6. DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije 7. Društvo za permakulturo Slovenije 8. Društvo za varstvo okolja Bled 9. Gorenjsko ekološko združenje 10. Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka 11. Naša Slovenija/Slovenia Nostra 12. Planinsko društvo Domžale 13. Planinsko društvo RTV Ljubljana 14. Prirodoslovno društvo ŠIMDRA Rakek 15. Ribiška družina Tolmin 16. SLOSE – Slovensko društvo za sončno energijo 17. Slovensko društvo za namakanje in odvodnjo-SDNO 18. Svetovni slovenski kongres (SSK) 19. Zavod za oživitev civilne družbe 20. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti –ZRC SAZU 21. Zveza društev za varstvo okolja 22. Zveza ekoloških gibanj – ZEG 23. Zveza geografskih društev Slovenije 24. Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji 25. IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) 26. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 27. Planinsko društvo Jakob Aljaž Maribor

refren “Gas, gas…” – Hrvaška


10. siječanj 2009. Ovih hladnih dana mnogi građani jugoistočne Europe (koji inače ne slušaju Severinu) cupkaju po stanovima s refrenom “Gas, gas…” na usnama. Razlog nije nova popularnost pjevačice (i glumice), već situacija s (ne)isporukom ruskog plina preko Ukrajine. Iako je mnogo toga rečeno o trenutačnoj krizi, dva su momenta nedovoljno naglašena; bizarno čuđenje odgovornih za nepostojanje odgovora (i u Europi i kod nas) i plitkoća analize dežurnih (pseudo)analitičara (uglavnom okupljenih oko kafića “Charlie” u Zagrebu). Bizarnost čuđenja (“pa kaj se to događa”) ima korijene u 70-im godinama prošlog stoljeća, kada je realiziran plinovod od Sibira do Zapadne Europe. Mnogi su analitičari (pogotovo iz SAD-a) upozoravali da je pitanje vremena kada će se SSSR početi koristiti (ne)isporukama plina kao sredstvom (geo)političkog pritiska na ono što se tada nazivalo slobodnim svijetom. Tada je Zapad prošao prvu naftnu krizu suočivši se s uporabom nafte kao oružja u režiji tada moćnog OPEC-a. Kada je čuveni plinovod već bio realiziran, mnogi su analitičari upozoravali na nužnost otvaranja dodatnog dobavnog smjera za opskrbu Europe plinom iz čega je nastao projekt “Nabuco” kojim bi se iranski plin preko Balkana doveo do Baumgartena (plinskog skladišta pokraj Beča). “Nabuco” je u međuvremenu, kažu znalci, uspješno sabotiran, a to je (navodno) učinio SAD kojemu nije pasalo da EU petlja s Iranom (članom osovine zla) i (navodno) Rusija kojoj očito paše monopolističko-ucjenjivački položaj. Osim dugoročnih “katastrofičnih” predviđanja, odgovornoj vlasti trebalo je biti jasno da je zimi (usprkos globalnom zatopljenju) još uvijek ponekad veoma hladno, da je svake godine glavna rusko-ukrajinska novogodišnja društvena igra zavrtanje i odvrtanje ventila na plinovodima, te bi bilo mudro pripremiti se na najgori scenarij (koji se i realizirao). Mogla su se zakupiti postojeća plinska skladišta i/ili izgraditi nova te se napuniti plinom kada je najjeftiniji (ljeti). A da se ne govori da nam uvozni plin gotovo uopće ne bi bio potreban kad bismo se sami koristili plinom iz našeg dijela Jadrana, što bi otvorilo pitanje ugovora potpisanog devedesetih s Talijanima za koji mnogi znalci kažu da je u biti veleizdajnički. Drugi moment, plitkost analiza eksperata za sve i svašta (počesto iz novinarskih krugova), najbolje se očituje u komentarima o blagopočivajućem projektu Družba Adria i u maternicu plinskih kompanija položenom fetusu LNG terminala. Proteklih dana mogao sam se grohotom nasmijati komentarima da se RH prerano povukla iz Družbe. DA bio je projekt otvaranja novog transportnog smjera za izvoz ruske (sibirske) nafte (a ne plina) preko luke u Omišlju. Ista nafta bez problema godinama dolazi do Siska (gdje zbog svojih karakteristika nekompatibilnih s lokalnom rafinerijom – sumpor – potencira trovanje građana). Kao drug, Rusi su Srbima “čestitali” pravoslavni Božić tako da su ih na Badnju večer ostavili bez plina usprkos tome što im je vlada Srbije kao novogodišnji dar za kikiriki prodala Naftnu industriju Srbije. Očito je da osim kod Gadafija i Chaveza servisiranje velikih igrača ne dovodi više do ekstrapopusta ni u cijeni ni u isporuci. LNG terminal, za RH razuman projekt, glorificira se s posljedicom da se zagovara realizacija projekta pod bilo koju cijenu, ne uviđajući da su se u globalni interes diverzifikacije smjerova opskrbe RH plinom ugurali i privatni interesi. Kao vječnom zagovorniku obnovljivih izvora energije, zabavno mi je promatrati protivnike većih investicija u nove (obnovljive) tehnologije zbog njihove navodne nepouzdanosti jer tek sada možemo vidjeti koliko su u biti pouzdana fetišizirana fosilna goriva Hrvatska treba od Enija otkupiti ugovor o eksploataciji plina iz Jadrana" Darko Baniček darko.banicekatcharbusiness.hr 14.01.2009 15:23 "Neobično je kako se sada svi čude, a nekadašnji Start je još sedamdesetih pisao o posljedicama spajanja Europe na ruski plinovod zbog opasnosti da Rusija energiju iskoristi za geopolitičke ucjene", izjavio je za Business.hr najagilniji borac za zaštitu okoliša u Hrvatskoj Vjeran Piršić, predsjednik Savjeta Eko Kvarnera. Piršić podsjeća da su pojedinci upoznati s dogovorom Ine i Enija o eksploataciji plina iz sjevernog Jadrana još krajem devedesetih upozoravali na štetnost tog ugovora te da bi se danas, kada smo postali svjesni opasnosti uvoza plina iz samo jednog izvora, trebalo razmotriti otkup ugovora od Enija, kako bismo plin iz svog podmorja koristili za vlastite potrebe. "Razumno bi također bilo upustiti se u gradnju skladišta plina koje bi se s cijenom od 150-200 milijuna eura isplatilo već sada kada nam prijeti da toliko novca potrošimo samo na interventni uvoz plina", komentira Piršić, koji ističe da se udruga Eko Kvarner nikada nije protivila gradnji novih dobavnih pravaca za energente već je samo dovodila u pitanje lokaciju i primjenu mjera za zaštitu okoliša. "Treba podržati nove transportne pravce, ali je važno naglasiti da nam je potrebna primjena optimalnih, a ne samo dovoljnih mjera zaštite okoliša", izjavio je Piršić Piršić, koji je stekao ugled jednog od najagilnijih boraca za zaštitu okoliša, podržava i projekt Nabucco, kojim se plin trebao dovoditi iz Irana, što bi bila alternativa ruskim zalihama, zatim Jadransko-jonski plinovod, kao i LNG terminal, čiji je smještaj kraj Omiša za Eko Kvarner upitan. Eko Kvarner je u postupku odabira najpovoljnije lokacije lobirao za projekt stvaranja zajedničkog off shore LNG terminala, koji bi nadomjestio gradnju u Omišlju, Pločama, Kopru i Trstu. "Problem je Hrvatske što mi fetiširamo fosilna goriva, pa tako ispadne da švedski Malmö ima više solarnih panela, koji zbog kuta sunca koji ih napaja stoje okomito, nego Split, u kojem bi solarna energija znatno smanjila ovisnost o drugim izvorima energije", tvrdi Piršić. Piršić se zalaže da pri donošenju energetske strategije Hrvatska ne uzima u obzir samo primarnu cijenu osiguravanja određenog energenta već i ukupnu cijenu kojom određeni energent opterećuje društvo kroz zagađenje okoliša i npr. troškove liječenja izazvanih negativnim utjecajem na okolinu.

TERMINAL UKAPLJENOG PRIRODNOG PLINA – OTOK KRK


TERMINAL UKAPLJENOG PRIRODNOG PLINA, OPĆINA OMIŠALJ, OTOK KRK INFORMACIJA o zahtjevu za izdavanje upute o sadržaju Studije utjecaja na okoliš za terminal ukapljenog prirodnog plina, općina Omišalj, otok Krk (pdf) PODLOGA uz zahtjev za izdavanje upute o sadržaju Studije o utjecaju na okoliš (pdf) Ministarstvo poziva zainteresiranu javnost da dostavi svoja mišljenja o sadržaju studije o utjecaju na okoliš prije njezine izrade. Mišljenja se dostavljaju u pisanom obliku na adresu Ministarstva zaštite okoliša prostornog uređenja i graditeljstva, Ulica Republike Austrije 20, 10 000 Zagreb ili putem elektroničke pošte na mail: anita.gulam@mzopu.hr. Rok za dostavu mišljenja je 30 dana od dana objave ove informacije. Prije izdavanja upute o sadržaju studije Ministarstvo će razmotriti prispjela mišljenja javnosti, ostalih nadležnih tijela i pravnih osoba s javnim ovlastima. 14.01.2009 PODLOGA UZ ZAHTJEV ZA IZDAVANJE UPUTE O SADRŽAJU STUDIJE O UTJECAJU NA OKOLIŠ PROJEKT: TERMINAL ZA UKAPLJENI PRIRODNI PLIN Zagreb, 2008. godina PODLOGA UZ ZAHTJEV ZA IZDAVANJE UPUTE O SADRŽAJU STUDIJE O UTJECAJU NA OKOLIŠ ZA TERMINAL UKAPLJENOG PRIRODNOG PLINA Direktor Odjela za zaštitu okoliša: Direktor: Dr. sc. Niko Malbaša, dipl. inž. Mr. sc. Zdravko Mužek, dipl. inž. Zagreb, 2008. godina EKONERG d.o.o. Koranska 5, ZAGREB EKONERG d.o.o. 1 0. SADRŽAJ PODLOGE Prema Prilogu VI Uredbe o procjeni utjecaja zahvata na okoliš (NN 64/2008) zahtjev za izdavanje upute o sadržaju Studije sadrži: 1. Podatke o nositelju zahvata 1.1. Za pravnu i fiziku osobu, obrtnika: naziv i sjedište tvrtke, matini broj, ime odgovorne osobe; za druge fizike osobe: ime i prezime te adresu; broj telefona, telefaksa i adresa elektronike pošte – ukoliko postoji. 1.2. Izvadak iz sudskog registra Trgovakog suda, izvadak iz središnjeg obrtnog registra, izvadak iz registra poljoprivrednika, odnosno preslika osobne iskaznice kada je nositelj zahvata graanin. 2. Podatke o zahvatu i opis obilježja zahvata 2.1. Toan naziv zahvata s obzirom na popise zahvata iz ove Uredbe. 2.2. Opis glavnih obilježja tehnoloških procesa (u tekstualnom i grafikom obliku). 2.3. Popis vrsta i koliina tvari koje ulaze u tehnološki proces. 2.4. Popis vrsta i koliina tvari koje ostaju nakon tehnološkog procesa te emisija u okoliš. 2.5. Popis drugih aktivnosti koje mogu biti potrebne za realizaciju zahvata – primjerice: nove ceste, potreba za novom vodoopskrbom, potreba za proizvodnjom ili prijenosom elektrine energije. 3. Podatke o lokaciji i opis lokacije zahvata 3.1. Za lokaciju navodi se naziv JLP(R)S gdje se nalazi lokacija zahvata, ukljuujui ime katastarske opine. 3.2. Grafiki prilozi s ucrtanim zahvatom koji prikazuju odnos prema postojeim i planiranim zahvatima. 3.3. Grafiki prilozi s ucrtanim zahvatom u odnosu na zaštiena i podruja ekološke mreže. 3.4. Podatke da je zahvat planiran u skladu s važeom prostorno-planskom dokumentacijom – odgovarajui akt nadležnog tijela u skladu sa zakonom kojim se ureuje prostorno ureenje i gradnja. 3.5. Podatke o potrebi ocjene utjecaja zahvata za prirodu – odgovarajui akt izdan u postupku ocjene o prihvatljivosti zahvata za prirodu – prethodne ocjene: potvrdu o prihvatljivosti zahvata, odnosno mišljenje o obvezi provedbe postupka glavne ocjene izdano od tijela nadležnog za zaštitu prirode prema zakonu kojim se ureuje zaštita prirode. 4. Prikaz varijantnih rješenja zahvata (ukoliko su razmatrane) 4.1. Sažeti opis razmatranih varijantnih rješenja zahvata s obzirom na njihove utjecaje na okoliš. EKONERG d.o.o. 2 5. Opis moguih znaajnih utjecaja zahvata na okoliš i možebitno razmatranih mjera zaštite okoliša 5.1. Sažeti opis moguih utjecaja zahvata na sljedee imbenike: ljude i ljudsko zdravlje, biljni i životinjski svijet, tlo, materijalna dobra, krajolik, vodu, klimu i dr. 5.2. Vjerojatnost znaajnih prekograninih utjecaja. 5.3. Obilježja utjecaja – primjerice: izravni, neizravni, sekundarni, kumulativni i dr. 5.4. Predvidiva znaajnost utjecaja. 5.5. Prijedlog možebitno razmatranih mjera zaštite okoliša, procjena oekivanih otpadnih tvari i emisija. 1. PODACI O NOSITELJU ZAHVATA 1.1. NOSITELJ ZAHVATA Adria LNG d.o.o. Ulica grada Vukovara 284 10000 Zagreb MB: 2290847 Odgovorna osoba: Dr. Michael Mertl, direktor Adria LNG d.o.o. Tel: 01 5501 700 Fax: 01 5501 777 1.2. IZVADAK IZ REGISTRA TRGOVAKOG SUDA Prilaže se kopija izvatka. EKONERG d.o.o. 3 2. PODACI O ZAHVATU I OPIS OBILJEŽJA ZAHVATA 2.1. NAZIV ZAHVATA Zahvat planiran od strane društva Adria LNG d.o.o. (u daljnjem tekstu Adria LNG projekt) nalazi se u Prilogu 1 Uredbe o procjeni utjecaja zahvata na okoliš (NN 64/08) pod tokom 35: 35. Graevine namijenjene skladištenju: – naftni terminali i terminali ukapljenog prirodnog plina Adria LNG projekt obuhvaa sustav za privez brodova za dopremu ukapljenog prirodnog plina (UPP), sustav za pretakanje ukapljenog plina, objekte na kopnu za skladištenje i isparavanje UPP-a i dio plinovoda za otpremu prirodnog plina koji se nalazi unutar granica terminala. Zahvat obuhvaa i pomona postrojenja potrebna za rad terminala (npr. proizvodnja dušika i instrumentalnog zraka). 2.2. OPIS GLAVNIH OBILJEŽJA TEHNOLOŠKIH PROCESA Osnovna namjena zahvata je prihvat UPP-a s brodova, njegovo pretakanje u spremnike, skladištenje, isparavanje i isporuka u magistralnu mrežu. UPP se doprema posebnim brodovima kapaciteta od 75.000 do 265.000 m3 UPP-a za koje e se osigurati uvjeti za pristup i privez na podruju lokacije. Po dolasku i privezivanju broda te ostalim potrebnim operacijama zapoinje pretakanje UPP-a iz spremnika na brodu u spremnike na kopnu. U spremnicima na kopnu UPP se skladišti na tlaku približno jednakom atmosferskom i na temperaturi od oko -161°C. UPP se iz spremnika odvodi na isparavanje preko visokotlanih pumpi koje dižu tlak ukapljenog plina na otprilike 100 bara. U isparivaima se UPP prevodi u plinovito stanje toplinom morske vode. Nakon prevoenja u plinovito stanje i nakon odreenih operacija (kontroliranje sastava, mjerenje i sl.) prirodni plin se šalje u magistralnu mrežu plinovoda. U svim dijelovima terminala gdje se nalazi UPP, od broda, preko pretakakih ruku, spojnog cjevovoda do spremnika te dalje sve do isparivaa, temperatura medija je jednaka i iznosi oko – 161oC. Iako su svi dijelovi kroz koje prolazi UPP kvalitetno izolirani (osim pretakakih ruku koje nisu izolirane) odreena koliina topline prolazi kroz izolaciju i dovodi do isparavanja UPP-a, odnosno nastaje otparak (prirodni plin pod tlakom približno jednako atmosferskom). Vei dio energije pumpi takoer se pretvara u toplinu i dovodi do isparavanja UPP-a, pa se tako najvea koliina otparka stvara pri istakanju UPP-a s broda. Dio otparka se pri pretakanju vraa na brod. Otparak se u spremnicima i u cijelom sustavu regulira kompresorima koji ga šalju u kondenzator gdje se on kondenzira i vraa u sustav kao UPP ili se šalje u otpremni plinovod uz prethodnu regulaciju tlaka u posebnom kompresoru. Samo u izvanrednim situacijama se višak otparka spaljuje na baklji. Pregledna tehnološka shema opisanog procesa dana je na sl.A, a nešto detaljniji opis tehnološkog procesa nalazi se u Prilogu 1. EKONERG d.o.o. 4 Slika A: Tehnološka shema UPP terminala (crvenom bojom oznaeni su dijelovi procesa s ukapljenim prirodnim plinom, a crnom bojom dijelovi procesa s plinom u parnom stanju) 2.3. POPIS VRSTA I KOLIINA TVARI KOJE ULAZE U TEHNOLOŠKI PROCES UKAPLJENI PRIRODNI PLIN / PRIRODNI PLIN: Planira se UPP terminal razviti u dvije faze. Planirani godišnji kapacitet u prvoj fazi je 8 milijuna tona UPP-a što odgovara oko 10 milijardi kubinih metara prirodnog plina. U drugoj fazi planiran je godišnji kapacitet od 12 milijuna tona, odnosno 15 milijardi kubinih metara prirodnog plina. MORSKA VODA: UPP se prevodi u plinovito stanje toplinom morske vode u isparivaima s otvorenom kupkom (Open Rack Vaporizer, ORV). Za planirani konani kapacitet terminala, za isparavanje UPP-a i zagrijavanje plina na +2oC prije njegova slanja u mrežu te uz pretpostavku da se morska voda pri prolasku kroz isparivae ohladi za oko 5oC potrebna koliina morske vode iznosi oko 58.500 m3/h. Ukoliko bude potrebe za sprjeavanjem nastanka obraštaja u sustavu za isparavanje, morska voda e se tretirati natrijevim hipokloritom koji e se proizvoditi elektrolizom morske vode na lokaciji terminala. Periodinost i duljina tretiranja podesiti e se na minimum koji je potreban za sprjeavanje obraštaja. DUŠIK se koristi za podešavanje svojstva prirodnog plina, za išenje pretakakih ruku i procesne opreme prije postupka održavanja itd. Za planirani kapacitet terminala potrebno je oko 80 t/h dušika koji e se uglavnom proizvoditi na lokaciji. PRISTAN UREAJ ZA PRETAKANJE SPREMNICI UPP-A S POTOPLJENIM PUMPAMA BAKLJA ISPARIVAI VISOKOTLANE PUMPE KONDENZATOR KOMPRESORI ISPARENOG PLINA KOMPRESOR ZA PLINSKU MREŽU (ZERO-SEND OUT) MJERNA STANICA BROD ZA MORSKA VODA DOPREMU UPP-A PROIZVODNJA DUŠIKA EKONERG d.o.o. 5 ZRAK: Tijekom rada terminala potrebno je osigurati oko 470 Nm3/h instrumentalnog i servisnog zraka. Servisni zrak e se proizvoditi u postrojenju za proizvodnju dušika na lokaciji, a instrumentalni zrak e se proizvoditi u zasebnoj jedinici. 2.4. POPIS VRSTA I KOLIINA TVARI KOJE OSTAJU NAKON TEHNOLOŠKOG PROCESA TE EMISIJA U OKOLIŠ EMISIJE U MORE: (1) Ispuštanje iskorištene morske vode iz isparivaa ohlaene za oko 5°C u odnosu na temperaturu na usisu u koliini od oko 58.500 m3/h. Po potrebi morska voda e se tretirati kako bi se sprijeio obraštaj u sustavu isparivaa. U tom sluaju iskorištena morska voda sadrži i ostatni klor u koncentracijama unutar granica odreenih propisom. (2) Potencijalno zauljene vode s površina terminala ispuštat e se u more po prolasku kroz obradu na odvajau ulja i masti. (3) Sanitarne otpadne vode odvodit e se na centralni ureaj za obradu otpadnih voda DINA Petrokemije na obradu prije ispuštanja. EMISIJE U ZRAK: (1) Produkti izgaranja goriva u brodovima za dopremu UPP-a (SO2, NOx, CO2, estice). (2) Produkt izgaranja na baklji (NOx i CO2). Plin se na baklji spaljuje samo u izvanrednim situacijama, ali se baklja održava u pripravnom stanju konstantnim izgaranjem prirodnog plina u koliini od 50 kg/h. (3) Produkti izgaranja prirodnog plina (NOx i CO2) u kotlovnici terminala za potrebe centralnog grijanja. (4) Produkti izgaranja goriva priuvnog generatora pogonjenog dizel-motorom i protupožarne crpke za vodu: probni rad jedan sat svakog tjedna (5) Fugitivne emisije prašine tijekom izgradnje terminala. BUKA: Dominantni izvori buke na terminalu su kompresori, visokotlane pumpe, pumpe za morsku vodu, isparivai i brod za dopremu ukapljenog prirodnog plina. Tijekom izgradnje dominantni izvori buke su graevinski strojevi, priprema kamenog agregata i betona i sl. OTPAD: Manje koliine otpadnih ulja i slinih tvari kao rezultat održavanja terminala . 2.5. POPIS DRUGIH AKTIVNOSTI KOJE MOGU BITI POTREBNE ZA REALIZACIJU ZAHVATA Za potrebe terminala izgradit e se novi pristan za brodove za dopremu UPP-a, a jedan od pristana DINA Petrokemije e se rekonstruirati kako bi se u budunosti koristio za privez broda za dopremu UPP-a. Ostale potrebe terminala (vodoopskrba, elektroopskrba, odvodnja sanitarnih otpadnih voda) planiraju se zadovoljiti prikljuivanjem na postojee sustave. EKONERG d.o.o. 6 3. PODACI O LOKACIJI I OPIS LOKACIJE ZAHVATA 3.1. POLOŽAJ LOKACIJE ZAHVATA Lokacija zahvata smještena je u Primorsko-goranskoj županiji, u opini Omišalj (sl.1 u Grafikom prilogu), uz postrojenja DINA Petrokemije. Prostor lokacije zahvata nalazi se u katastarskoj opini Omišalj 3.2. ODNOS ZAHVATA PREMA POSTOJEIM I PLANIRANIM ZAHVATIMA Grafiki prikaz odnosa lokacije zahvata prema postojeim i planiranim sadržajima na prostoru opine Omišalj prikazan je na sl. 2 u Grafikom prilogu. U istom prilogu, na sl.3 prikazani su postojei i planirani objekti DINA Petrokemije. 3.3. GRAFIKI PRILOZI S UCRTANIM ZAHVATOM U ODNOSU NA ZAŠTIENA PODRUJA I PODRUJA EKOLOŠKE MREŽE Lokacija zahvata smještena je unutar podruja Nacionalne ekološke mreže, odnosno u granicama meunarodno važnog podruja za ptice – Kvarnerski otoci (HR1000033). koje obuhvaa velike sjevernojadranske otoke (Cres, Krk i Rab) s okolnim manjim otocima. Podruje je veliine 256.276 ha. Prema podacima Državnog zavoda za zaštitu prirode iz 2008. godine za podruje HR1000033 ciljevi ouvanja obuhvaaju sljedee divlje svojte: jarebica kamenjarka (Alectoris graeca), primorska trepteljka (Anthus campestris), suri orao (Aquila chrysaetos), ušara (Bubo bubo), ukavica (Burhinus oedicnemus), kratkoprsta ševa (Calandrela brachydactyla), zmijar (Circaetus gallicus), eja strnjarica (Circus cyaneus), sivi sokol (Falco peregrinus), crnogrli plijenor (Gavia arctica), bjeloglavi sup (Gyps fulvus), volji maslinar (Hippolais olivetorum), morski vranac (Phalacrocorax aristotelis), crvenokljuna igra (Sterna hirundo)i dugokljuna igra (Sterna sandvicensis). Položaj lokacije zahvata u odnosu na ekološku mrežu prikazan je na sl. 4 u Grafikom prilogu. Na prostoru opine Omišalj predlaže se samo kroz prostorno-plansku dokumentaciju zaštita nekoliko lokaliteta/podruja. Lokacija zahvata je izvan predmetnih podruja. Odnos lokacije zahvata u odnosu na podruja koja se predlaže štiti prostorno-planskom dokumentacijom prikazan je na sl. 5 u Grafikom prilogu. 3.4. PODACI DA JE ZAHVAT PLANIRAN U SKLADU S VAŽEOM PROSTORNO PLANSKOM DOKUMENTACIJOM Prema zakljuku Vlade RH od 30.09.2008. predmetna lokacija zahvata se smatra najpovoljnijom lokacijom za smještaj terminala za ukapljeni prirodni plin. Slijedi izmjena i dopuna prostorno planske dokumentacije. 3.5. PODACI O POTREBI OCJENE UTJECAJA ZAHVATA NA PRIRODU Dokumentacija za donošenje mišljenja o potrebi provedbe postupka glavne ocjene utjecaja planiranog zahvata dostavljena je u Ministarstvo kulture 27.10.2008. (prilaže se kopija dopisa) te je ovaj postupak u tijeku. EKONERG d.o.o. 7 4. PRIKAZ RAZMATRANIH VARIJANTNIH RJEŠENJA ZAHVATA 4.1. ALTERNATIVNE LOKACIJE TERMINALA Alternativne lokacije terminala obraene su u studiji «Izbor lokacije terminala ukapljenog prirodnog plina na podruju Kvarnera i Rijekog zaljeva (Ekonerg, srpanj 2008.). Na osnovi rezultata te studije i provedene rasprave odreena je lokacija DINA Petrokemije kao preferentna lokacija UPP terminala. 4.2. ALTERNATIVNE DISPOZICIJE OBJEKATA TERMINALA 1. POLOŽAJ PRISTANA Razmatrat e se tri varijante položaja pristana planiranog terminala: (1) prilagodba i dogradnja zapadnog pristana DINE, (2) izgradnja novog pristana u liniji sa zapadnim pristanom DINE i (3) izgradnja novog pristana jugozapadno od zapadnog pristana DINE. Uzimajui u obzirom ekonomske, maritimne i sigurnosne uvjete prednost je dana varijanti 2 pozicije pristrana. 2. ALTERNATIVNI POLOŽAJ PROCESNOG PODRUJA Alternativni položaj procesnog podruja nalazi se u blizini spremnika UPP-a. Prednost te lokacije u odnosu na odabranu (usp. sl.6 u Grafikom prilogu) je krai cjevovod s UPP-om ali su joj je glavni nedostaci a) znatno dulji cjevovod morske vode velikog promjera (više od 2 metra) koja služi za isparavanje UPP-a i b) pitanje sigurnosti jer se ne koristi brdo na lokaciji kao prirodna zaštita izmeu procesnog podruja i ostalih objekata kao u odabranoj varijanti. Odabrana varijanta je zbog toga vjerojatno sigurnija i ekonomski povoljnija. 4.3. ALTERNATIVNE STRUKTURE, SUSTAVI I KOMPONENTE 1. VRSTA SPREMNIKA Razmatrane su sljedee izvedbe spremnika s potpunom zaštitom: (1) Spremnik koji se sastoji od unutrašnje posude oko koje je postavljena izolacija i vanjske posude sa krovom. Unutrašnji dio je iz elika sa 9% nikla, dok je vanjski dio iz prednapregnutog betona. (2) Vanjski dio spremnika je od prednapregnutog betona, a unutrašnji dio s metalnom membranom koji je potpuno zatvoren. Sastoji se od eline membrane, izolacije i vanjske oplate od prednapregnutog betona. Ove dvije izvedbe spremnika nude podjednake razine sigurnosti (dvostruko zadržavanje UPP-a i puno brtvljenje plinovite faze od strane vanjske zaštitne posude), a nema vee razlike ni u troškovima izgradnje i održavanja. Obje alternative udovoljavaju kriterijima sigurnosti na kojima se projekt bazira. Ipak, alternativi (1) daje se prednost jer postoji u praksi vee iskustvo s takvim tipom spremnika. EKONERG d.o.o. 8 2. IZVEDBA SPREMNIKA Odabrana je nadzemna izvedba spremnika kao temeljno rješenje. Alternativna rješenja poput izvedbe s deniveliranim spremnicima (temeljna ploa spremnika spuštena u odnosu na kotu terena) e se takoer razmotriti. Izbor izvedbe spremnika izvršit e se na temelju rezultata obrade vizualnog utjecaja zahvata te analize opsega potrebnih zemljanih radova na pripremi lokacije. 3. TIPOVI ISPARIVAA Razmatrana su tri tipa isparivaa: (1) isparivai otvorenog tipa (ORV), (2) potopljeni isparivai s izgaranjem (SCV) i (3) isparivai s meufluidom – propanom (IFV). (1) Isparivai otvorenog tipa: ORV isparivai koriste se morskom vodom kao primarnim medijem za isparavanje UPP-a i zagrijavanje isparenog prirodnog plina indirektno time koristei i solarnu energiju. Po potrebi se morska voda tretira natrijevim hipokloritom radi spreavanja obraštaja. Nakon prolaska kroz ORV morska voda se ispušta u more s temperaturom koja je za oko 50C niža i sa sadržajem ostatnog klora prema zakonskoj regulativi. ORV isparivai su karakteristini po velikim investicijskim troškovima, ali zbog korištenja obnovljive energije mora, imaju male troškove u radu. (2) Potopljeni isparivai s izgaranjem: Ovaj tip isparivaa koristi kao primarni ogrjevni medij toplinu plinova nastalih izgaranjem prirodnog plina. Upotreba SCV isparivaa vodi do emisije dušikovih oksida (NOx) i ugljikova dioksida (CO2). Emisija CO2 bi iznosila oko 450.000 t/g pri projektiranom maksimalnom kapacitetu terminala. SCV isparivai su karakteristini po malim investicijskim troškovima, ali zbog korištenja plina za izgaranje imaju vrlo visoke troškove u radu. (3) Isparivai s meufluidom: Po IFV konceptu je razvijeno nekoliko tehnoloških rješenja ija je zajednika znaajka upotreba meufluida za prijenos topline. U IFV isparivau primarni izvor topline grije meufluid koji dalje zagrijava UPP. Meufluid je potreban da se izbjegne (ili ogranii) rizik smrzavanja na stjenkama isparivaa. Izbor primarnog izvora topline ovisi o uvjetima na lokaciji i o njenom industrijskom okruženju. IFV isparivai su mnogo skuplji i kompliciraniji od isparivaa tipa ORV i SCV. Oni se biraju jedino ako korištenja morske vode za potrebe ORV isparivaa nije mogue (zbog njene temperature ili kvalitete) te ako je mogue korištenje izvora topline koji je ekološki podobniji i jeftiniji od prirodnog plina. Kao temeljno rješenje predlažu se isparivai otvorenog tipa (ORV). 4.4. MOGUI SINERGIJSKI EFEKTI Niz objekata mogue je dodatno planirati na podruju lokacije UPP terminala pri emu bi se mogli iskoristiti sinergijski efekti koji proizlaze iz blizine terminala. Prije svega potrebno je razmotriti mogunost iskorištenja kriogene energije i instaliranje plinske kombi elektrane u blizini terminala te niz drugih zahvata. Ovi projekti trebali bi biti potaknuti od strane relevantnih EKONERG d.o.o. 9 investitora kako bi se mogue sinergije mogle identificirati i procijeniti prije investicijskih odluka razliitih strana. Pri analizi mogue realizacije tih sekundarnih objekata moraju se zadovoljiti sljedei glavni kriteriji: (1) Izgradnja i rad tih objekata ne smije ugroziti integritet, pouzdanost, raspoloživost i sigurnost UPP terminala. (2) Mora postojati zajedniki interes. (3) Novi objekti moraju biti konkurentni – mora postojati poduzetniki interes za izgradnju tih objekata. (4) Novi objekti moraju udovoljavati prostorno-planskim i ekološkim zahtjevima. 5. OPIS MOGUIH ZNAAJNIH UTJECAJA ZAHVATA NA OKOLIŠ I MOŽEBITNO RAZMATRANIH MJERA ZAŠTITE OKOLIŠA 5.1. SAŽETI OPIS MOGUIH UTJECAJA ZAHVATA Pri izgradnji planiranog zahvata izvest e se znaajni radovi na pripremi terena što e rezultirati nastankom velikih koliina materijala od iskopa, zemlje i kamenja. Prve procjene su da e se iskopati oko 350.000 m3 materijala, a isti e se dijelom odložiti na podruju lokacije zahvata, u njenom južnom dijelu. Ovi radovi e dovesti do nestanka sitnozrnog i humusnog tla s lokacije te klimazonalne vegetacije na samoj lokaciji terminala, ali i na ostalim površinama koje e se koristiti tijekom izgradnje terminala. Površine koje se koristiti kod izgradnje, kao i najvei dio lokacije terminala nalaze se na prostoru koji se Prostornim planom ureenja opine Omišalj (PPUO) kategorizira kao prostor gospodarske – industrijske namjene (usp. sl.2 u Grafikom prilogu). Samo manji dio prostora lokacije terminala nalazi se na prostoru koji se kategorizira kao ostalo poljoprivredno tlo. Na podruju izgradnje pristana, kao i na manjim površinama u moru koje je potrebno produbiti stradat e nepokretni morski organizmi. Izgradnju zahvata e pratiti emisije prašine i buka. Izgradnja zahvata e trajati u prvoj fazi otprilike 40 mjeseci, a u drugoj 32 mjeseca. Procjenjuje se da e u prvoj fazi biti prisutno prosjeno 500 radnika na izgradnji, uz povremene pikove do 1000 radnika, a u drugoj fazi oekuje se 200 do 300 radnika na izgradnji što e imati i popratne socijalno-ekonomske efekte. U radu zahvata, za isparavanje prirodnog plina, koristiti e se morska voda, koja e se potom hladnija za oko 5ºC ispuštati natrag u more. Što se tie sustava za korištenje i obradu morske vode (pumpe, sustav za sprjeavanje obraštaja) njegov e se utjecaj u najveoj mjeri odraziti na zooplankton. Izgradnja zahvata e uvesti novi znaajni element u postojeu vizuru, tri spremnika za ukapljeni prirodni plin dimenzijama znatno veih od okolnih graevina DINA Petrokemije. Kod rada terminala emisije u zrak e biti iz broda za dopremu ukapljenog plina, te od rada baklje kroz koju stalno prolazi 50 kg/h plina kako bi se održavala u pripravnosti te od kotlovnice za potrebe centralnog grijanja. Sustavi na terminalu – kompresori, pumpe i sl. ogranieni su izvor buke. EKONERG d.o.o. 10 Posebnost ovog zahvata su i njegovi sigurnosni aspekti jer se ukapljeni prirodni plin kategorizira kao opasna tvar, dominantno zapaljiva te zbog položaja terminala uz postrojenja DINA Petrokemije koja koriste, odnosno proizvode tvari koje se kategoriziraju kao opasne. Utjecaj zahvata je uglavnom lokalnog znaaja i obuhvaa podruje od nekoliko stotina metara do nekoliko kilometara od izvora. Glavni utjecaji se svode na zauzee terena, vizualni utjecaj te na hlaenje mora zbog korištenja morske vode za isparavanje plina. 5.2. VJEROJATNOST ZNAAJNIH PREKOGRANINIH UTJECAJA Prekogranini utjecaj se ne oekuje. 5.3. OBILJEŽJA UTJECAJA U pogledu dosega utjecaja može se rei kako su utjecaji na okoliš UPP terminala uglavnom lokalnog karaktera što znai da utjecaj postaje zanemariv ili vrlo mali ve na udaljenosti od nekoliko stotina metara. Detaljno modeliranje temperaturnog polja u moru koje služi kao recipijent ohlaene morske vode u postupku isparavanja plina odgovorit e na pitanje radi li se eventualno o utjecaju na širem podruju od lokalnog. Što se tie trajanja utjecaja utjecaji za vrijeme gradnje su u pravilu kratkotrajni i povremeni. Trajan utjecaj predstavlja išenje neizgraenog terena u industrijskoj zoni. Utjecaji tijekom rada terminala su u pravilu trajni i kontinuirani. S gledišta štete proizvedene utjecajem na okoliš ona je uglavnom nadoknadiva. Ne oekuju se nikakve zamjetljive promjene ni u životnim zajednicama kopna ni mora tijekom rada terminala. Vei dio utjecaja pri izgradnji je reverzibilne prirode i stanje se vrlo brzo popravlja i stabilizira. EKONERG d.o.o. 11 5.4. PREDVIENA ZNAAJNOST UTJECAJA IZGRADNJA ZAHVATA: SASTAVNICA OKOLIŠA / OPTEREENJE znaajan utjecaj srednje znaajan mali utjecaj zanemariv utjecaj MORE I MORSKE ŽIVOTNE ZAJEDNICE Produbljivanje mora, izgradnja pristrana i otpadne vode s gradilišta. + (1) ZRAK Graevinski strojeva, betonara. Fugitivne emisije prašine. Emisije oneišujuih tvari u otpadnim plinovima dizelskih motora + TLO + BUKA Izvor: Graevinski strojevi i radovi na izgradnji + OTPAD + ŽIVOTNE ZAJEDNICE KOPNA Iskopi i niveliranje terena na prostoru izgradnje i izgradnja zahvata dovest e do uništenja vegetacije na dijelu lokacije zahvata. Vegetacija na površinama gradilišta e se takoer uništiti: + ZAŠTIENE PRIRODNE VRIJEDNOSTI + KULTURNA BAŠTINA + KLIMATSKI FAKTORI + KRAJOBRAZ + SOCIO-EKONOMSKI UTJECAJ + MANIPULACIJA MATERIJALIMA POTREBNIMA ZA IZGRADNJU + UTJECAJ NA OBJEKTE/GRAEVINE DINE + (2) Napomene: (1) Uz pretpostavku sustava za prikupljanje i obradu pojedinih vrsta otpadnih voda s gradilišta prije ispuštanja. Prema dosadašnjim podacima na prostoru produbljenja nema ekskluzivnih staništa i vrsta. (2) Uz pretpostavku planiranja i izvoenja radova prema pravilima inženjerske struke za ovakve vrste radova. EKONERG d.o.o. 12 KORIŠTENJE ZAHVATA: SASTAVNICA OKOLIŠA / OPTEREENJE ZNAAJAN SREDNJE ZNAAJA N MALI UTJECAJ ZANEMARIV UTJECAJ MORE I MORSKE ŽIVOTNE ZAJEDNICE Emisija morske vode iz isparivaa ohlaene za oko 5°C u odnosu na usis, usis morske vode i sustav za spreavanje obraštaja. + ZRAK Emisija plinova izgaranja u dizel agregatima brodova za dopremu ukapljenog plina – rade nužno potrebni sustavi. Baklja i kotlovnica za potrebe centralnog grijanja. + TLO + BUKA Kompresori, pumpe i sl. na terminalu. + OTPAD + ŽIVOTNE ZAJEDNICE KOPNA + ZAŠTIENE PRIRODNE VRIJEDNOSTI + KULTURNA BAŠTINA + KLIMATSKI FAKTORI + VIZUALNI UTJECAJ I KRAJOBRAZ Veliina spremnika za UPP. + SOCIO – EKONOMSKI UTJECAJ + POSEBNOST ZAHVATA SU SIGURNOSNI ASPEKTI: SASTAVNICA OKOLIŠA / OPTEREENJE ZNAAJAN SREDNJE ZNAAJAN MALI UTJECAJ ZANEMARIV UTJECAJ SIGURNOSNI ASPEKTI UPP se klasificira kao opasna tvar. Blizina objekata DINE. + (1) (1) Prije uzimanja u obzir mjera ublažavanja i prevencije koje e se primijeniti 5.5. PRIJEDLOG MOŽEBITNO RAZMATRANIH MJERA ZAŠTITE OKOLIŠA, PROCJENA OEKIVANIH OTPADNIH TVARI I EMISIJA Mjere zaštite okoliša na ovoj razini dokumentacije nisu posebno razmatrane. EKONERG d.o.o. PRILOG 1: DETALJNIJI OPIS ZAHVATA Planirani terminal za ukapljeni prirodni plin (UPP) razvit e se u dvije faze. U prvoj fazi planiran je kapacitet uvoza od 8 milijuna tona UPP-a godišnje, a konani kapacitet je 12 milijuna tona UPP-a godišnje. Na terminalu e se omoguiti doprema ukapljenog prirodnog plina brodovima raspona kapaciteta od 75.000 m3 do 265.000 m3 UPP-a. Za planirani konani kapacitet terminala oekuje se da e dolaziti od 120 do 180 brodova godišnje. Po dolasku broda i privezivanju te potrebnim prethodnim operacijama zapoinje pretakanje UPP-a. Ureaj za pretakanje sastoji se od etiri istakalake ruke promjera 16”. Kako bi se održavao potreban tlak u brodskim spremnicima tijekom istakanja UPP-a na ureaj se instalira dodatna 20” ruka za povrat isparenog prirodnog plina (otparka) u spremnike broda. Kapacitet pretakanja UPP-a iznosi 16.000 m3/h, a obavlja se brodskim pumpama. Istakalake ruke se spajaju u jedan cjevovod promjera 40” kojim se UPP odvodi u spremnike gdje se skladišti na tlaku približno jednakom atmosferskom i temperaturi od oko -161°C. Ukupni konani planirani kapacitet spremnikog prostora iznosi 585.000 m3, a on e se realizirati s 3 spremnika pojedinanog kapaciteta od 195.000 m3 (u prvoj fazi se planira izgradnja dva spremnika, a u drugoj fazi se planira izgradnja treeg spremnika). Unutar spremnika nalaze se potopne primarne pumpe kojima se UPP iz spremnika odvodi prema visokotlanim pumpama. Dio UPP-a se odvodi i u kondenzator gdje se koristi za ukapljivanje dijela isparenog prirodnog plina iz sustava za obradu otparka. U ovom dijelu procesa se u UPP uvodi i dušik radi podešavanja svojstva plina. Visokotlane pumpe dižu tlak UPP-a na radni tlak mreže od 100 bara i otpremaju ga u otvorene isparivae. Za isparavanje e se koristiti isparivai otvorenog tipa u kojima se UPP prevodi u plinovito stanje toplinom morske vode. Za planirani konani kapacitet terminala, za isparavanje UPP-a i zagrijavanje plina na +2oC prije njegova odašiljanja u mrežu te uz pretpostavku da se morska voda pri prolasku kroz isparivae ohladi za oko 5oC potrebna koliina morske vode iznosi 58.500 m3/h. Ukoliko bude potrebe za sprjeavanjem nastanka obraštaja u sustavu za isparivanje u tom e se sluaju morska voda se prije unosa u sustav isparivaa tretirati natrijevim hipokloritom. Natrijev hipoklorit e se proizvoditi elektrolizom morske vode na lokaciji terminala i na taj nain se izbjegava transport i skladištenje koncentriranih kemikalija. Periodinost i duljina tretiranja podesiti e se na minimum koji je potreban za sprjeavanje obraštaja. Nakon prevoenja u plinovito stanje i nakon odreenih operacija (kontroliranje sastava prirodnog plina, mjerenje i sl.) prirodni plin na tlaku od oko 100 bara se otprema u magistralnu mrežu plinovoda. U svim dijelovima terminala gdje se nalazi ukapljeni prirodni plin, od broda, preko pretakakih ruku, spojnog cjevovoda do spremnika UPP-a te dalje sve do isparivaa, temperatura medija je jednaka i iznosi oko -161oC. Iako su svi dijelovi kroz koje prolazi UPP kvalitetno izolirani (osim EKONERG d.o.o. pretakakog ureaja koji nije izoliran) odreena koliina topline prolazi kroz izolaciju i dovodi do isparavanja UPP-a, odnosno nastaje otparak (prirodni plin pod tlakom približno jednako atmosferskom). Vei dio energije pumpi takoer se pretvara u toplinu i dovodi do isparavanja UPP-a, pa se tako najvea koliina otparka u sustavu stvara pri pretakanju UPP-a s broda. Dio otparka se pri pretakanju vraa na brod uslijed razlike tlaka izmeu spremnikog prostora broda (podtlak) i spremnika na kopnu (pretlak). Otparak se u spremnicima i u cijelom sustavu regulira kompresorima koji ga šalju u kondenzator gdje se on kondenzira i vraa u sustav kao UPP ili se šalje u otpremni plinovod uz prethodnu regulaciju tlaka u posebnom (zero ili minimum send-out) kompresoru. Samo u izvanrednim situacijama se višak otparenog plina spaljuje na baklji. Za potrebe rada terminala izgradit e se i postrojenje za proizvodnju dušika i postrojenje za proizvodnju instrumentalnog zraka. Dispozicija objekata planiranog terminala prikazana je na sl.6 u Grafikom prilogu. Kako je ve reeno, predmetni terminal e se razviti u dvije faze. U prvoj fazi e se izgraditi dva spremnika za ukapljeni plin, novi pristan za brodove za dopremu UPP-a i sva potrebna procesna i pomona postrojenja i infrastruktura. U drugoj fazi e se izgraditi trei spremnik, a izvest e se i potrebna nadogradnja sustava i infrastrukture na terminalu. Okvirno trajanje prve faze izgradnje iznosi 40 mjeseci. Procjenjuje se da e druga faza izgradnje trajati 32 mjeseca. Za potrebe izgradnje terminala gradilište e se formirati unutar podruja Prostornim planom ureenja opine Omišalj odreenog za gospodarsku namjenu (zona DINA Petrokemije). Na prostoru planiranog terminala izvest e se radovi na pripremi terena u znaajnom opsegu. Prve procjene su da e se iskopati oko 350.000 m3 materijala, a isti e se dijelom odložiti na podruju lokacije zahvata, u njenom južnom dijelu. Dio materijala se može iskoristiti pri gradnji (kameni granulat). Za konano ureenje lokacije zahvata planirano je dovesti na lokaciju dodatnih 50.000 m3 zemljanog materijala za ureenje krajobraza. Doprema materijala i sirovina za izgradnju, kako i otprema viška materijal planirana je morskim putem Za potrebe izgradnje instalirat e se betonare, kao i ostali potrebni sadržaji privrednog gradilišta i adekvatni skladišni prostori. Radi izgradnje sustava za privez brodova za dopremu ukapljenog prirodnog plina, zapadni pristan DINE e se pri kraju prve faze izgradnje terminala djelomino srušiti. Radi sigurne navigacije brodova za dopremu UPP-a bit e potrebno produbiti pliinu koja se nalazi na oko 200 m od novog pristana. Procjenjuje se da e pri tome nastati oko 10.000 m3 uglavnom kamenog materijala. Za izgradnju terminala potrebno je osigurati odreene koliine pitke vode te vode za tehnološke i sanitarne potrebe. Prve procjene pokazuju da je u maksimumu potrošnje potrebno osigurati oko 800 m3 vode dnevno. Planirano je te potrebe zadovoljiti iz javne vodoopskrbe koja to instaliranim kapacitetima omoguava. Dio potreba u vodi u doba poveane potrošnje se može zadovoljiti i dopremom vode. Opskrba elektrinom energijom pri izgradnji terminala može se zadovoljiti vlastitom agregatnom popratnom stanicom ili iz javne elektrine mreže. EKONERG d.o.o. Procjenjuje se da e na planiranom terminalu (na lokaciji) u operativnoj fazi biti zaposleno oko 80 ljudi. Opskrba pitkom vodom tijekom korištenja terminala te vodom za sanitarne potrebe, kao i elektroopskrba planirana je iz javnih sustava. GRAFIKI PRILOG: Slika 1: Položaj terminala za ukapljeni prirodni plin Slika 2: Položaj terminala u odnosu na postojee i planirane sadržaje Slika 3: Lokacija terminala za ukapljeni prirodni plin u odnosu na instalirana i planirana postrojenja DINA Petrokemije Slika 4: Položaj terminala za ukapljeni prirodni plin u odnosu na Ekološku mrežu Slika 5: Položaj terminala u odnosu na dijelove prirode koji se predlažu štititi dokumentima prostornog ureenja Slika 6: Dispozicija objekata na planiranom terminalu za ukapljeni prirodni plin 0 500 1000 m LOKACIJA TERMINALA ZA UKAPLJENI PRIRODNI PLIN Slika 1: Položaj terminala za ukapljeni prirodni plin 2 1 3 4 5 6 7 8 Slika 3: Lokacija terminala za ukapljeni prirodni plin u odnosu na instalirana i planirana postrojenja DINA Petrokemije PODRUJE TERMINALA ZA UKAPLJENI PRIRODNI PLIN 0 100 200 300 400 500 m 11 9 10 INSTALIRANA PROIZVODNA I POMONA POSTROJENJA: (1) Industrijska luka Sepen (2) Pomona postrojenja (spremniki prostor) (3) Postrojenje za proizvodnju vinilklorid monomera (4) Postrojenje za proizvodnju tehnikih plinova (5) Centralni ureaj za obradu otpadnih voda (6) Postrojenje za proizvodnju polietilena niske gustoe (planirano je poveanje proizvodnog kapaciteta, PUO za ovaj zahvat je završila 2008., planirane nadogradnje se ostvaruju uz/u sklopu postojeih graevina) (7) Energana (8) Glavni ulaz PLANIRANA POSTROJENJA: (9) Postrojenje za proizvodnju polivinil klorida (ima lokacijsku dozvolu) (10) Postrojenje za proizvodnju polistirena (PUO je u tijeku) (11) Spremnik za stiren (vezano uz proizvodnju polistirena) «ZAPADNI» PRISTAN DINE (PRISTAN B) «ISTONI» PRISTAN DINE (PRISTAN A) NOVI PRISTAN TERMINALA Slika 7: Položaj terminala za ukapljeni prirodni plin u odnosu na ekološku mrežu LOKACIJA TERMINALA OSNOVNE INFORMACIJE O LOKACIJI TERMINALA NAJBLIŽIM PODRUJIMA EKOLOŠKE MREŽE (osim meunarodno važnog podruja za ptice o kojem su informacije navedene u tekstualnom dijelu dokumenta): HR2000714 Krk 1: Ciljevi ouvanja jesu stanišni tipovi: Travnjaci mljeike i kršina, kao i Istono submediteranski suhi travnjaci (Scorzoneretalia villosae) HR2000715 Krk 2: Ciljevi ouvanja obuhvaaju stanišne tipove kao i kod podruja HR2000714 Krk 1 HR2000891 Jezero Njivice na Krku: Cilj ouvanja jest stanišni tip: prirodnog eutrofnog jezera s vegetacijom Hydrocharition ili Magnopotamion 4: Slika 6: Dispozicija objekata na planiranom terminalu za ukapljeni prirodni plin 1 – PLATFORMA I UREAJ ZA PRETAKANJE 2 – PUMPNA STANICA ZA MORSKU VODU 3 – PODRUJE ISPARIVAA 4 – PODRUJE VISOKOTLANIH PUMPI 5 – SPREMNICI UPP-a 6 – KOMPRESORSKA STANICA 7 – ZAHVAT MORSKE VODE 8 – ISPUST MORSKE VODE 9 – RADIONICA I SKLADIŠTE 10 – UPRAVNA ZGRADA 11 – POMONA POSTROJENJA 12 – ZGRADA KONTROLNE SOBE 13 – ZGRADA ELEKTROUREAJA 14 – BAKLJA 15 – MJERNA STANICA ZA PLIN 16 – PROSTOR ZA OPREMU ZA IŠENJE I PREGLED PLINOVODA 17 – UVARSKA ZGRADA 18 – IZVOD SIGURNOSNIH VENTILA SPREMNIKA 19 – INSTRUMENTATION 20 – VATROGASNA ZGRADA 21 – SPREMNIK PROTUPOŽARNE VODE 22 – DIZEL AGREGATI U SLUAJU NUŽDE 24 – POSTROJENJE ZA PROIZVODNJU DUŠIKA 25 – 110 kV RASKLOPIŠTE 27 – IZVOD SIGURNOSNIH VENTILA ISPARIVAA 29 – JOCKEY PUMPE 31 – USISNA ZONA KOMPRESORA 32 – NISKOTLANA DRENAŽNA POSUDA 34 – PUHALA 36 – HLADNJACI ZRAKA 38 – NOVA OGRADA 39 – CJEVOVOD 40 – CIJEVNI MOST 41 – PODZEMNI PLINOVOD 25 41

TRST – NARAVOVARSTVENIKI NA UDARU -AMBIENTALISTI SOTTO ATTACCO


 TRST :NARAVOVARSTVENIKI NA UDARU

Tržaško tožilstvo prosi za arhiviranje preiskav o čezmejnem onesnaževanju in obsodbe Okoljevarstvenikov, ki so to prijavili. V petek, 16. januarja 2009, bo sojenje Robertu Giurastante, odgovornemu predstavniku Greenaction Transnational in članu vodilnih v Združenju Alpe Adria Green. V petek, 16. januarja, bosta na tržaškem sodišču obravnavani čezmejno onesnaževanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško ter nevarnost jedrskega onesnaževanja. Gre za dva različna postopka: V prvem postopku bo sodnik Antoni, ob devetih, sodil Robertu Giurastanteju, italijanskemu naravovarstveniku, ki je ta onesnaževanja prijavil. Nanaša se na onesnaženje morja in zraka, ki so ga povzročile sežigalnica, tržaška čistilna naprava in škedenjska železarna na območju Italije, Slovenije in Hrvaške ter na odgovornosti vplivnih upravnikov, politikov in tržaških Sodnih organov, ki tega onesnaženja niso preprečili. Tržaško sodišče je mnenja, da R. Giurastante v obdobju, ko se je to dogajalo (marec 2007) ni Predstavljal svojega društva ( Amici della Terra Trieste-Prijatelji Zemlje Trst), ker mu je bilo to pooblastilo odvzeto s strani državnega združenja (Prijatelji Zemlje Italija). Zaradi tega je tržaško sodišče, namesto da bi izvršilo preiskave o prijavljenih onesnaževanjih, izdalo kazenski odlok, s katerim je možno v Italiji obtožiti, preiskati in obsoditi neko osebo brez obvestila in sodne obravnave. S pritožbo na to obsodbo je R. Giurastante dosegel preložitev sojenja, ki se bo pričelo 16. januarja. Bistvo problema je veliko onesnaževanje okolja v tržaški pokrajini ( ter tržaškega zaliva), ki bi ga v Italiji radi prikrili s tem, da prizadenejo naravovarstvenike, ki so to hudo onesnaženje prijavili na evropskem nivoju. V drugem postopku, na oddelku G.I.P. (sodnik Tommasini) tržaškega sodišča bo tržaško tožilstvo prosilo za arhiviranje ene Giurastantejeve prijave. Nanaša se na to, da Italija ni predvidela tveganj v primeru nesreč v jedrski elektrarni Krško. Isti naravovarstvenik je s prijavo na evropsko sodišče zaradi hudih kršitev norm Italijo že opozoril. V primeru nesreče italijansko prebivalstvo nima nobene zaščite. Nesreča 04.06.2008 v Krškem je pokazala, da je ta prijava pravilna (pomanjkanje načrta za rešitev v sili je osnova za vsako preventivo). Tržaško tožilstvo, s tem ko krši evropsko zakonodajo, smatra da italijanski državljani nimajo pravice do nobene zaščite proti radioaktivnim sevanjem Oba postopka, ki sta neposredno povezana, nam jasno pokažeta, da se ne upoštevajo pravice državljanov, se pa na tak način ščitijo koristi oblastnikov in slabo delovanje vlade. R. Giurastante, odgovoren za združenje Greenaction Transnational ter eden vodilnih članov Alpe Adria Green –italijansko, slovensko, hrvaški okoljevarstveni network- je med italijanskimi najbolj dejavnimi okoljevarstveniki, ki se zavzemajo za pravice civilne družbe v boju proti »mafiji« v gospodarstvu in varovanju okolja.To združenje je imelo in še vedno ima pomembno vlogo pri opozarjanju na nevarnosti jedrske elektrarne v Krškem (grajena na nevarnem potresnem območju) in nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v tržaškem zalivu (ki jih italijanska vlada zelo podpira). — Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard

TRIESTE: AMBIENTALISTI SOTTO ATTACCO

LA PROCURA DELLA REPUBBLICA DI TRIESTE CHIEDE L’ARCHIVIAZIONE DELLE INDAGINI SUGLI INQUINAMENTI TRANSFRONTALIERI E LA CONDANNA DEGLI AMBIENTALISTI CHE LI HANNO DENUNCIATI. VENERDI’ 16 GENNAIO ALLE ORE 9 IL PROCESSO A ROBERTO GIURASTANTE RESPONSABILE DI GREENACTION TRANSNATIONAL E COMPONENTE DEL DIRETTIVO DI ALPE ADRIA GREEN. Venerdì 16 gennaio al Tribunale di Trieste approderanno i casi degli inquinamenti transfrontalieri tra Italia, Slovenia e Croazia, e del rischio nucleare. Le situazioni verranno affrontate in due diversi procedimenti penali. Nel primo – udienza alle ore 9, Giudice Antoni – verrà processato Roberto Giurastante, l’ambientalista italiano che è l’autore delle denunce su questi inquinamenti. La denuncia di Giurastante riguardava gli inquinamenti dell’aria e del mare prodotti in Italia, Slovenia e Croazia dall’inceneritore, dal depuratore della città di Trieste e dalla Ferriera di Servola (impianto siderurgico), e le responsabilità degli influenti amministratori, politici ed organi giudiziari di Trieste che non li avevano fatti cessare. Secondo la Procura della Repubblica di Trieste l’ambientalista all’epoca dei fatti (marzo 2007) non rappresentava la sua stessa associazione (Amici della Terra Trieste) perché delegittimata da quella nazionale (Amici della Terra Italia). Per questo motivo la Procura della Repubblica di Trieste, anziché svolgere le indagini sugli inquinamenti denunciati, aveva emesso contro di lui un “decreto penale”, che in Italia consente di accusare, indagare e condannare una persona senza nemmeno avvisarla (e senza processo). Solo opponendosi a questa condanna preventiva Giurastante ha potuto essere rinviato a giudizio con processo che si aprirà appunto il 16 gennaio. La sostanza del problema è rappresentata dal pesante inquinamento ambientale della provincia di Trieste (e del Golfo di Trieste) che in Italia si vuole nascondere colpendo i pochi ambientalisti che hanno avuto il coraggio di denunciare queste gravi situazioni fino a livello europeo. Il secondo procedimento vedrà alla sezione G.I.P. (Giudice Tomassini) del Tribunale di Trieste sempre la Procura della Repubblica di Trieste chiedere l’archiviazione di una denuncia presentata dallo stesso Giurastante relativa alla mancata prevenzione da parte italiana per i rischi di incidente nucleare alla centrale slovena di Krsko. Nonostante l’Italia sia già stata deferita su denuncia dello stesso ambientalista alla Corte di Giustizia Europea per questa grave violazione delle norme Euratom (in pratica i cittadini italiani in caso di un incidente ad una centrale nucleare in prossimità dei confini nazionali con conseguente fall out, non avrebbero alcuna possibilità di difesa) e che l’incidente del 4 giugno 2008 proprio alla centrale di Krsko abbia dimostrato la correttezza di tale denuncia (mancanza del piano di emergenza che è alla base di ogni azione di prevenzione), la Procura della Repubblica di Trieste in violazione della legislazione comunitaria ritiene che i cittadini italiani non abbiano diritto a nessun tipo di protezione contro le emergenze radiologiche. Questi due procedimenti direttamente collegati fotografano impietosamente una situazione in cui i diritti dei cittadini vengono negati in difesa degli interessi dei poteri forti e del relativo malgoverno. Roberto Giurastante ora responsabile dell’associazione Greenaction Transnational e membro del direttivo di Alpe Adria Green – network ambientalista italo-sloveno-croato – è tra gli ambientalisti italiani più impegnati nella difesa dei diritti civili e nella lotta contro le “mafie” dei rifiuti e degli appalti nel nord est Italia, ed ha avuto e continua ad avere con la sua associazione un ruolo particolarmente importante nelle denunce sul rischio della centrale nucleare slovena di Krsko (realizzata in una zona altamente sismica) e nell’opposizione ai terminali di rigassificazione nel Golfo di Trieste (fortemente spinti dal Governo Italiano).