PLAN C in ukrepi za izboljšanje stanja v NVO

PLAN C Pobuda za uresničevanja trajnega civilnega dialoga Osnutek predloga kratkoročnih administrativnih ukrepov za uresničevanje trajnega civilnega dialoga (besedilo ni za javno uporabo in ni lektorirano) Pričujoče besedilo sestoji iz treh delov. Sprva je na kratko pojasnjen namen osnutka oziroma njegovih predlogov, nato so zgoščeno predstavljeni osnovni mehanizmi civilnega dialoga, sledijo pa jim predlogi ukrepov. Namen osnutka je oblikovanje predloga kratkoročnih »administrativnih« ali »tehničnih« ukrepov, ki bi preko vzpostavitve nekaterih institucionaliziranih komunikacijskih in odločevalskih mehanizmov sistemsko odprli izvršne in zakonodajne organe oblasti za nevladne organizacije ter s tem le-tem zagotovili temeljne pogoje za doseganje enakovredne/partnerske pozicije pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik kot tudi pri oblikovanju pravnih aktov/predpisov. Pri tem se pričujoče besedilo v znatni meri opira na Osnutek sporazuma med nevladnimi organizacijami in Vlado RS, ki je bil pripravljen v letu 2004, a je ostal nerealiziran. Nič nenavadnega ni torej, da tudi ta osnutek temelji na podmeni, da predstavlja civilna družba konstitutivni pogoj tiste demokracije, ki jo pojmujemo kot odsotnost gospostva. Tam, kjer je mesto oblasti po definiciji prazno, je namreč uveljavljanje oblasti vselej predmet javnih razpravljanj, pogajanj in dogovorov. Državni dejavniki in ustanove so v demokraciji nenehno prisiljeni spoštovati, varovati in deliti oblast skupaj s civilnimi dejavniki in ustanovami, prav tako kakor so občani, ki živijo v državno varovanih ustanovah raznolike civilne družbe, dolžni priznavati družbene razlike in si moč deliti med seboj.. A pričujoča prizadevanja ne izhajajo samo iz prepričanja, da civilni dialog bistveno zmanjšuje demokratičnih deficit, ampak se naslanjajo tudi na (empirično verificirano) dejstvo, da civilni dialog pomembno izboljšuje kakovost javnih politik. Mehanizmi civilnega dialoga Mehanizmi civilnega dialoga so enaki splošnim mehanizmom odprte javne uprave: A) Informiranje Informiranje je enostransko razmerje, ki ga državni organi ustvarjajo s pošiljanjem oziroma posredovanjem informacij državljanom. Obsega zagotovitev pasivnega dostopa do informacij na prošnjo ali zahtevo državljanov oz. NVO (npr. na podlagi zakonodaje o prostem dostopu do informacij) ter aktivne ukrepe z namenom širjenja oziroma zagotavljanja informacij državljanom oz. NVO. V nasprotju s pasivno obliko državni organi v okviru aktivne oblike informiranja zagotavljajo informacije na lastno iniciativo, obema oblikama pa je skupno in bistveno, da informacije tečejo v eni smeri – od državnih organov k državljanom. Ločimo neposredne mehanizme, s katerimi državni organi informacije dostavljajo neposredno z lastnimi sredstvi oz. preko kanalov, ki jih neposredno nadzirajo, ter posredne, ki so neodvisni, saj pomenijo prenos informacij preko »tretjih strank« – medijev, oglaševalskih agencij in organizacij civilne družbe. Informiranje je osnova za izboljšanje odnosov med državnimi organi in državljani ter obenem predpogoj za izvajanje nadaljnjih aktivnosti posvetovanja in aktivnega sodelovanja. Državni organi morajo zagotoviti, da so informacije popolne, objektivne, zanesljive, ustrezne oz. relevantne, razumljive ter da jih je lahko najti. B) Posvetovanje Posvetovanje je dvostransko razmerje med državnimi organi in državljani, v okviru katerega državljani državnim organom zagotavljajo odziv oziroma povratne informacije. Posvetovanje poteka tako, da državni organ določi oz. opredeli zadevo za posvetovanje, postavi vprašanja ter vodi postopek, državljane pa povabi, da prispevajo svoja stališča in mnenja. Pri tem je za krepitev odnosa med državnimi organi in državljani nujno, da državni organ zagotovi, da ima posvetovanje jasne cilje in pravila, ki določajo meje njegovega izvajanja, ter opredeli svojo odgovornost za uporabo podatkov oziroma prizadevanj, ki jih vložijo državljani. C) Sodelovanje Za aktivno in izvirno prispevanje državljanov k oblikovanju politike je potrebno, da njihovo razmerje z državnimi organi temelji na načelu partnerstva. Zato lahko aktivno sodelovanje opredelimo kot razmerje, ki temelji na partnerstvu z državnimi organi in v okviru katerega se državljani aktivno angažirajo oziroma sodelujejo pri določanju postopka in vsebine oblikovanja politike. Pomembno je, da aktivno sodelovanje državljanom priznava enakovreden položaj pri oblikovanju dnevnega reda oziroma obravnavanih tem, predlaganju političnih opcij in oblikovanju političnega dialoga, tako da lahko neodvisno razpravljajo ter ustvarjajo politične opcije. Aktivna udeležba je najbolj napreden način krepitve odnosov med državnimi organi in državljani, s katerim prvi priznavajo in podpirajo avtonomno vlogo oz. sposobnost državljanov, da obravnavajo in predlagajo politične opcije. Pri tem je treba poudariti, da kljub vsemu končne odločitve še vedno sprejemajo državni organi oziroma vlada, zato je ta zanje tudi odgovorna. V praksi se lahko izkaže, da jasno razlikovanje in razmejitev med posvetovanjem in aktivnim sodelovanjem nista preprosta. Oba namreč zahtevata popoln in pravočasen dostop do ustreznih in uporabnikom prijaznih informacij o obravnavanih problemih ter uporabljenih postopkih. Praviloma pa časovni razpored, obliko in probleme, ki so predmet razprave pri posvetovanju, določi državni organ, medtem ko so pri aktivnem sodelovanju enake okoliščine same predmet razprave in skupne odločitve. Predlog kratkoročnih ukrepov za doseganje uresničevanja navedenih mehanizmov civilnega dialoga: 1. Vlada RS nemudoma ustanovi Svet za razvoj nevladnih organizacij. Med naloge Sveta spadajo: – analiza javnih politik, ki se nanašajo in/ali vplivajo na razvoj civilne družbe v RS – svetovanje/podajanje mnenj Vladi RS glede predpisov, ki vplivajo na razvoj civilne družbe v RS – svetovanje/podajanje mnenj Vladi RS glede ustreznih način vključevanja in sodelovanja organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik, ki vplivajo na razvoj civilne družbe v RS. Svet ima 23 članov: 10 predstavnikov Vlade RS, 10 predstavnikov NVO ter 3 (civilno družbeni) strokovnjaki za področje civilne družbe in NVO. Svet ima predsednika, ki ga iz vrst NVO predstavnikov v Svetu izberejo člani Sveta. Predsednik in člani Sveta se imenujejo za 3 leta in so lahko ponovno imenovani. 2. Vlada RS nemudoma ustanovi Urad Vlade RS za nevladne organizacije, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade. Urad opravlja strokovne naloge iz delokroga Vlade RS v zvezi z ustvarjanjem pogojev za sodelovanje z nevladnim sektorjem, predvsem z nevladnimi organizacijami v RS. Pri opravljanju svojih nalog je Urad vezan na mnenje Sveta za razvoj NVO, ki ga lahko Svet poda na svojo pobudo. Naloge Urada so med drugim: – usmerja, podpira, informira, promovira, vrednoti, svetuje vladi, državnim organom in nevladnim organizacijam v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na NVO – sodeluje pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki urejajo oz. vplivajo na delovanje NVO in skrbi za izvajanje načela vključevanja NVO – je odgovorna za zagotavljanje primernega pravnega in finančnega okolja za razvoj NVO – ustvarja bazo podatkov o programih nevladnih organizacij, registriranih v RS, o njihovem financiranju iz javnih sredstev ter pripravlja vzorce poročil in programov – spremlja izvajanje Strategije Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami s ciljem krepitve sodelovanja javnega in nevladnega sektorja ter zasebnega in nevladnega sektorja – sodeluje pri določanju in utrjevanju standardov ter meril vključevanja zainteresirane javnosti v postopke sprejemanja zakonov in drugih predpisov ter aktov državnih organov, s katerima se oblikujejo javne politike v RS – skrbi za izobraževanje zaposlenih v državni upravi ter lokalni samoupravi z namenom realizacije partnerskega sodelovanja z nevladnim sektorjem – koordinira delo ministrstev, uradov Vlade RS ter ostalih državnih organov in organov lokalne samouprave glede izvajanja in krepitve sodelovanja z nevladnim sektorjem v RS – nudi strokovno in tehnično podporo Svetu za razvoj civilne družbe – ustvarja bazo NVO, ki izvajajo postopek izbire predstavnika NVO v primerih omejevanja civilnega dialoga (npr. v primerih predstavniških in strokovnih teles, ki delujejo pri organih državne uprave) = akreditiranje postopka izbire predstavnika NVO – je pritožbeni organ zoper delovanje nevladnih organizacij ter rešuje spore v zvezi s tem – spremlja mednarodno pravno regulativo, ki omogoča razvoj civilne družbe v posameznih deželah, ter na podlagi primerjalnih analiz predlaga izboljšanje zakonskih okvirov v RS z namenom razvoja nevladnega sektorja itd. 3. Vlada RS sprejme Kodeks pozitivne prakse sodelovanja z zainteresirano javnostjo pri oblikovanju in izvajanju javnih politik, ki določi oziroma utrdi minimalne standarde in merila za sodelovanje zainteresirane javnosti v postopkih sprejemanja zakonov in drugih predpisov ter aktov državnih organov, s katerimi se oblikujejo javne politike v RS (Kodeks pripravi Urad za nevladne organizacije v sodelovanju z NVO). V kodeks vključeni minimalni standardi naj med drugim obsegajo: – javno objavo seznama zakonov in drugih predpisov, ki bodo pripravljeni in predloženi za sprejem v koledarskem letu (z navedbo pristojnega organa ter časovnega roka, v katerem naj bi bil posamični akt izdelan oziroma sprejet) – javno objavo naznanila o začetku priprave akta, – imenovanje strokovnih delovnih skupin za pripravo zakonov, v katere so vključeni predstavniki zainteresirane javnosti glede na strokovnost in druge relevantne kvalifikacije – plačilo predstavnikov zainteresirane javnosti v delovnih telesih, – javno objavo osnutka zakona/predpisa s strokovnimi podlagami za njegov sprejem na spletnih straneh pristojnega organa ter na osrednjem portalu vseh državnih organov za vključevanje javnosti (glej točko 3) – izvedbo spletnega in drugih oblik posvetovanja z neodvisnim moderiranjem, – minimalni rok za oddajo ter opredelitev načina dostave pripomb zainteresirane javnosti (rok ne sme biti krajši od 30 delovnih dni od objave predloga) – javno (spletno) objavo dostavljenih pripomb z obrazložitvijo neupoštevanih in oceno usklajenosti s predlogi in pripombami javnosti. Kodeks naj določi tudi, da državni organ v primerih, ko omejevanje civilnega dialoga ni urejeno s predpisi, postopek izbire predstavnika NVO naroči pri NVO, ki je Uradu (ali agenciji) za nevladne organizacije sporočila, da ima tak postopek vzpostavljen. 4. Urad za nevladne organizacije vzpostavi osrednji portal vseh državnih organov za vključevanje javnosti, s katerim se zagotavlja uresničevanje zgornjih standardov in s tem javnost ter preglednost postopkov priprave politik in predpisov. Portal mora vsebovati: – naznanila za vse akte – možnost prijave NVO kot zainteresirane javnosti za določena področja ali akte (sistem akreditacije – akreditirane NVO so nato deležne aktivnega informiranja s strani državnih organov) – osnutke vseh aktov, ki so v javni obravnavi, ter pripadajoča strokovna gradiva – obrazec za vlaganje pripomb na osnutke aktov + e-knjigo pripomb, ki omogoča njihovo javno preglednost – poročila o procesih vključevanja javnosti z odzivi posameznega državnega organa na podane pripombe. 5. Vlada RS zagotovi v okviru posameznega državnega organa imenovanje osebe, odgovorne za civilni dialog (oz. osebe, odgovorne za sodelovanje z organizacijami civilne družbe – gre za funkcionarja ali vsaj višjega uradnika), ter osebe, ki opravlja funkcijo koordinatorja civilnega dialoga na posameznem organu (lahko nižji uradnik) in operativno skrbi za koordinacijo aktivnega informiranja ter sodelovanja NVO pri tekočih procesih oblikovanja in izvajanja politik/predpisov. 6. Aktivno vključevanje predstavnikov NVO v delo državnega zbora: (redna) delovna telesa DZ RS izmed svojih članov imenujejo osebo, ki je odgovorna za civilni dialog oziroma za sodelovanje z organizacijami civilne družbe.

V koalicijsko naj se uvrsti člen (odstavek):

 

Vlada bo skrbela za razvoj nevladnih organizacij, in sicer:

–         Z ureditvijo pravnega okvira,

–         Z ureditvijo civilnega dialoga,

–         Z zagotovitvijo stabilnih finančnih virov,

–         Z vzpostavitvijo stimulativnega davčnega okolja,

–         S spodbujanjem zaposlovanja v NVO.

 

Ukrepi, s katerimi bi vlada lahko dosegla navedene cilje, so navedeni v nadaljevanju in v priloženem Planu C.

 

 

Težave, s katerimi se spopadajo nevladne organizacije in predlogi za ukrepe[1]:

 

Področje	Razlaga	Ukrep
Terminologija NVO	Ni jasne in usklajene definicije NVO, kar povzroča težave predvsem pri dostopu do sredstev oz. posameznih pravic (določene oblike so neupravičene izvzete, največkrat zasebni zavodi)	Sprejetje definicije NVO z jasnimi kriteriji, ki bi bilo oblikovani na podlagi široke razprave z NVO sektorjem
Javnokoristno delovanje	Javnokoristno delovanje je zelo parcialno urejeno: za različne statusne oblike NVO različno in tudi znotraj posamezne statusne oblike različno, kar organizacije postavlja v neenak položaj; organizacije, ki pa ta status imajo, pa niso ustrezno prepoznane	Sprejetje enotne zakonske ureditve javnokoristnega delovanja s podpornimi ukrepi za razvoj javnokoristnih NVO
Ureditev civilnega dialoga	Sodelovanje v procesu odločanja je še vedno odvisno od politične volje organa, ki predpis sprejema, ni nobenih priporočil ali minimalnih standardov, ki bi sodelovanje urejali vsaj na politični ravni. Sodelovanje vlade in NVO ni jasno urejeno, mehanizmi oz. kanali sodelovanja niso določeni.	Za ukrepe glej Plan C.
Stabilni finančni viri za NVO	Delovanje NVO je odvisno od projektov in sredstev, ki jih letno namenjajo ministrstva in drugi organi, s tem da se delež javnega financiranja zmanjšuje.	Sistem 0,5% dohodnine naj se nadgradi s »sistemom razlike« ali s »sistemom podvojitve«; ta sredstva se razdelijo preko javnih razpisov za najmanj dve leti in to ne le v obliki subvencij, ampak tudi mikrokreditov, kreditov, endowmenta, itd. Programske usmeritve razpisov so sprejete na podlagi široke razprave z NVO sektorjem.
Stimulativno davčno okolje	Davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb za donacije je nizka in nestimulativna. Mehanizem 0,5% od dohodnine postavlja organizacije v neenak položaj zaradi neurejenega statusa NVO v javnem interesu. Obe možnosti pa v veliki meri ostajata neizkoriščeni.	Uvedba sistema 0,5% tudi pri davku od dohodkov pravnih oseb, promocija sistema 0,5% dohodnine, nerazdeljena sredstva iz teh mehanizmov se za NVO namenijo neposredno iz državnega proračuna (glej zgornji razdelek).
Zaposlovanje	Delež zaposlenih v NVO znaša 0,74% delovno aktivne populacije, kar je vsaj za 4-7% manj kot v drugih državah članicah EU.	Sprejetje stimulativnih ukrepov za zaposlovanje v NVO sektorju: subvencije za zaposlovanje, ureditev statusa samostojnega neprofitnega delavca, ipd.

 

 

---

[1] Pri tem naj se upoštevajo analize položaja NVO, ki so v preteklosti že bile narejene.

Tests for drugs in tap water

Tests for drugs in tap water By Steve Connor, Science editor Monday, 29 September 2008 Drinking water supplies are to be tested for the presence of prescription drugs amid fears that rivers are being contaminated by the growing quantity of pharmaceuticals flushed unwittingly down the drain. The Government has commissioned scientists to test river water at intake points where it is abstracted for human consumption, The Independent can reveal. They will also test drinking water after it has been through the water-treatment cycle. Under a pilot project to begin next year, supplies will be examined for about five of the most common and potentially dangerous prescription drugs. The experts will meet over the next few weeks to decide which drugs to look for and where testing should be carried out. However, an insider said this was likely to be at selected sites on the river Thames because its water-catchment area covered the most densely populated part of the country. Powerful anti-cancer drugs are of particular concern as they can be excreted unaltered from the body into the sewerage system. They are thought to be potentially dangerous because they are highly toxic to dividing cells, are easily dissolved in water and are difficult to destroy by conventional water-treatment techniques. About 50 of these "cytotoxic" drugs are prescribed to patients in Britain and researchers are concerned they may have an additive effect – where small concentrations of two or more drugs become more poisonous when absorbed together at the same time in drinking water. Scientists are also worried that even if cytotoxic drugs are getting into the water supply at doses too low to affect adults, they may still pose a significant risk to babies in the womb because they would be potentially susceptible to the effects of anti-cancer substances aimed at preventing cell division. The pilot testing has been ordered by the Department for Environment, Food and Rural Affairs (Defra) and the Drinking Water Inspectorate, which is responsible for overseeing the monitoring of water supplies in Britain. The tests will be carried out by a consortium of laboratories led by Defra’s Central Science Laboratory in York. Under European rules, drinking water in the UK is monitored for nearly 50 different contaminants, but none of these include the active ingredients of prescription drugs, such as the powerful cytotoxic drugs used to treat the growing number of cancer patients. However, a study this year of the theoretical risk posed by one common cytotoxic drug, called 5-fluorouracil (5FU), found there could be sufficient amounts of the chemical being flushed into rivers from chemotherapy patients to end up contaminating the water supply in low concentrations. "It seems highly probable that in parts of the UK cytotoxic drugs will be present at concentrations of a few nanograms [billionths of a gram] per litre in river water," said Andrew Johnson, a water quality scientist at the Centre for Ecology and Hydrology at Wallingford, Oxfordshire. "We have no evidence that these particular drugs are entering the drinking water supply, but we conclude that there is a least the theoretical risk of low-level contamination by cytotoxic drugs," Dr Johnson said. "It is highly unlikely that concentrations below the nanograms per litre level would represent a risk to adults, however, the developing human embryo inside a pregnant woman could be particularly vulnerable to minute amounts of these agents as they would be able to pass through the gut and placenta," he added. It is estimated that the quantity of chemotherapy drugs used to treat cancer is rising by about 10 per cent a year. Many of these pharmaceuticals are becoming more potent as scientists work out how to ameliorate toxic side-effects and so raise permitted dosages. Dr Johnson and colleagues believe that, with the expected increase in population density in parts of Britain, and the growing incidence of cancer, along with greater water abstraction from rivers and lower river flows owing to drier summers, there will be a bigger risk of cytotoxic drugs ending up in the drinking water supply. "No one is denying the enormous benefit society derives from cytotoxic drugs but that is not an argument for saying we should be ignorant of their effects – if any – on the environment," Dr Johnson said. Alistair Boxall, an environmental chemist at the Central Science Laboratory who will oversee the tests, said it was unlikely that any prescription drugs that ended up in tap water would be present in high enough concentrations to adversely affect health. "The vast majority of pharmaceuticals probably pose a very small risk to human health. I find it hard to believe they will have any effect – you would have to drink so much water to get anywhere near a viable dose," Dr Boxall said. Peter Marsden, of the Drinking Water Inspectorate, said that the testing programme would begin next year at four sites along a major river which yet to be designated. It would continue for at least a year before the results were evaluated, he added. Drugs on tap: Pharmaceuticals in the water supply *Water purification is a complex process that involves filtration, ozonation, a second filtation through activated charcoal and, finally, a chorination or disinfection stage. *Several studies have shown that conventional water purification cannot completely remove some prescription drugs from a contaminated water source. *Water abstraction from rivers is increasing, due to the rise in demand and increasing population density, especially in the south-east of England. *In 2004, a study of the 50 most common prescription drugs in Britain showed that the amount of each drug consumed annually varied from 12,000kg to 3,500,000kg. *Cytotoxic (toxic to cells) drugs used in chemotherapy are potentially dangerous in water supplies because they dissolve easily in water, remain potent in low concentrations and may have an additive effect taken together. *Chemotherapy prescriptions are increasing by 10 per cent a year. Patients having chemotherapy are often given the drugs in hospital but are then allowed home, where they excrete them into the domestic sewerage system. *Britons consume 2,700kg of 5-fluorouracil – just one of 50 cytotoxic drugs. By comparison, they consume about 45kg of the active ingredient of the contraceptive pill, which is believed to be responsible for freshwater fish changing sex. *British water companies have to test for 48 potential contaminants in drinking water. None of them is for a pharmaceutical drug that can be excreted from the body. *Scientists in Germany have found pharmaceutical drugs in Berlin’s water supply and have called for further research into what could be a Europe-wide problem.

DANES – SODNI PROCES PRI ITALIANSKEMU OKOLJEVARSTVENIKU, KI ŽELI ZAŠČITITI OKOLJE TUDI V SLOVENIJI

NEDEMOKRATIČNO SOJENJE SE BO PRIČELO 10 OKTOBRA OB 9 URI V TRSTU, TAKO RAVNANJE ITALJANSKIH OBLASTI JE POKAZATELJ NEDEMOLRATIČNOSTI CELOTNEGA EVROPSKEGA SISTEMA

»Pripravljam proces in v dveh tednih moram predložiti svojo obrambo s seznamom prič. Očitno je, da je to proces proti pravicam vseh evropskih državljanov. Potreboval bi podatke o mejnem onesnaževanju od slovenskega Ministrstva za okolje in prostor, da bi se lahko zoperstavil italijanskim oblastem. Proces je javen, zato mu lahko prisostvujejo vsi (mediji, državljani in društva). NARAVOVARSTVENIK ALPE ADRIA GREEN OBTOŽEN V ITALIJI, KER JE PRIJAVIL ITALIJANSKO ONESNAŽEVANJE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM. V PETEK, 10.OKTOBRA OB 9 SE ZAČENJA NA TRŽAŠKEM SODIŠČU PROCES PROTI ROBERTU GIURASTANTEJU. Roberto Giurastante je glavni predstavnik organizacije Greenaction Transnational in član združenja AAG italijanskega-hrvaškega in slovenskega okoljskega networka. Obtožen je bil, ker je italijanskim in evropskim oblastem prijavil onesnaževanje zraka in morja, ki ju v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem povzročata tržaški sežigalnica in čistilna naprava. Lokalno sodstvo je proti njemu izdalo »kazensko ovadbo«, ki v Italiji dovoljuje obtožiti, preiskati in obsoditi osebo, ne da bi bila le-ta o tem obveščena (brez procesa) s trditvijo, da ta oseba ni odgovorna za organizacijo, za katero je v tistem obdobju (leta 2007) podala ovadbo. Gospod Giurastante je bil leta 2007 tajnik Friends of the Earth (prijatelji zemlje) iz Trsta. Po tem, ko se je pritožil na tako ravnanje sodstva, so ga pozvali na sojenje in proces se bo začel v petek, 10. oktobra ob 9 na tržaškem sodišču. Ta proces v resnici želi zanikati Giurastanteju in drugim naravovarstvenikom pravno pravico upreti se arhiviranju obtožb, ki zadevajo interese in odgovornosti vplivnih vršilcev dolžnosti državne uprave, politikov in sodnih organov v trstu, ki niso preprečili prenehanja hudega onesnaževanja, za katere obstaja dokumentacija. Giurastante je avtor glavnih preiskav in obtožb (tudi na evropskem nivoju) proti industrijskemu onesnaževanju v tržaški pokrajini, kršitvam varnostnih predpisov na nevarnih objektih (zakon Seveso) in kršitvam dolžnosti o informiranju in preprečevanju tveganja, ki se nanaša na pristanišče in na bližnjo centralo v Krškem. Če želite dati podporo Robertu Giurastanteju pošlite e- mail na alpeadriagreen@gmail.com Vojko Bernard

MALI PRINC PRIČEL Z DELOM

O OTROCIH [center] Žena z otrokom v naročju je prosila: Govori nam o Otrocih. In je rekel: Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj. Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice ustreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako naj ljubi tudi lok, ki miruje. K. Gibran VEČ NA: http://www.izgubljeni-princ.si/page.php?17

DRNČA spreminja zdravstveno dejavnost v igralni salon

VABILO NA ZBOR KRAJANOV Baronov grad – DRNČA spreminja zdravstveno dejavnost v igralni salon z 182 igralnimi mesti. (Casino Tivoli v Lescah jih ima 160) Občinski svet je na 16. redni seji dne 24.9. 2008 dal soglasje družbi Predence d.o.o., katere solastnik je tudi občina Radovljica, za opravljanje igralniške dejavnosti – za igralni salon v kompleksu gradu DRNČA. Vse krajane, ki vam ni vse eno, da nas kapital in oblast zavajata in lažeta, da zopet mimo nas, kot že tolikokrat doslej, poskušata v naš miren in lep kraj, vsiliti dejavnost, ki sem ne sodi in je škodljiva tako za sedanjo kot naslednje generacije, vabimo, da se nam pridružite in izrazite svoj protest. Ustanovili bomo civilno iniciativo, ki si bo prizadevala, da se bo v Drnči izvajala dejavnost : o ki sta jo investitor in občina prvotno dogovorila (preventivna zdravstvena dejavnost), o ki ohranja dano okolje z naravnimi in kulturnimi danostmi, o ki ima pozitivne učinke na podeželjsko socialno, ekološko in ekonomsko okolje o ki prinaša tudi širši okolici zdrave razvojne možnosti, o ki temelji na dialogu z okoliškimi prebivalci. Zbor bo v DVORSKI VASI na igrišče Radvan, v soboto 27.9. 2008 ob 18.uri. Iniciativni odbor Za ohranitev zdravega podeželja OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 23 00, faks: 04 531 46 84 ww.radovljica.si, e-naslov: obcina.radovljica@radovljica.si Datum: 24.9.2008 OBČINSKEMU SVETU OBČINE RADOVLJICA Zadeva: SOGLASJE LOKALNE SKUPNOSTI O OPRAVLJANU IGRALNIŠKE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OBČINE RADOVLJICA ZA GOSPODARSKO DRUŽBO PREDENCE D.O.O., BEGUNJE NA GORENJSKEM V skladu z 16. in 30. členom Statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99,19/00) in 74. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99) vam pošiljam v obravnavo in sprejem točko SOGLASJE LOKALNE SKUPNOSTI O OPRAVLJANU IGRALNIŠKE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OBČINE RADOVLJICA ZA GOSPODARSKO DRUŽBO PREDENCE D.O.O., BEGUNJE NA GORENJSKEM V skladu z 77. členom Poslovnika bo kot poročevalka na seji sveta sodelovala: – Mojca Vnučec Špacapan, višja svetovalka za rekreacijo, društvene dejavnosti in turizem. PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Radovljica daje soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na območju občine Radovljica za gospodarsko družbo Predence d.o.o., Begunje na Gorenjskem za igralni salon na lokaciji Dvorska vas 37a, Begunje na Gorenjskem Janko S. Stušek ŽUPAN OBČINA RADOVLJICA OBČINSKA UPRAVA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 23 00, faks: 04 531 46 84 http://www.radovljica.si, e-naslov: obcina.radovljica@radovljica.si O B R A Z L O Ž I T E V: Na podlagi 68. Člena v povezavi s 100. Členom Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) mora Vlada RS pred podelitvijo koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju. Vladi RS je vlogo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na območju občine Radovljica vložila gospodarska družba Predence, d.o.o., Dvorska vas 37a, 4275 Begunje na Gorenjskem, za igralni salon na lokaciji Dvorska vas 37a, Begunje na Gorenjskem. Ministrstvo za gospodarstvo je z odločbo št. 350-14/2003-31 z dne 29.1.2004 določilo zaokroženo turistično območje za namen delitve koncesijske dajatve od iger na srečo, ki ga sestavljajo občine Bled, Radovljica in Žirovnica. Na območju občine Bled deluje Casino Bled, na območju občine Radovljica pa deluje igralni salon – Casino Tivoli v Lescah. Prihodki občine Radovljica iz naslova koncesij od iger na srečo so v letu 2007 znašali 135.364 EUR, od tega je 81% prihodkov predstavljala koncesija igralnega Salona Tivoli ter 19% koncesija casinoja Bled. Z odprtjem novega igralnega salona na področju občine Radovljica lahko pričakujemo povečanje prihodkov v občinskem proračunu. Občina Radovljica je turistično razvita samoupravna lokalna skupnost, kjer tako turistična infrastruktura kot kulturne znamenitosti in naravno okolje, pa tudi bližina meje z Italijo in Avstrijo, omogočata visoko koncentracijo gostov, predvsem tujih. Po podatkih iz mesečnih poročil o plačani turistični taksi je število nočitev vseh gostov v letu 2006 znašalo 113.389, v letu 2007 pa že 128.242. Delež tujih gostov znaša 92%. V slovenskem merilu je občina Radovljica glede na število nočitev na 15. mestu med vsemi slovenskimi občinami. Leta 2003 je dosegala 17. mesto. Povprečno število dni bivanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta znaša 1,9 dni, v istem obdobju lani pa je znašala 2 dni. 84% vseh nočitev v občini je zabeleženih v mesecih od junija do septembra. V Razvojnem programu občine Radovljica za obdobje 2007-2013 in skladno s Strategijo razvoja turizma v občini Radovljici za obdobje 2007-2013, ki ju je občinski svet sprejel 28.6.2006, je turizem opredeljen kot ena izmed strateških razvojnih prioritet, s ciljem organizirati učinkovito promocijo in trženje turizma, spodbujati razvoj turistične infrastrukture, razvijati turistične produkte, lokacije in atrakcije ter ponuditi turistične programe in proizvode izven sezone. Dodatna ponudba v obliki igralništva pozitivno vpliva na razvoj turizma, saj podaljšuje čas bivanja gostov, sezonsko ni omejena, predstavlja dopolnitev turistične ponudbe v občini, z izgradnjo novega hotela pa bo še izboljšana tudi turistična infrastruktura v občini. Lokacija igralnega salona je znotraj kompleksa hotela Renesansa, na naslovu Dvorska vas 37a, Begunje na Gorenjskem, ki je v lasti družbe Predence d.o.o., Begunje na Gorenjskem in se razprostira na zemljišču velikem okoli 20.000 m2. Kompleks leži ob robu Dvorske vasi. Lokacija je prostorsko ugodna z vidika neposredne bližine avtoceste, saj leži le nekaj km od avtocestnega priključka za Radovljico in od avtocestnega priključka za Bled in Lesce. Od državne meje z Italijo je oddaljen 50 km ter od državne meje z Avstrijo 32 km. Lokacija igralnega salona v okviru hotela Renesansa dopolnjuje turistično ponudbo. Igralni salon ni lociran v neposredni bližini stanovanjskih območij, vzgojno izobraževalnih zavodov, zdravstvenih in verskih ustanov. Obravnavano območje je urejeno s prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP) za plansko celoto Radovljica, ki so bili objavljeni v DN UO št. 47/04 – prečiščeno besedilo, 48/05 – popravek, 98/08). V hotelu Renesansa bo predvidoma na novo zaposlenih 60 ljudi, od tega v igralnem salonu predvidoma 20. Ureditev prostorov za igralni salon je predvidena v kletnih prostorih. Pripravila: Mojca Vnučec Špacapan Mag. Boris Marčetič Višja svetovalka za rekreacijo, društvene dejavnosti in turizem Direktor občinske uprave Objava po seji, 25,9,2008: V postopku obravnave vloge za dodelitev koncesije, ki ga vodi Ministrstvo za finance, je občinski svet z dvanajstimi glasovi potrdil soglasje za opravljanje igralniške dejavnosti v hotelu Renesansa v okviru bodočega preventivno zdravstvenega in turističnega kompleksa Dermski grad v Dvorski vasi. Izdaja pozitivnega soglasja je bila predlagana na podlagi ocene, da bo dodatna ponudba v obliki igralništva pozitivno vplivala na razvoj turizma, povečala prihodke občinskega proračuna iz naslova koncesijskih dajatev od iger na srečo in prinesla dodatna delovna mesta. V razpravi pa so svetniki izrazili več dvomov v kompatibilnost igralniške dejavnosti s preventivno medicinsko, pomisleke zaradi neseznanjenosti okoliških prebivalcev in bojazen, da bo igralništvo prevladujoča dejavnost.

geotermalna energija – ogrevanje mestnega jedra

IOVE KRANJ        

 

 

 

 

G. Anton  Štihec, župan

Mestna občina Murska Sobota

 

Kardoševa ulica 2

9000 MURSKA SOBOTA

 

 

 

Zadeva: geotermalna energija – ogrevanje mestnega jedra

 

 

 

V začetku letošnjega leta smo se srečali v  vašem kabinetu na Mestni občini Murska Sobota. Beseda je tekla o pričetku aktivnosti vaše občine na področju aktiviranja rabe obnovljivih virov energije in tudi o možnostih angažiranja našega raziskovalnega zavoda IOVE Kranj v okviru teh aktivnosti.

Pretekli teden je bil na Bledu strokovni posvet »Energija prihodnosti«, kjer je bil izpostavljen tudi problem presihanja termalnih vrelcev v Murski Soboti zaradi neizvedbe reinekcijske vrtine na tem območju.

 

V času predsedovanja EU je bilo sprejeto skupno stališče članic EU o povečanju rabe obnovljih virov energije in zmanjšanju toplogrednih emisij. Republika Slovenija se je v okviru tega stališča zavezala k povečanju rabe obnovljivih virov celo za 25%. Informacija z vašega okolja pa prikazuje nasprotno dejstvo. Sam osebno sem si zadnjih osem let prizadeval za preprečevanje izpusta termalne vode v potok Ledavo. Svoje   prizadevanje sem izkazoval z urgiranjem k delovanju pristojnih državnih inštitucij za preprečitev izpusta termalne vode nad 25°C v Ledavo in tudi s pisanjem pozitivnih člankov v vaših lokalnih medijih.

Splošno je znana ugotovitev o prihajajoči energetski krizi, kar se izkazuje že sedaj z trenutno ceno fosilnih goriv. Itenzivno se zato povečuje  tudi interes občanov za prehod na drugačne vrste ogrevanja.

 

V upravljanju in tudi v lastništvu Mestne občine Murska Sobota je vrtina Sob-2, katera je bila ves čas slabo upravljana, saj se je samo čakalo, kdaj ta energetski vir zamenjati z rabo zemeljskega plina. Stanje vrtine Sob-1 nam ni dovolj dobro poznano, vsekakor pa ne more biti bistveno drugačno, saj je bil medsebojni vpliv obeh vrtin zelo velik. Vrtina v občinski lasti je v pričetku bila samoizlivna (25 – 30 l/s), sedaj pa s potopno črpalko komaj oddaja v poletnem času energijo za ogrevanje letnega bazena. Kapaciteta s potopno črpalko je do 10 l/s.

Gospodarska uspešnost »občinske« vrtine je izračunljiva, saj je mogoče izračunati, koliko energije je oddala za ogrevanje in koliko ste jo prepustili v Ledavo.

 

 

 

 

Naš zavod, ki že dvanajsto leto deluje na področju obnovljivih virov energije, tako na raziskovalnem področju kakor tudi na promocijskem in projektantskem področju, se je odločil, da vam priskoči na pomoč pri obnovitvi zastavljenega projekta na območju Mestne občine Murska Sobota.

 

Zato vam za prehod na aktivno rabo geotermalne energije, s katero razpolagate na vašem območju, predlagamo izvedbo dveh ukrepov:

 

–         priprava na izvedbo reinekcijske vrtine po projektu,

–         zbiranje v preteklosti izdelanih projektov za ogrevanje Murske Sobote z geotermalno energijo in noveliranje le teh z novimi tehnološkimi spoznanji.

 

K temu pa vzporedno sodi tudi iskanje finančnih sredstev preko kohezijskih skladov EU in tudi priprava projektov za pridobivanje sredstev iz domačih virov.

 

Pričakujemo vaš odgovor.

 

S spoštovanjem!

 

 

 

V Kranju, 24.9.2008                                                            IOVE Kranj

                                                                                         Božo Dukić

 

 

 

 

 

 

ODMEVI NA OKROGLO MIZO Z NOVINARSKO KONFERENCO O TERMINALIH

odmevi Odgovor MOP-a in Medresorske komisije glede gradnje plinskih terminalov Vir: MOP Okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) je na novinarski konferenci včeraj, 16. septembra, pozvala slovensko vlado, da se opredeli do gradnje plinskih terminalov v Kopru. Ministrstvo za okolje in prostor in Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju nevladni organizaciji AAG odgovarjata naslednje: Vlada RS je sprejela negativno mnenje glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu glede obeh terminalov: Off-shore in Žavlje. Sklepi so bili sprejeti hkrati s četrtim poročilom navedene medresorske delovne skupine že decembra 2006. Plinska terminala v Tržaškem zalivu, kot je bilo ugotovljeno po postopku in na podlagi evropskih predpisov in mnenj vrhunskih strokovnih institucij, tako okoljsko, kot varnostno in prometno ogrožata Republiko Slovenijo, oziroma imata znaten škodljiv vpliv. Mnenje je bilo posredovano Republiki Italiji z namenom, da ga le-ta, kot dobrososedska država, tudi upošteva. Isto nedvoumno stališče je minister Janez Podobnik posredoval italijanski okoljski ministrici Stefanii Prestigiacomo na prvem srečanju 8. septembra letos. Glede gradnje plinskih terminalov v Sloveniji poudarjamo, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejeto pobudo za umestitev plinskega terminala v Kopru v državni prostorski načrt, že v letu 2007 zavrnilo. Plinski terminal v koprskem pristanišču bi že neodvisno od okoljskih in varnostnih problemov onemogočil uresničitev dolgoročne strategije razvoja koprskega pristanišča. Plinski terminali v Tržaškem zalivu pa bi že srednjeročno škodili razvoju pomorske in logistične panoge slovenskega gospodarstva, ki bo doživela pospešeni razvoj s posodobitvijo železnice. Skladno s sklepi Državnega zbora RS in Vlade RS gredo vse aktivnosti v smeri preprečevanja investicijske namere Republike Italije, ki bi bile škodljive za Slovenijo. Vztrajanje na skupnem vrednotenju obremenitev Tržaškega zaliva je edini način, da zavarujemo okoljske, varnostne in prometne razmere v slovenskem morju, ter slovenske gospodarske – tako pomorske, turistične ter ribiške in druge interese. Vlada RS aktivno deluje v smislu uveljavitve partnerskega odnosa med obema državama ter za uresničitev najvišjih evropskih okoljskih standardov v skupnem zalivu. V času predsedovanja je Ministrstvo za okolje in prostor uspelo uveljaviti aktiven pristop k uresničitvi Evropske morske strategije ter doseglo podporo za oblikovanje Strategije za Jadran. Na pobudo medresorske komisije je bilo v Memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Italijo v prvem členu, zapisano tudi naslednje: »Posebna pozornost se posveti oblikovanju severnojadranskega razvojnega pola, tudi ob upoštevanju oblik usklajevanja in skupnega upravljanja regionalnih virov in varstva okolja z vidika severnojadranskega partnerstva v okviru instrumentov okoljskega prava in dobrih praks EU«. Stališče Vlade RS je torej jasno in ostaja nespremenjeno. Vlada je delovala tudi na podlagi izhodišč, ki jih je podal državni zbor. Tudi na tehnični bilateralni ravni dosledno nadaljujemo z zahtevo po celovitem in skupno dogovorjenem vrednotenju vseh vplivov, ki izhajajo iz predlaganih posegov v okolje. Trenutno poteka na slovenski strani javna razgrnitev novih gradiv za oba terminala, do 26. septembra 2008 zbiramo pripombe javnosti in nevladnih organizacij na nova dopolnjena gradiva. Le-te bodo sestavni del stališča Republike Slovenije. Nenazadnje so dopolnjevane tudi strokovne študije vključno z vprašanjem varnosti. To vprašanje je bilo proučeno v študiji čezmejnega vpliva, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, kjer je strokovna ekipa ovrednotila varnostni vidik, s poudarkom na tveganju zaradi nesreč, kot negativni vpliv na slovenske teritorialne vode pa je opredelila tudi vpliv zaradi varnostnega območja, ki vpliva na vse dejavnosti v morju (turizem, rekreacija, ribištvo, itd.), kar pomeni v primeru terminalov tudi posredni negativni socio-ekonomski vpliv. Novice << Nazaj Zahtevana izjasnitev glede plinskih terminalov v Kopru – Slovensko morje 17.09.2008 Avtor: Avtor: Maja Andlovic Kategorija: Splošno Vir: vest.si Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AGG), ki združuje šest nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške je danes zahtevala konkretno izjasnitev slovenske vlade glede izgradnje plinskih terminalov v Kopru. "Slovenija rabi energijo, ampak je treba z neko pametno državno politiko energetski problem rešit tako, da je vir zagotavljanja varne in primerne oskrbe," je dejal neodvisni raziskova lec Anton Komat. Medse so člani AGG povabili tudi kandidata za poslanca Zares Francija Keka in Franca Jurija. Slednji je opozoril, da se v severnem Jadranu ob realizaciji vseh projektov obeta pet plinskih terminalov (trije v tržaškem zalivu, eden na otoku Krku in ob ustju reke Pad, ki ga že gradijo) ter na njihove posledice, med drugim varovanje terminalov z izjemno militarizacijo, onesnaženje morskih voda, negativne posledice za ribolov in obalni turizem ter vladi očital netransparentost. "Zgodba o terminalih je bistveno večja od zgodbe o Patriji, če gledamo finančno. Tam se vrti ogromno interesov, od osebnih do podjetniških," je dodal. Predsednik AAG Vojko Barnard je poudaril, da na dopise, v katerih so slovensko in italijansko vlado prosili za mnenje, po treh tednih niso dobili odgovora. "Kaj pa bo s prebivalstvom? Kaj pa bo z našim turizmom? Kaj bo z našim mor jem? To so ključna vprašanja, na katera vlada zdaj noče odgovorit. V volilni kampanji še posebej ne, zato skuša to omejevat tudi v medijskem prostoru," je dodal Juri. Svoje razočaranje nad odnosom slovenske vlade in njenim predsednikom Janezom Janšo do izgradnje plinskih terminalov v Kopru sta izrazila tudi člana AGG Romea Žbogar in David Stepan, ki je tudi član Zelene koalicije. <> Energetika net MOP: »Stališče Vlade RS glede plinskih terminalov je jasno in ostaja nespremenjeno« Okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) je na novinarski konferenci v torek, 16. septembra, pozvala slovensko vlado, da se opredeli do gradnje plinskih terminalov v Kopru. Z ministrstva so včeraj odgovorili, »da je Vlada RS sprejela negativno mnenje glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu glede obeh terminalov«. Ministrstvo za okolje in prostor in Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju nevladni organizaciji AAG odgovarjata naslednje: »Vlada RS je sprejela negativno mnenje glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu glede obeh terminalov: Off-shore in Žavlje. Sklepi so bili sprejeti hkrati s četrtim poročilom navedene medresorske delovne skupine že decembra 2006. Plinska terminala v Tržaškem zalivu, kot je bilo ugotovljeno po postopku in na podlagi evropskih predpisov in mnenj vrhunskih strokovnih institucij, tako okoljsko, kot varnostno in prometno ogrožata Republiko Slovenijo, oziroma imata znaten škodljiv vpliv. Mnenje je bilo posredovano Republiki Italiji z namenom, da ga le-ta, kot dobrososedska država, tudi upošteva. Isto nedvoumno stališče je minister Janez Podobnik posredoval italijanski okoljski ministrici Stefanii Prestigiacomo na prvem srečanju 8. septembra letos.« Tako so včeraj na okoljskem ministrstvu zapisali odgovor na poziv nevladne organizacije Alpe Adria Green. »Glede gradnje plinskih terminalov v Sloveniji poudarjamo, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejeto pobudo za umestitev plinskega terminala v Kopru v državni prostorski načrt, že v letu 2007 zavrnilo. Plinski terminal v koprskem pristanišču bi že neodvisno od okoljskih in varnostnih problemov onemogočil uresničitev dolgoročne strategije razvoja koprskega pristanišča. Plinski terminali v Tržaškem zalivu pa bi že srednjeročno škodili razvoju pomorske in logistične panoge slovenskega gospodarstva, ki bo doživela pospešeni razvoj s posodobitvijo železnice,« navajajo v odgovoru. Dodajajo, da gredo skladno s sklepi Državnega zbora RS in Vlade RS tudi vse aktivnosti v smeri preprečevanja investicijske namere Republike Italije, ki bi bile škodljive za Slovenijo. »Vztrajanje na skupnem vrednotenju obremenitev Tržaškega zaliva je edini način, da zavarujemo okoljske, varnostne in prometne razmere v slovenskem morju ter slovenske gospodarske, tako pomorske, turistične ter ribiške in druge interese.« Omeniti pa velja, da na tehnični bilateralni ravni nadaljujejo z zahtevo po celovitem in skupno dogovorjenem vrednotenju vseh vplivov, ki izhajajo iz predlaganih posegov v okolje. Trenutno poteka na slovenski strani javna razgrnitev novih gradiv za oba terminala, do 26. septembra bo ministrstvo zbiralo pripombe javnosti in nevladnih organizacij na nova dopolnjena gradiva, ki bodo sestavni del stališča Republike Slovenije, so še spomnili v odgovoru. idirekt Kdaj se bo vlada izjasnila o plinskih terminalih? 17.09.2008 Okoljska organizacija Alpe Adria Green je včeraj sklicala tiskovno konferenco, njen povod pa je bil zadnji obisk slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Rimu, kjer mu je italijanski zunanji minister Franco Frattini zagotovil, da Italija ne bo gradila plinskih terminalov brez upoštevanja slovenskih stališč. Predstavniki organizacije so zato pozvali slovensko vlado, naj se opredeli do gradnje terminalov v Tržaškem zalivu. Na tiskovni konferenci so želeli spregovoriti tudi o primeru italijanskega naravovarstvenika Roberta Giurastanteja, ki je obtožen, ker je italijanskim in evropskim oblastem prijavil onesnaževanje zraka in morja, ki ju v Italiji in na Hrvaškem povzročata sežigalnica in čistilna naprava. Proces proti Giurastanteju se bo začel 10. oktobra ob 9. uri na tržaškem sodišču. Predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard je prepričan, da ta proces v resnici želi Giurastanteju in drugim naravovarstvenikom zanikati pravno pravico upreti se arhiviranju obtožb, ki zadevajo interese in odgovornosti vplivnih vršilcev dolžnosti državne uprave, politikov in sodnih organov v Trstu, ki niso preprečili prenehanja hudega onesnaževanja, za katere obstaja dokumentacija. Na novinarsko konferenco povabljeni Franco Juri iz stranke Zares je opozoril, da se v primeru uresničitve vseh projektov v severnem Jadranu obeta kar pet plinskih terminalov. Eden naj bi stal na otoku Krku, trije v Tržaškem zalivu, eden pa ob ustju reke Pad, kjer ga že gradijo. Prepričan je, da bi morebitni trije terminali v Tržaškem zalivu pomenili prisotnost približno 200 plinskih tankerjev in zato izrazito militarizacijo območja. Po njegovem mnenju bi že postavitev enega plinskega terminala na tem območju pomenila konec ribištva, s posegom, kakršnega bi zahtevala gradnja, pa bi prišlo tudi do povečanja živega srebra v cirkulaciji vode v morju. Organizacija Alpe Adria Green tako od vlade, stare ali nove, zahteva opredelitev do gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ter prenehanje dvoličnosti slovenskih politikov pri opredeljevanju do tega problema. V organizaciji so celo prepričani, da je problem gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu veliko pomembnejši od afere Patria, o kateri poslušamo že ves predvolilni čas. Avtor: Nina Krajčinović Ministrstvo: Vlada je do plinskih terminalov sprejela negativno mnenje že 2006 sreda, 17. september, 2008 Ljubljanske novice Ljubljana (Slovenija) – Vlada je sprejela negativno mnenje glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, sklepi so bili sprejeti že decembra leta 2006, je v odzivu na torkov poziv okoljske nevladne organizacije Alpe Adria Green k opredelitvi vlade do terminalov odgovorilo ministrstvo za okolje in prostor. Plinska terminala v Tržaškem zalivu, kot je bilo ugotovljeno po postopku in na podlagi evropskih predpisov in mnenj vrhunskih strokovnih institucij, tako okoljsko, kot varnostno in prometno ogrožata Slovenijo, oziroma imata znaten škodljiv vpliv. Mnenje je bilo posredovano Italiji z namenom, da ga kot dobrososedska država tudi upošteva. Isto nedvoumno stališče je okoljski minister Janez Podobnik posredoval italijanski kolegici Stefanii Prestigiacomo na prvem srečanju 8. septembra letos, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor. Glede gradnje plinskih terminalov v Sloveniji poudarjajo, da je ministrstvo prejeto pobudo za umestitev plinskega terminala v Kopru v državni prostorski načrt zavrnilo že v letu 2007. "Plinski terminal v koprskem pristanišču bi že neodvisno od okoljskih in varnostnih problemov onemogočil uresničitev dolgoročne strategije razvoja koprskega pristanišča. Plinski terminali v Tržaškem zalivu pa bi že srednjeročno škodili razvoju pomorske in logistične panoge slovenskega gospodarstva, ki bo doživela pospešeni razvoj s posodobitvijo železnice," poudarjajo na ministrstvu. V času predsedovanja je ministrstvo uspelo uveljaviti aktiven pristop k uresničitvi evropske morske strategije ter doseglo podporo za oblikovanje strategije za Jadran. Na pobudo medresorske komisije za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju je je bilo v memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Italijo zapisano tudi, da se posebna pozornost posveti oblikovanju severno jadranskega razvojnega pola, tudi ob upoštevanju oblik usklajevanja in skupnega upravljanja regionalnih virov in varstva okolja z vidika severno jadranskega partnerstva v okviru instrumentov okoljskega prava in dobrih praks EU. Trenutno poteka na slovenski strani javna razgrnitev novih gradiv za oba terminala, do 26. septembra se zbirajo pripombe javnosti in nevladnih organizacij na nova dopolnjena gradiva. Pripombe bodo sestavni del stališča Slovenije. Dopolnjevane so tudi strokovne študije vključno z vprašanjem varnosti, še odgovarjata ministrstvo za okolje in prostor in medresorska komisija. STA

AAG org. ALPE ADRIA GREEN – IZJAVA ZA JAVNOST

AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Transakciski račun A-banka :05100-8011891125 Datum: sreda, 17. september 2008 IZJAVA ZA JAVNOST V torek 16. septembra ob 12 uri v prostorih Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Gregorčičeva 7 v Ljubljani je bila okrogla miza z novinarsko konferenco. Na okrogi mizi smo govorili v sledečih temah: 1) Terminali Italija 2) Terminal Krk – Hrvaška 3) Še vedno neumaknjena ideja o izgradnji terminala v Kopru 4) Nesmiselnost izgradnje teh terminalov, glede na to da se pridvideva izgradnja plinovoda 5) Zahteva za takojšno zamrznitev projektov za izgradnjo Terminalov ter zahteva sprejetje zaščite za ves Jadran na Evropskem nivoju. Poleg predstavnikov AAG org. iz Hrvaške, Italije in Slovenije so bili na novinarski konferenci prisotni še Tomaž Ogrin, Franco Juri, Franci Kek in Anton Komat. Po novinarski konferenci so se sestali predstaniki nevladnih organizacij, ki so vključene v ALPE ADRIA GREEN, ter sprejele naslednje zaključke: 1. Plinski terminali AAG nasprotuje gradnji plinskih terminalov v ozkem severnem delu zaliva Jadranskega morja. Ti objekti velikih dimenzij (8 milijard m3 plina letno za vsak terminal) bi imeli zelo velik vpliv na okolje in socialno ekonomijo. AAG je že izrazila svoje nasprotovanje izgradnji dveh terminalov GAS Natural v tržaškem pristanišču in ENDESA v Tržaškem zalivu (off shore). Prilagamo pripombe, ki jih je AAG predstavila vladam Italije, Slovenije in Hrvaške in ki smo jih poslali tudi na evropsko komisijo (priložiti pripombe). AAG poleg tega, iz enakih razlogov, nasprotuje kakršnemukoli projektu, ki bi bil predstavljen za koprsko pristanišče. Kar se tiče plinskega terminala, ki naj bi ga Hrvaška gradila na otoku Krk, AAG od le-te zahteva, naj upošteva tudi Italijo in Slovenijo v procesu vrednotenja vplivov-kot je to potrebno za plinska terminala v Tržaškem zalivu. 2.Plinovod Gazprom AAG pričakuje, da bo lahko ocenila projekt v predstavitveni fazi in meni, da morebitna potrditev gradnje tega plinovoda pomeni, da sta plinska terminala v Tržaškem zalivu popolnoma nesmiselna. 3.Čezmejno onesnaževanje AAG meni, da je čezmejno onesnaževanje med Italijo in Slovenijo, predvsem med tržaško pokrajino in Slovenijo, zelo zaskrbljujoče. V Trstu namreč delujejo nekatere izmed najbolj onesnažujočih industrij Furlanije Julijske krajine kot sta železarna v Škednju (železarska industrija) in tržaška sežigalnica. Te tovarne močno onesnažujejo z njihovimi izpusti v atmosfero (med katerimi je tudi smrtonosni dioksin)-tako tržaško pokrajino kot tudi Koper. Sama tržaška sežigalnica izpusti v atmosfero 100.000m3 dima na uro. Drugi močan vir onesnaževanja predstavlja tržaška čistilna naprava, ki že več let slabo funkcionira in spušča v morje-7,5km2 od italijanske obale-120.000m3 onesnažujočega blata na dan, ki močno poškoduje ekosistem Tržaškega zaliva. Tega pa si delijo Italija, Slovenija in Hrvaška. Kar še dodatno otežuje že tako močno onesnaževanje na mejah, je pravkar potrjen projekt italijanskega podjetja Teseco, da v Žavljah-Aquilinia- (2km oddaljena od slovenske meje) zgradijo napravo za obdelavo toksičnih odpadkov. Izpusti te naprave v zrak bi vsebovali: prah, amoniak in klorovodikovo kislino; te so vse rakotvorne snovi, ki bi jih veter raznašal v bližnjo Slovenijo. Slovenije niso niti obvestili o tem projektu, kar pa bi obvezno morali storiti na osnovi direktive 85/337/CEE. Tako pa so jo izključili iz postopka čezmejnega ocenjevanja vplivov na okolje. 4. Kršitev Zakona Seveso s strani Italije V tržaški pokrajini je deset industrijskih objektov, ki predstavljajo veliko tveganje in bi, v slučaju nesreče, vplivali tudi na slovensko in hrvaško območje. Med temi objekti je tudi naftni terminal SIOT, ki je največji v Sredozemlju in je bil že tarča hudega atentata leta 1972. Za te objekte Italija ne spoštuje zakonodaje Seveso, ki zahteva varnostne programe, o katerih bi morali biti obveščeni tudi prebivalci sosednjih držav (Slovenija in Hrvaška). V tem trenutku varnostnih načrtov niso sporočili niti prebivalcem Trsta. 5.Dvojno povečanje nuklearke Krško AAG meni, da ni primeren predlog o povečanju krške nuklearne centrale glede na to, da so še vedno nerešeni hudi problemi varnosti obstoječega objekta in se še vedno ne ve, kje se bodo uničevali radioaktivni odpadki. Poudarjamo, da je območje, kjer bi realizirali tudi nov objekt, velike potresne nevarnosti in prioritetno zahtevamo, da se izvede natančno geološko študijo celotnega območja Krško, preden se poda katerokoli drugo oceno. V postopku ocenjevanja morata biti vključeni tudi Hrvaška in Italija. Od slovenske vlade zahtevamo, naj izvede epidemiološko študijo na tem področju, da se pri prebivalcih oceni pojavnost levkemije in tumorjev. 6.Zaščita Roberta Giurastantea glavnga predstavnika organizacije Greenaction Transnational in člana izvršnega odbora združenja AAG italijanske-hrvaške in slovenske okoljske mednarodne organizacije V AAG bomo primer prijavili na mednarodno sodišče za človekove pravice, ter o tem obvestili vse pristojne v Evropski Uniji. 8. RAZNO Naslednji sestanek AAG bo v mesecu oktobru. Predsednik AAG: Vojko Bernard

INQUINAMENTO CONTINUATO E TRANSFRONTALIERO

INQUINAMENTO CONTINUATO E TRANSFRONTALIERO DISCARICHE COSTIERE AI CONFINI CON LA SLOVENIA: L’ITALIA PREFERISCE CHIUDERE GLI OCCHI (IN VIOLAZIONE DELLA LEGISLAZIONE COMUNITARIA) Trieste 17.09.2008 – Quello che si verifica a Muggia ai confini tra Italia e Slovenia è un tipico caso di inquinamento transfrontaliero costiero da discariche abusive. La storia è quella di una discarica a mare abusiva realizzata a circa due chilometri dal confine marittimo. Una discarica molto particolare che come molte altre realizzate lungo la costiera triestina era servita a smaltire rifiuti tossico nocivi, ma che inoltre doveva portare alla realizzazione di uno dei più grandi stabilimenti balneari del Friuli Venezia Giulia che sarebbe stato edificato sopra la stessa discarica. Un vero affare quindi: da una parte lo smaltimento illecito dei rifiuti con i cospicui e conseguenti guadagni, dall’altra finanziamenti pubblici per la realizzazione dello stabilimento balneare. Dopo le denunce degli ambientalisti si arrivava ad un incerto processo che si concludeva in appello con l’assoluzione degli imputati. Il reato non veniva infatti considerato né un disastro ambientale, né un’inquinamento continuato. Eppure la discarica è lunga circa un chilometro per una superfice di 160.000 metri quadrati e vi sono stati sversati svariati tipi di metalli pesanti (tra i quali il mercurio) oltre agli immancabili idrocarburi. Davanti alla discarica continuano inoltre l’attività gli impianti di mitilicoltura i cui prodotti (cozze) entrano regolarmente nel mercato comunitario e finiscono sulle tavole dei consumatori. E che l’inquinamento di questa discarica continui è dimostrato dalle recenti mareggiate che oltre a demolire la diga di contenimento a mare hanno squarciato in più punti la membrana protettiva in cui erano stati parzialmente avvolti i rifiuti tossici permettendone la dispersione. Ma se secondo la giustizia italiana non ci sono responsabili, chi dovrà rispondere di questo inquinamento-avvelenamento in corso che probabilmente investirà anche le acque territoriali della vicina Slovenia? Nelle foto si può vedere il cedimento della barriera di contenimento e l’erosione della discarica con dispersione degli inquinanti a mare. Sullo sfondo gli allevamenti mitili. GREENACTION TRANSNATIONAL Via Palestrina 3 – 34133 Trieste (Italy) tel/fax +39 040-2410497 info@greenaction-planet.org

Pobuda za uresničevanja trajnega civilnega dialoga – PLAN C

PLAN C Pobuda za uresničevanja trajnega civilnega dialoga Osnutek predloga kratkoročnih administrativnih ukrepov za uresničevanje trajnega civilnega dialoga (besedilo ni za javno uporabo in ni lektorirano) Pričujoče besedilo sestoji iz treh delov. Sprva je na kratko pojasnjen namen osnutka oziroma njegovih predlogov, nato so zgoščeno predstavljeni osnovni mehanizmi civilnega dialoga, sledijo pa jim predlogi ukrepov. Namen osnutka je oblikovanje predloga kratkoročnih »administrativnih« ali »tehničnih« ukrepov, ki bi preko vzpostavitve nekaterih institucionaliziranih komunikacijskih in odločevalskih mehanizmov sistemsko odprli izvršne in zakonodajne organe oblasti za nevladne organizacije ter s tem le-tem zagotovili temeljne pogoje za doseganje enakovredne/partnerske pozicije pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik kot tudi pri oblikovanju pravnih aktov/predpisov. Pri tem se pričujoče besedilo v znatni meri opira na Osnutek sporazuma med nevladnimi organizacijami in Vlado RS, ki je bil pripravljen v letu 2004, a je ostal nerealiziran. Nič nenavadnega ni torej, da tudi ta osnutek temelji na podmeni, da predstavlja civilna družba konstitutivni pogoj tiste demokracije, ki jo pojmujemo kot odsotnost gospostva. Tam, kjer je mesto oblasti po definiciji prazno, je namreč uveljavljanje oblasti vselej predmet javnih razpravljanj, pogajanj in dogovorov. Državni dejavniki in ustanove so v demokraciji nenehno prisiljeni spoštovati, varovati in deliti oblast skupaj s civilnimi dejavniki in ustanovami, prav tako kakor so občani, ki živijo v državno varovanih ustanovah raznolike civilne družbe, dolžni priznavati družbene razlike in si moč deliti med seboj.. A pričujoča prizadevanja ne izhajajo samo iz prepričanja, da civilni dialog bistveno zmanjšuje demokratičnih deficit, ampak se naslanjajo tudi na (empirično verificirano) dejstvo, da civilni dialog pomembno izboljšuje kakovost javnih politik. Mehanizmi civilnega dialoga Mehanizmi civilnega dialoga so enaki splošnim mehanizmom odprte javne uprave: A) Informiranje Informiranje je enostransko razmerje, ki ga državni organi ustvarjajo s pošiljanjem oziroma posredovanjem informacij državljanom. Obsega zagotovitev pasivnega dostopa do informacij na prošnjo ali zahtevo državljanov oz. NVO (npr. na podlagi zakonodaje o prostem dostopu do informacij) ter aktivne ukrepe z namenom širjenja oziroma zagotavljanja informacij državljanom oz. NVO. V nasprotju s pasivno obliko državni organi v okviru aktivne oblike informiranja zagotavljajo informacije na lastno iniciativo, obema oblikama pa je skupno in bistveno, da informacije tečejo v eni smeri – od državnih organov k državljanom. Ločimo neposredne mehanizme, s katerimi državni organi informacije dostavljajo neposredno z lastnimi sredstvi oz. preko kanalov, ki jih neposredno nadzirajo, ter posredne, ki so neodvisni, saj pomenijo prenos informacij preko »tretjih strank« – medijev, oglaševalskih agencij in organizacij civilne družbe. Informiranje je osnova za izboljšanje odnosov med državnimi organi in državljani ter obenem predpogoj za izvajanje nadaljnjih aktivnosti posvetovanja in aktivnega sodelovanja. Državni organi morajo zagotoviti, da so informacije popolne, objektivne, zanesljive, ustrezne oz. relevantne, razumljive ter da jih je lahko najti. B) Posvetovanje Posvetovanje je dvostransko razmerje med državnimi organi in državljani, v okviru katerega državljani državnim organom zagotavljajo odziv oziroma povratne informacije. Posvetovanje poteka tako, da državni organ določi oz. opredeli zadevo za posvetovanje, postavi vprašanja ter vodi postopek, državljane pa povabi, da prispevajo svoja stališča in mnenja. Pri tem je za krepitev odnosa med državnimi organi in državljani nujno, da državni organ zagotovi, da ima posvetovanje jasne cilje in pravila, ki določajo meje njegovega izvajanja, ter opredeli svojo odgovornost za uporabo podatkov oziroma prizadevanj, ki jih vložijo državljani. C) Sodelovanje Za aktivno in izvirno prispevanje državljanov k oblikovanju politike je potrebno, da njihovo razmerje z državnimi organi temelji na načelu partnerstva. Zato lahko aktivno sodelovanje opredelimo kot razmerje, ki temelji na partnerstvu z državnimi organi in v okviru katerega se državljani aktivno angažirajo oziroma sodelujejo pri določanju postopka in vsebine oblikovanja politike. Pomembno je, da aktivno sodelovanje državljanom priznava enakovreden položaj pri oblikovanju dnevnega reda oziroma obravnavanih tem, predlaganju političnih opcij in oblikovanju političnega dialoga, tako da lahko neodvisno razpravljajo ter ustvarjajo politične opcije. Aktivna udeležba je najbolj napreden način krepitve odnosov med državnimi organi in državljani, s katerim prvi priznavajo in podpirajo avtonomno vlogo oz. sposobnost državljanov, da obravnavajo in predlagajo politične opcije. Pri tem je treba poudariti, da kljub vsemu končne odločitve še vedno sprejemajo državni organi oziroma vlada, zato je ta zanje tudi odgovorna. V praksi se lahko izkaže, da jasno razlikovanje in razmejitev med posvetovanjem in aktivnim sodelovanjem nista preprosta. Oba namreč zahtevata popoln in pravočasen dostop do ustreznih in uporabnikom prijaznih informacij o obravnavanih problemih ter uporabljenih postopkih. Praviloma pa časovni razpored, obliko in probleme, ki so predmet razprave pri posvetovanju, določi državni organ, medtem ko so pri aktivnem sodelovanju enake okoliščine same predmet razprave in skupne odločitve. Predlog kratkoročnih ukrepov za doseganje uresničevanja navedenih mehanizmov civilnega dialoga: VARIANTA 1 1. Vlada RS nemudoma ustanovi Urad Vlade RS za nevladne organizacije, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade. Urad opravlja strokovne naloge iz delokroga Vlade RS v zvezi z ustvarjanjem pogojev za sodelovanje z nevladnim sektorjem, predvsem z nevladnimi organizacijami v RS, in med drugim: – sodeluje pri pripravi in predlaganju zakonskih okvirov za delovanje nevladnega sektorja – ustvarja bazo podatkov o programih nevladnih organizacij, registriranih v RS ter o njihovem financiranju iz javnih sredstev – spremlja izvajanje Strategije Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami s ciljem krepitve sodelovanja javnega in nevladnega sektorja ter zasebnega in nevladnega sektorja – sodeluje pri določanju in utrjevanju standardov ter meril vključevanja zainteresirane javnosti v postopke sprejemanja zakonov in drugih predpisov ter aktov državnih organov, s katerima se oblikujejo javne politike v RS – skrbi za izobraževanje zaposlenih v državni upravi ter lokalni samoupravi z namenom realizacije partnerskega sodelovanja z nevladnim sektorjem – koordinira delo ministrstev, uradov Vlade RS ter ostalih državnih organov in organov lokalne samouprave glede izvajanja in krepitve sodelovanja z nevladnim sektorjem v RS – ustvarja bazo NVO, ki izvajajo postopek izbire predstavnika NVO v primerih omejevanja civilnega dialoga (npr. v primerih predstavniških in strokovnih teles, ki delujejo pri organih državne uprave) = akreditiranje postopka izbire predstavnika NVO – spremlja mednarodno pravno regulativo, ki omogoča razvoj civilne družbe v posameznih deželah, ter na podlagi primerjalnih analiz predlaga izboljšanje zakonskih okvirov v RS z namenom razvoja nevladnega sektorja itd. VARIANTA 2 1. Republika Slovenija nemudoma ustanovi Agencijo RS za nevladne organizacije (razvoj nevladnih organizacij?) Javno agencijo ustanovi RS za opravljanje razvojnih, strokovnih in regulatornih nalog za spodbujanje delovanja NVO. Agencija je pri svojem delovanju samostojna. Bistvene naloge Agencije so povezane z izvajanjem ukrepov za zagotavljanje podpornega okolja za NVO : – agencija usmerja, podpira, informira, svetuje (vladi, državnim organom, nevladnim organizacijam), promovira, vrednoti, je pritožbeni organ zoper delovanje nevladnih organizacij ter rešuje spore v zvezi s tem ter pripravlja vzorce poročil in programov, – Agencija ima odgovornost sodelovanja pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki urejajo oz. vplivajo na delovanje NVO, in je odgovorna za zagotavljanje primernega pravnega in finančnega okolja ter skrbi za izvajanje načela vključevanja. – Agencija podpira izvajanje programov in projektov za ugotavljanje družbenih potreb, ugotavljanje sposobnosti nevladnih organizacij za zadovoljevanje le teh ter v tej luči analizira primernost politik, predpisov in ukrepov ter daje priporočila. – Agencijo upravlja svet. Svet agencije ima osem članov, katerih mandat traja 5 let. 2 člana sta predstavnika vlade, 2 sta predstavnika lokalnih skupnosti, 1 je predstavnik nevladnih organizacij, 1 javnokoristnih organizacij, 2 pa sta predstavnika uporabnikov storitev nevladnih organizacij. 2. Vlada RS sprejme Kodeks pozitivne prakse sodelovanja z zainteresirano javnostjo pri oblikovanju in izvajanju javnih politik, ki določi oziroma utrdi minimalne standarde in merila za sodelovanje zainteresirane javnosti v postopkih sprejemanja zakonov in drugih predpisov ter aktov državnih organov, s katerimi se oblikujejo javne politike v RS (Kodeks pripravi Urad za nevladne organizacije v sodelovanju z NVO). V kodeks vključeni minimalni standardi naj med drugim obsegajo: – javno objavo seznama zakonov in drugih predpisov, ki bodo pripravljeni in predloženi za sprejem v koledarskem letu (z navedbo pristojnega organa ter časovnega roka, v katerem naj bi bil posamični akt izdelan oziroma sprejet) – javno objavo naznanila o začetku priprave akta, – imenovanje strokovnih delovnih skupin za pripravo zakonov, v katere so vključeni predstavniki zainteresirane javnosti glede na strokovnost in druge relevantne kvalifikacije – plačilo predstavnikov zainteresirane javnosti v delovnih telesih, – javno objavo osnutka zakona/predpisa s strokovnimi podlagami za njegov sprejem na spletnih straneh pristojnega organa ter na osrednjem portalu vseh državnih organov za vključevanje javnosti (glej točko 3) – izvedbo spletnega in drugih oblik posvetovanja z neodvisnim moderiranjem, – minimalni rok za oddajo ter opredelitev načina dostave pripomb zainteresirane javnosti (rok ne sme biti krajši od 30 delovnih dni od objave predloga) – javno (spletno) objavo dostavljenih pripomb z obrazložitvijo neupoštevanih in oceno usklajenosti s predlogi in pripombami javnosti. Kodeks naj določi tudi, da državni organ v primerih, ko omejevanje civilnega dialoga ni urejeno s predpisi, postopek izbire predstavnika NVO naroči pri NVO, ki je Uradu (ali agenciji) za nevladne organizacije sporočila, da ima tak postopek vzpostavljen. 3. Urad (agencija) za nevladne organizacije vzpostavi osrednji portal vseh državnih organov za vključevanje javnosti, s katerim se zagotavlja uresničevanje zgornjih standardov in s tem javnost ter preglednost postopkov priprave politik in predpisov. Portal mora vsebovati: – naznanila za vse akte – možnost prijave NVO kot zainteresirane javnosti za določena področja ali akte (sistem akreditacije – akreditirane NVO so nato deležne aktivnega informiranja s strani državnih organov) – osnutke vseh aktov, ki so v javni obravnavi, ter pripadajoča strokovna gradiva – obrazec za vlaganje pripomb na osnutke aktov + e-knjigo pripomb, ki omogoča njihovo javno preglednost – poročila o procesih vključevanja javnosti z odzivi posameznega državnega organa na podane pripombe. 4. Vlada RS zagotovi v okviru posameznega državnega organa imenovanje osebe, odgovorne za civilni dialog (oz. osebe, odgovorne za sodelovanje z organizacijami civilne družbe – gre za funkcionarja ali vsaj višjega uradnika), ter osebe, ki opravlja funkcijo koordinatorja civilnega dialoga na posameznem organu (lahko nižji uradnik) in operativno skrbi za koordinacijo aktivnega informiranja ter sodelovanja NVO pri tekočih procesih oblikovanja in izvajanja politik/predpisov. 5. NVO v skladu s postopkom izbire predstavnika NVO imenujejo NVO koordinatorja za civilni dialog s posameznim državnim organom, ki skrbi za koordinacijo sodelovanja NVO ter izvaja monitoring sodelovanja državnega organa z NVO. »Državni koordinator« in »NVO koordinator« se medsebojno usklajujeta na rednih srečanjih. Stroške, povezane z NVO koordinatorstvom, prevzame posamezni državni organ (pravni status NVO koordinatorja je potrebno še določiti oziroma preučiti možnosti zanj). 6. Aktivno vključevanje predstavnikov NVO v delo državnega zbora: (redna) delovna telesa DZ RS izmed svojih članov imenujejo osebo, ki je odgovorna za civilni dialog oziroma za sodelovanje z organizacijami civilne družbe.