razgovor z ministrom za okolje dr. Janezom Podobnikom o prekomejnih okoljskih vplivih.


Franci Malečkar

Petek, 29 avgust 2008

PODOBNIKOV »OK« UPLINJEVALCEM ALI METANJE PESKA V OČI


Včeraj sem se odzval vabilu koprskega odbora SLS na razgovor z ministrom za okolje dr. Janezom Podobnikom in njegovo ekipo v Božičih o prekomejnih okoljskih vplivih. Pribeležil sem:
KOLOMBAN OZONSKI REKORDER
Oblast je podlegla »gnjavži« (torej ne po dolžnosti čuvanja zdravja svojih davkoplačevalcev) Andreja Vilharja (dolžni smo mu močno pijačo!!) iz Kolombana, da so postavili pri njegovi hiši, tj. na najbolj vetrovnem mestu možnem (zakaj ne, recimo med športnimi igrišči na Bonifiki in avtocesto…se bojijo, da bi starši kaj rekli o »zdravem gibanju na prostem« svojih otrok in mogoče zahtevali vsaj vkop rakove arterije, in ne »šminkiranje« z ul. Zore Perello?), pomično postajo, ki je skoraj leto merila nekatere vsebnosti zraka (zakaj ne dioksina, če se že toliko zgražajo nad tržaškim rakotvornim generatorjem?). Pohvalno, če pomislimo, da je prejšnja »enoumna« koprska uprava zavrnila pobudo svetnika z obrazložitvijo, da čakajo podatke od Italijanov!
Izkazalo se je sicer, da v vseh postavkah, razen ozonu, ne presega zakonskih norm..VENDAR, to podeželsko okolje, dosega in presega mesta! Npr.v SO2 kot Celje in 2x toliko kot Trbovlje, dušikovih oksidov toliko kot ob avtocesti v Mariboru..čuden je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost naj bi bila presežena »samo« 8 x, ko pa tržaški župan prepoveduje promet zaradi njih v zimskih mesecih..kako je torej s prekomejnim vplivom?
Lovran je slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj mejno vrednost presega 2 x! Ker je slednji posledica drugih onesnaževalcev v zraku in vetrov..od kod se je torej vzel, če je vse ostalo in drugod v mejah »normale«? Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, bi bilo za pričakovati naglo ukrepanje, da »dvig kvalitete življenja« ne bo samo »floskula«…na moderatorjevo vprašanje, kaj bodo konkretnega naredili, smo dobili odgovor: ker so na koprskem avtobusni javni prevozi dobro rešeni in s tem odpravljen vir iz avtomobilov je bilo potrebno le še sprejeti ostrejšo zakonodajo za izpuste toplogrednih plinov iz slednjih. Zakaj pa je dr. Vezjak pokazal na vzrok obolevnosti hrvatinske mladeži s prstom preko meje, verjetno še sam ne ve.

TERMINALI, BIOKRATSKI NOJI IN KOS
Da so birokrati uspešnejši, če ne delajo, je jasno, saj tako ne morejo narediti napake in so za to celo pohvaljeni…pa vendar obstaja meja in ta je »laganje v fris« davkoplačevalcem…
Minister se je sicer zahvalil civilnim iniciativam za »zavezništvo« proti terminalom, ušlo mu je, da se je »pokazal« šele, ko so slednje zagnale vik in krik, zbrale podpise od 2,5% prebivalcev države…kje so bile njegove službe, kaj diplomatski predstavniki med listanjem po revijah nebi lahko kdaj pogledali italijanskih uradnih listov…je bil kdo od državnih uradnikov zaradi tega »spregleda« vsaj opomnjen, če je že kaznovan preveč reči?
Minister se je hvalil, kako je dostavil evropski komisiji gradivo glede terminalov…kaj pa je dostavil krivcem? Italijanski okoljevarstveniki so pokazali uradni seznam sodelujočih v njihovi javni obravnavi..S te strani meje so prejeli le dva protesta KS Ankaran,
(glej:http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=3651.%2010.03.2006 ),
in občine Izola (Klokačovniku častim pijačo, vsaj v tem, vodi 1:0 proti koprskemu naravovarstvenemu spomeničarju). Kje je drugo?
Posebna cvetka je izjava mag. Vesne Kolar Planinšič (še močnejšo je povedal mag. Starman leta 2006 v Pretorski palači: Slovenija je prisilila Italijo narediti energetski plan! Ma ki že šta Salvonia?), da je Italija sprejela utemeljitve slovenske ekspertne skupine. Če že ni prebrala gradiva, ki so ga poslali sosedje, bi lahko vsaj na
http://franci-maleckar.blogspot.com/2008/08/uplinjvalci-v-trakem-zalivu-ali-kako.html
lahko izvedela, da je sedanji predlog za Slovenijo slabši od prvega, če se že ni vprašala, kako bodo spravili plin od Žavelj dalje, saj niso dostavili predloga plinovoda.
Koliko je Slovenija upoštevanja vredna pove že to, da gradivo, ki smo ga prejeli mi ni identično tistemu, ki je v razpravi onkraj meje.
Govorki tudi ni bilo težko priznati, da je dobila gradivo o posegih v Škedenjsko železarno »pod mizo« od kolegov naravovarstvenikov. Če so Italijani tako dosledni pri upoštevanju mednarodnih sporazumov, kot nam je zatrdil mag Starman (OK, mu bomo zamižali ne samo na obe očesi, tudi na tisto kurje, da ne ve, kako je z mednarodnimi obvezami in slovensko manjšino), kako, da tega niso uradno dostavili? Mogoče so res predali to gradivo v preverbo strokovnjakom, vendar katerega roka za odgovor se bodo držali, če uradno še nič ne vedo (po mednarodnih konvenciji je 60 dni)?
Pohvalno je prizadevanje za načelen dogovor s sosedi, kako upravljati s severnim Jadranom, vendar so govorci večkrat poudarili: naredili bomo VSE, da uplinjevalcev ne bo. Na vprašanje, ali ta VSE, pomeni tudi UPORABO SILE, saj iz navedb gornjega odstavka sledi, da nas sosedi nimajo za mar, je sledil minisitrov odločen NE!
Kaj pomeni VSE? Tožba na Evropskem sodišču, kjer so naši sosedi nabrali preko 100 izgubljenih okoljskih zadev z ogromnimi odškodninami..ena več ali manj?
video
Ali ne vse to kar kliče Kosa?
KAJ PA LASTNO DVORIŠČE?
Samo Pino Klabjan iz Ospa je opozoril, da nimamo čistega dvorišča, tj. da tudi mi pošiljamo onesnaženje preko te imaginarne linije v prostoru, meje. Okoli 30% dni v letu piha jugo..torej, ali izpusti Kemiplasa, luški prah, čistilna naprava (največji onesnaževalec morja), idr. ne sežejo onkraj Miljskih hribov?
Mag. Kolarjeva je povedala, da bodoči terminali ne kršijo direktive Seveso, ker še nimajo gradbenega dovoljenja in varnostnega poročila..torej, ko to bo, bo poteptana. Kako so torej lahko odobrili izgradnjo cistern s kerozinom ob kemijskem terminalu v koprskem pristanišču niti ne kilometer od mesta?
Dvorana je bila polepljena s plakati "Gremo v akcijo"…kje ste bili doslej?

razgovor z ministrom za okolje dr. Janezom Podobnikom o prekomejnih okoljskih vplivih.


Franci Malečkar

Petek, 29 avgust 2008

PODOBNIKOV »OK« UPLINJEVALCEM ALI METANJE PESKA V OČI


Včeraj sem se odzval vabilu koprskega odbora SLS na razgovor z ministrom za okolje dr. Janezom Podobnikom in njegovo ekipo v Božičih o prekomejnih okoljskih vplivih. Pribeležil sem:
KOLOMBAN OZONSKI REKORDER
Oblast je podlegla »gnjavži« (torej ne po dolžnosti čuvanja zdravja svojih davkoplačevalcev) Andreja Vilharja (dolžni smo mu močno pijačo!!) iz Kolombana, da so postavili pri njegovi hiši, tj. na najbolj vetrovnem mestu možnem (zakaj ne, recimo med športnimi igrišči na Bonifiki in avtocesto…se bojijo, da bi starši kaj rekli o »zdravem gibanju na prostem« svojih otrok in mogoče zahtevali vsaj vkop rakove arterije, in ne »šminkiranje« z ul. Zore Perello?), pomično postajo, ki je skoraj leto merila nekatere vsebnosti zraka (zakaj ne dioksina, če se že toliko zgražajo nad tržaškim rakotvornim generatorjem?). Pohvalno, če pomislimo, da je prejšnja »enoumna« koprska uprava zavrnila pobudo svetnika z obrazložitvijo, da čakajo podatke od Italijanov!
Izkazalo se je sicer, da v vseh postavkah, razen ozonu, ne presega zakonskih norm..VENDAR, to podeželsko okolje, dosega in presega mesta! Npr.v SO2 kot Celje in 2x toliko kot Trbovlje, dušikovih oksidov toliko kot ob avtocesti v Mariboru..čuden je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost naj bi bila presežena »samo« 8 x, ko pa tržaški župan prepoveduje promet zaradi njih v zimskih mesecih..kako je torej s prekomejnim vplivom?
Lovran je slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj mejno vrednost presega 2 x! Ker je slednji posledica drugih onesnaževalcev v zraku in vetrov..od kod se je torej vzel, če je vse ostalo in drugod v mejah »normale«? Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, bi bilo za pričakovati naglo ukrepanje, da »dvig kvalitete življenja« ne bo samo »floskula«…na moderatorjevo vprašanje, kaj bodo konkretnega naredili, smo dobili odgovor: ker so na koprskem avtobusni javni prevozi dobro rešeni in s tem odpravljen vir iz avtomobilov je bilo potrebno le še sprejeti ostrejšo zakonodajo za izpuste toplogrednih plinov iz slednjih. Zakaj pa je dr. Vezjak pokazal na vzrok obolevnosti hrvatinske mladeži s prstom preko meje, verjetno še sam ne ve.

TERMINALI, BIOKRATSKI NOJI IN KOS
Da so birokrati uspešnejši, če ne delajo, je jasno, saj tako ne morejo narediti napake in so za to celo pohvaljeni…pa vendar obstaja meja in ta je »laganje v fris« davkoplačevalcem…
Minister se je sicer zahvalil civilnim iniciativam za »zavezništvo« proti terminalom, ušlo mu je, da se je »pokazal« šele, ko so slednje zagnale vik in krik, zbrale podpise od 2,5% prebivalcev države…kje so bile njegove službe, kaj diplomatski predstavniki med listanjem po revijah nebi lahko kdaj pogledali italijanskih uradnih listov…je bil kdo od državnih uradnikov zaradi tega »spregleda« vsaj opomnjen, če je že kaznovan preveč reči?
Minister se je hvalil, kako je dostavil evropski komisiji gradivo glede terminalov…kaj pa je dostavil krivcem? Italijanski okoljevarstveniki so pokazali uradni seznam sodelujočih v njihovi javni obravnavi..S te strani meje so prejeli le dva protesta KS Ankaran,
(glej:http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=3651.%2010.03.2006 ),
in občine Izola (Klokačovniku častim pijačo, vsaj v tem, vodi 1:0 proti koprskemu naravovarstvenemu spomeničarju). Kje je drugo?
Posebna cvetka je izjava mag. Vesne Kolar Planinšič (še močnejšo je povedal mag. Starman leta 2006 v Pretorski palači: Slovenija je prisilila Italijo narediti energetski plan! Ma ki že šta Salvonia?), da je Italija sprejela utemeljitve slovenske ekspertne skupine. Če že ni prebrala gradiva, ki so ga poslali sosedje, bi lahko vsaj na
http://franci-maleckar.blogspot.com/2008/08/uplinjvalci-v-trakem-zalivu-ali-kako.html
lahko izvedela, da je sedanji predlog za Slovenijo slabši od prvega, če se že ni vprašala, kako bodo spravili plin od Žavelj dalje, saj niso dostavili predloga plinovoda.
Koliko je Slovenija upoštevanja vredna pove že to, da gradivo, ki smo ga prejeli mi ni identično tistemu, ki je v razpravi onkraj meje.
Govorki tudi ni bilo težko priznati, da je dobila gradivo o posegih v Škedenjsko železarno »pod mizo« od kolegov naravovarstvenikov. Če so Italijani tako dosledni pri upoštevanju mednarodnih sporazumov, kot nam je zatrdil mag Starman (OK, mu bomo zamižali ne samo na obe očesi, tudi na tisto kurje, da ne ve, kako je z mednarodnimi obvezami in slovensko manjšino), kako, da tega niso uradno dostavili? Mogoče so res predali to gradivo v preverbo strokovnjakom, vendar katerega roka za odgovor se bodo držali, če uradno še nič ne vedo (po mednarodnih konvenciji je 60 dni)?
Pohvalno je prizadevanje za načelen dogovor s sosedi, kako upravljati s severnim Jadranom, vendar so govorci večkrat poudarili: naredili bomo VSE, da uplinjevalcev ne bo. Na vprašanje, ali ta VSE, pomeni tudi UPORABO SILE, saj iz navedb gornjega odstavka sledi, da nas sosedi nimajo za mar, je sledil minisitrov odločen NE!
Kaj pomeni VSE? Tožba na Evropskem sodišču, kjer so naši sosedi nabrali preko 100 izgubljenih okoljskih zadev z ogromnimi odškodninami..ena več ali manj?
video
Ali ne vse to kar kliče Kosa?
KAJ PA LASTNO DVORIŠČE?
Samo Pino Klabjan iz Ospa je opozoril, da nimamo čistega dvorišča, tj. da tudi mi pošiljamo onesnaženje preko te imaginarne linije v prostoru, meje. Okoli 30% dni v letu piha jugo..torej, ali izpusti Kemiplasa, luški prah, čistilna naprava (največji onesnaževalec morja), idr. ne sežejo onkraj Miljskih hribov?
Mag. Kolarjeva je povedala, da bodoči terminali ne kršijo direktive Seveso, ker še nimajo gradbenega dovoljenja in varnostnega poročila..torej, ko to bo, bo poteptana. Kako so torej lahko odobrili izgradnjo cistern s kerozinom ob kemijskem terminalu v koprskem pristanišču niti ne kilometer od mesta?
Dvorana je bila polepljena s plakati "Gremo v akcijo"…kje ste bili doslej?

ločeno zbiranje komunalnih odpadkov – plastenke


Slovenskim županjam in županom

Zadeva: prispevek k promociji ločenega zbiranja komunalnih odpadkov –

plastenke

Veljavna zakonodaja s področja zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov nalaga vsaki občini veliko dodatnega dela tudi na področju ozaveščanja svojih občanov in promocije ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Zakonodajalec je v svojih predpisih določil ločeno zbiranje komunalnih odpadkov z bogato energetsko vrednostjo, z namenom sežiga za uporabo toplotne energije ali za reciklažo strateških surovin.

Plastenke so energetsko bogate in istočasno predstavljajo strateško surovino za nadaljnjo proizvodnjo, zato je prepovedano odlaganje plastenk na komunalne deponije. Sočasno pa plastenke zavzemajo velik volumen že pri zbiranju, transportiranju in skladiščenju in takšne kot so, pomenijo velik strošek.

V tem času pričenja Gospodarska zbornica Slovenije preko Združenja delodajalcev Slovenije lansirati v slovenski prostor pojem »družbene odgovornosti podjetij in lokalnih skupnosti« za varstvo okolja www.dop.si.

Naše podjetje je pričelo tržiti v slovenskem prostoru gospodinjske aparate za stiskanje plastenk predvsem v pomoč vsem uporabnikom pri odlaganju komunalnih odpadkov.

Župan občine Cerkno je razdelil te aparate svojim občinskim svetnikom in na ta način pričel ozaveščati in spodbujati občane k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov z najmanjšim možnim volumnom.

Njegova ideja in ravnanje nam je dalo vzpodbudo za pisanje in razpošiljanje tega pisma na naslove vseh slovenskih županj in županov.

Priloga tega pisma je komercialna zloženka z opisom gospodinjskega aparata za stiskanje plastenk, več o aparatu pa si lahko ogledate na naši spletni strani www.termopress.si . V našem prodajnem programu so tudi aparati za stiskanje plastenk, namenjeni šolskim in drugim vzgojnim zavodom ter za potrebe gostinstva in turizma.

Moramo še navesti podatek, da v Sloveniji naši proizvajalci proizvedejo letno okrog 400 milijonov plastenk, podatka o količini uvoženih brezalkoholnih pijač, embaliranih v plastenke, pa ni. Vsekakor pomeni ta količina proizvedenih plastenk tudi količino odpadnih plastenk, kar predstavlja cca 20 000 ton surovine za reciklažo.

Istočasno vam lahko povemo, da je pričela v Kozini obratovati prva in edina obratovalnica za reciklažo pet embalaže. Ker nimamo in ker ne zbiramo PET embalaže, omenjena obratovalnica uvaža odpadno embalažo iz vzhodnih držav.

Naša cena za gospodinjski aparat po tej ponudbi znaša 55,00 EUR, vključno z DDV. Plačilni rok je 30 dni po prejemu blaga. Blago bomo ali dostavili ali odpremili na vaš naslov preko pošte. Po prejemu pisnega naročila bomo naročeno odpremili v roku 7 dni na vaš naslov.

Vse dodatne informacije lahko dobite na našem naslovu. Po dogovoru je možna tudi izvedba demostracije delovanja na sedežu vaše občine.

S spoštovanjem!

V Kranju, 26 8.2008 Termo press d.o.o.

Božo Dukić – prokurist

ločeno zbiranje komunalnih odpadkov – plastenke


Slovenskim županjam in županom

Zadeva: prispevek k promociji ločenega zbiranja komunalnih odpadkov –

plastenke

Veljavna zakonodaja s področja zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov nalaga vsaki občini veliko dodatnega dela tudi na področju ozaveščanja svojih občanov in promocije ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Zakonodajalec je v svojih predpisih določil ločeno zbiranje komunalnih odpadkov z bogato energetsko vrednostjo, z namenom sežiga za uporabo toplotne energije ali za reciklažo strateških surovin.

Plastenke so energetsko bogate in istočasno predstavljajo strateško surovino za nadaljnjo proizvodnjo, zato je prepovedano odlaganje plastenk na komunalne deponije. Sočasno pa plastenke zavzemajo velik volumen že pri zbiranju, transportiranju in skladiščenju in takšne kot so, pomenijo velik strošek.

V tem času pričenja Gospodarska zbornica Slovenije preko Združenja delodajalcev Slovenije lansirati v slovenski prostor pojem »družbene odgovornosti podjetij in lokalnih skupnosti« za varstvo okolja www.dop.si.

Naše podjetje je pričelo tržiti v slovenskem prostoru gospodinjske aparate za stiskanje plastenk predvsem v pomoč vsem uporabnikom pri odlaganju komunalnih odpadkov.

Župan občine Cerkno je razdelil te aparate svojim občinskim svetnikom in na ta način pričel ozaveščati in spodbujati občane k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov z najmanjšim možnim volumnom.

Njegova ideja in ravnanje nam je dalo vzpodbudo za pisanje in razpošiljanje tega pisma na naslove vseh slovenskih županj in županov.

Priloga tega pisma je komercialna zloženka z opisom gospodinjskega aparata za stiskanje plastenk, več o aparatu pa si lahko ogledate na naši spletni strani www.termopress.si . V našem prodajnem programu so tudi aparati za stiskanje plastenk, namenjeni šolskim in drugim vzgojnim zavodom ter za potrebe gostinstva in turizma.

Moramo še navesti podatek, da v Sloveniji naši proizvajalci proizvedejo letno okrog 400 milijonov plastenk, podatka o količini uvoženih brezalkoholnih pijač, embaliranih v plastenke, pa ni. Vsekakor pomeni ta količina proizvedenih plastenk tudi količino odpadnih plastenk, kar predstavlja cca 20 000 ton surovine za reciklažo.

Istočasno vam lahko povemo, da je pričela v Kozini obratovati prva in edina obratovalnica za reciklažo pet embalaže. Ker nimamo in ker ne zbiramo PET embalaže, omenjena obratovalnica uvaža odpadno embalažo iz vzhodnih držav.

Naša cena za gospodinjski aparat po tej ponudbi znaša 55,00 EUR, vključno z DDV. Plačilni rok je 30 dni po prejemu blaga. Blago bomo ali dostavili ali odpremili na vaš naslov preko pošte. Po prejemu pisnega naročila bomo naročeno odpremili v roku 7 dni na vaš naslov.

Vse dodatne informacije lahko dobite na našem naslovu. Po dogovoru je možna tudi izvedba demostracije delovanja na sedežu vaše občine.

S spoštovanjem!

V Kranju, 26 8.2008 Termo press d.o.o.

Božo Dukić – prokurist

Kazenjska ovadba – Predor Šentvid


Vojko Bernard

Prešernova 26

4270 Jesenice

Datum: 08.08.2008

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS

Trg OF 13
1000 Ljubljana

Spodaj podpisani Vojko Bernard roj 03.04.1956 živeč na gornjem naslovu podajam kazenjsko ovadbo v zvezi z predorem Šentvid proti:

1) odgovorni osebi zavoda za gradbeništvo Slovenije doc. dr. Andraž Legat, univ. dipl. inž. zaradi malomarne izvedbe kontrole in nadzora sanacije in posledično ogrožanja človeških življenj v predoru Šentvid in ker ni zaprel predora za promet do končne sanacije in s tem še naprej ogrožal človeška življenja

2) odgovorni osebi SCT g. Ivanu Zidarju za malomarni in nestrokovni izbor podizvajalca del in posledično malomarnega opravljenega delo v predoru Šentvid ter ter posledično za ogrožanje človeških življenj,

3) odgovorni osebi DARS mag. Tomislavu Nemecu zaradi odprtja predora po prvi ugotovitvi, da predor Šentvid ogroža človeška življenja ni zaprel predora za promet do končne sanacije in s tem še naprej ogrožal človeška življenja.

4) proti ministru za promet in zveze zaradi subjektivne odgovornosti g. Radovanu Žerjavu pri prvi ugotovitvi, da predor ogroža človeška življenja.

Zgoraj navedeni so odgovorni, da mi je bilo ogroženo za življenje zaradi malomarnosti dne 22.06 ter 30.06 2008, ko sem se peljal skozi predor »Šendvid«

Obrazložitev

Po prvi sanaciji so zgoraj omenjeni zagotavljali z svojo strokovno oceno, da je predor varen zato sem se skozi njega 22.06.2008 peljal proti Kopru in 30.06.2008 proti Jesenicam, pri tem pa mi je bilo zaradi njihove napačne strokovne ocene in malomarnosti ogroženo življenje.

Ko sem izvedel po sredstvih javnega obveščanja, da je na osebni avtomobil nemškega državljana padel omet z stropa sem dobil psihični udarec, da se bojim za svoje življenje in se ne upam iti skozi predore, ki jih je zgradila država Slovenija v povezavi z zgoraj navedenimi!

Zato zahtevam od tožistva, da prične postopek krivdne odgovornosti!

p.s

Prosim,da me obvestite k kateremu državnemu tožilcu je bila moja kazenska ovadba dodeljena.

Vojko Bernard tožilstvo - odgovorni tožilec

Kazenjska ovadba – Predor Šentvid


Vojko Bernard

Prešernova 26

4270 Jesenice

Datum: 08.08.2008

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS

Trg OF 13
1000 Ljubljana

Spodaj podpisani Vojko Bernard roj 03.04.1956 živeč na gornjem naslovu podajam kazenjsko ovadbo v zvezi z predorem Šentvid proti:

1) odgovorni osebi zavoda za gradbeništvo Slovenije doc. dr. Andraž Legat, univ. dipl. inž. zaradi malomarne izvedbe kontrole in nadzora sanacije in posledično ogrožanja človeških življenj v predoru Šentvid in ker ni zaprel predora za promet do končne sanacije in s tem še naprej ogrožal človeška življenja

2) odgovorni osebi SCT g. Ivanu Zidarju za malomarni in nestrokovni izbor podizvajalca del in posledično malomarnega opravljenega delo v predoru Šentvid ter ter posledično za ogrožanje človeških življenj,

3) odgovorni osebi DARS mag. Tomislavu Nemecu zaradi odprtja predora po prvi ugotovitvi, da predor Šentvid ogroža človeška življenja ni zaprel predora za promet do končne sanacije in s tem še naprej ogrožal človeška življenja.

4) proti ministru za promet in zveze zaradi subjektivne odgovornosti g. Radovanu Žerjavu pri prvi ugotovitvi, da predor ogroža človeška življenja.

Zgoraj navedeni so odgovorni, da mi je bilo ogroženo za življenje zaradi malomarnosti dne 22.06 ter 30.06 2008, ko sem se peljal skozi predor »Šendvid«

Obrazložitev

Po prvi sanaciji so zgoraj omenjeni zagotavljali z svojo strokovno oceno, da je predor varen zato sem se skozi njega 22.06.2008 peljal proti Kopru in 30.06.2008 proti Jesenicam, pri tem pa mi je bilo zaradi njihove napačne strokovne ocene in malomarnosti ogroženo življenje.

Ko sem izvedel po sredstvih javnega obveščanja, da je na osebni avtomobil nemškega državljana padel omet z stropa sem dobil psihični udarec, da se bojim za svoje življenje in se ne upam iti skozi predore, ki jih je zgradila država Slovenija v povezavi z zgoraj navedenimi!

Zato zahtevam od tožistva, da prične postopek krivdne odgovornosti!

p.s

Prosim,da me obvestite k kateremu državnemu tožilcu je bila moja kazenska ovadba dodeljena.

Vojko Bernard tožilstvo - odgovorni tožilec

Mednarodna NVO – ALPE ADRIA GREEN – Proti terminalom


  AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Date:  25.08.2008

IZJAVA ZA JAVNOST

V soboto 23.08.2008 smo se ob 10 uri v Bertokih pri Kopru sestali predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so vključeni v Mednarodno nevladno organizacijo ALPE ADRIA GREEN, da oskladijo, nasprotovanja načrtom za gradnjo plinskih terminalov, ki sta jih predstavili v Italiji Gas Natural Internacional v Žavljah (Trst) in Endesa v Tržaškem zalivu.

PRIPOMBE NA PROJEKT

Negativni vidiki:

-Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.

-Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov.

Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov.

Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije

Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode

Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja

Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva

Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja

Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

-varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

-vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni,

-na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Rezerviramo si možnost dajanja dodatnih pripomb

Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva.

V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem.

Pripombe bomo pravtako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu.

Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem.

Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe.

Predsednik AAG:

Vojko Bernard

terminali - ne

Greenaction Transnational: Slovenija mora odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Trst – Predstavniki organizacije Greenaction Transnational so povedali, da je načrt za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu naletel na težave in da bo verjetno zavrnjen.


Giurastante je prepričan, da bi morala Slovenija odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj so bili doslej njeni posegi prešibki. O tem vprašanju bodo predstavniki Greenaction Transnational govorili na tiskovni konferenci v ponedeljek v Trstu.

Italija nima načrta v primeru nesreče v Nek

Na novinarski konferenci s sicer govoril predvsem o nevarnosti v primeru nesreče v Jedrski elektrarni Krško (Nek). Italija kljub evropskim predpisom nima načrta za ukrepanje v primeru jedrske nesreče, je opozorila organizacija. Zato je dala pobudo za peticijo, ki jo namerava poslati v Evropski parlament in italijanski vladi. Povod za peticijo je junijska nesreča v Nek.

"Nek je med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi"

Po oceni Greenaction Transnational je namreč Nek med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi, zato je po njihovem mnenju potreben načrt za ukrepanje v primeru nesreče, ki pa ga Italija kljub evropskim predpisom nima.

Povod za peticijo je bila po besedah predsednika organizacije Roberta Giurastanteja okvara v Neku 4. junija letos, ki da je med občani povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Zato so se pri naravovarstveni organizaciji obrnili na tržaško prefekturo, deželno upravo Furlanije-Julijske krajine (FJK) ter na tržaško in okoliške občine, da bi preverili pripravljenost javnih uprav in ustanov v primeru jedrske nesreče in radioaktivnih padavin.

"Ni protijedrskih zaklonišč niti ustreznih zdravstvenih struktur"

Odgovori, ki so jih prejeli, niso bili zadovoljivi, je dejal Giurastante, saj doslej v nasprotju z evropskimi določili še ni načrta za ukrepanje v tovrstnih primerih, prav tako ni protijedrskih zaklonišč in ustreznih zdravstvenih struktur za dekontaminacijo okuženih oseb, ni pa bilo tudi poskrbljeno za primerno obveščanje javnosti.

Na podlagi študije italijanskega strokovnjaka za jedrsko medicino Giuseppeja Naccija bi v primeru jedrske nesreče v Krškem radioaktivni delci do Trsta potrebovali od tri do štiri ure, Trst pa bi se znašel prav na robu območja, na katerem bi bila smrtnost od 50 do 100-odstotna.

STA

idirekt – Bo Slovenija rekla "ne"?

27.08.2008

 
 
V mednarodni nevladni organizaciji Alpe-Adria Green, v katero so vključeni predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije, med drugim ugotavljajo, da so italijanske oblasti glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu kršile evropske normative glede samega postopka, saj so zaobšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje. Obenem pa so o vsem skupaj prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo. Po njihovem mnenju to izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh članic EU. Popolnoma pa je bila izključena Hrvaška, s čimer naj bi bila kršena Aarhuška konvencija. V Alpe-Adria Green opozarjajo, da izvajalca Gas Natural in Endesa v načrtu nista omenila tveganj v primeru različnih nesreč oziroma terorističnih napadov. Ob tem poudarjajo, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov, nujnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih, kot je denimo najpomembnejši sredozemski naftni terminal SIOT. Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na varnost v primeru postavitve terminalov, saj Slovenija ne bi mogla ustrezno varovati objektov, kar pomeni, da bi morala italijanska vojaška mornarica vsakokrat vstopati v slovenske in hrvaške teritorialne vode. Obenem pa so namignili, da je v fazi ocenjevanja morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Rusija-Slovenija, kar je po njihovem mnenju dokaz, da gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu sploh ni smiselna.
 

Mednarodna NVO – Alpe Adria Green – Proti terminalom

   

četrtek, 28. avgust 2008 @ 22:32 CEST
Piše: Sonce

PRIPOMBE NA PROJEKTA

Negativni vidiki:
– Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.
– Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov.

Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov.

Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije
Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE.

Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode
Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja
Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih.

Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva
Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami.

Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode.

Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja
Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

– varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

– vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni,

– na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Rezerviramo si možnost dajanja dodatnih pripomb

Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva.

V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem.

Pripombe bomo pravtako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu.

Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem.

Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe.

Predsednik AAG:
Vojko Bernard

  

 
PRIMORSKE NOVICE 

HRVATINI  Prebivalci ob škedenjski železarni prosijo ministra Podobnika, naj intervenira v Italiji

Škedenj nas zastruplja

Zastarela škedenjska železarna, eden glavnih onesnaževalcev zraka in morja na območju miljskih hribov in prek meje, mora postati tudi slovenska zadeva. Slovenija mora zahtevati presojo čezmejnega vpliva tudi za ta objekt, so v četrtek v Hrvatinih poudarili predstavniki civilne iniciative iz Škednja ter slovenski in italijanski okoljevarstveniki, povezani v mrežo Alpe Adria Green.

Več v tiskani izdaji Primorskih novic

Mednarodna NVO – ALPE ADRIA GREEN – Proti terminalom


  AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Date:  25.08.2008

IZJAVA ZA JAVNOST

V soboto 23.08.2008 smo se ob 10 uri v Bertokih pri Kopru sestali predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so vključeni v Mednarodno nevladno organizacijo ALPE ADRIA GREEN, da oskladijo, nasprotovanja načrtom za gradnjo plinskih terminalov, ki sta jih predstavili v Italiji Gas Natural Internacional v Žavljah (Trst) in Endesa v Tržaškem zalivu.

PRIPOMBE NA PROJEKT

Negativni vidiki:

-Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.

-Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov.

Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov.

Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije

Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode

Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja

Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva

Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja

Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

-varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

-vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni,

-na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Rezerviramo si možnost dajanja dodatnih pripomb

Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva.

V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem.

Pripombe bomo pravtako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu.

Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem.

Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe.

Predsednik AAG:

Vojko Bernard

terminali - ne

Greenaction Transnational: Slovenija mora odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Trst – Predstavniki organizacije Greenaction Transnational so povedali, da je načrt za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu naletel na težave in da bo verjetno zavrnjen.


Giurastante je prepričan, da bi morala Slovenija odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj so bili doslej njeni posegi prešibki. O tem vprašanju bodo predstavniki Greenaction Transnational govorili na tiskovni konferenci v ponedeljek v Trstu.

Italija nima načrta v primeru nesreče v Nek

Na novinarski konferenci s sicer govoril predvsem o nevarnosti v primeru nesreče v Jedrski elektrarni Krško (Nek). Italija kljub evropskim predpisom nima načrta za ukrepanje v primeru jedrske nesreče, je opozorila organizacija. Zato je dala pobudo za peticijo, ki jo namerava poslati v Evropski parlament in italijanski vladi. Povod za peticijo je junijska nesreča v Nek.

"Nek je med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi"

Po oceni Greenaction Transnational je namreč Nek med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi, zato je po njihovem mnenju potreben načrt za ukrepanje v primeru nesreče, ki pa ga Italija kljub evropskim predpisom nima.

Povod za peticijo je bila po besedah predsednika organizacije Roberta Giurastanteja okvara v Neku 4. junija letos, ki da je med občani povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Zato so se pri naravovarstveni organizaciji obrnili na tržaško prefekturo, deželno upravo Furlanije-Julijske krajine (FJK) ter na tržaško in okoliške občine, da bi preverili pripravljenost javnih uprav in ustanov v primeru jedrske nesreče in radioaktivnih padavin.

"Ni protijedrskih zaklonišč niti ustreznih zdravstvenih struktur"

Odgovori, ki so jih prejeli, niso bili zadovoljivi, je dejal Giurastante, saj doslej v nasprotju z evropskimi določili še ni načrta za ukrepanje v tovrstnih primerih, prav tako ni protijedrskih zaklonišč in ustreznih zdravstvenih struktur za dekontaminacijo okuženih oseb, ni pa bilo tudi poskrbljeno za primerno obveščanje javnosti.

Na podlagi študije italijanskega strokovnjaka za jedrsko medicino Giuseppeja Naccija bi v primeru jedrske nesreče v Krškem radioaktivni delci do Trsta potrebovali od tri do štiri ure, Trst pa bi se znašel prav na robu območja, na katerem bi bila smrtnost od 50 do 100-odstotna.

STA

idirekt – Bo Slovenija rekla "ne"?

27.08.2008

 
 
V mednarodni nevladni organizaciji Alpe-Adria Green, v katero so vključeni predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije, med drugim ugotavljajo, da so italijanske oblasti glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu kršile evropske normative glede samega postopka, saj so zaobšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje. Obenem pa so o vsem skupaj prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo. Po njihovem mnenju to izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh članic EU. Popolnoma pa je bila izključena Hrvaška, s čimer naj bi bila kršena Aarhuška konvencija. V Alpe-Adria Green opozarjajo, da izvajalca Gas Natural in Endesa v načrtu nista omenila tveganj v primeru različnih nesreč oziroma terorističnih napadov. Ob tem poudarjajo, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov, nujnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih, kot je denimo najpomembnejši sredozemski naftni terminal SIOT. Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na varnost v primeru postavitve terminalov, saj Slovenija ne bi mogla ustrezno varovati objektov, kar pomeni, da bi morala italijanska vojaška mornarica vsakokrat vstopati v slovenske in hrvaške teritorialne vode. Obenem pa so namignili, da je v fazi ocenjevanja morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Rusija-Slovenija, kar je po njihovem mnenju dokaz, da gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu sploh ni smiselna.
 

Mednarodna NVO – Alpe Adria Green – Proti terminalom

   

četrtek, 28. avgust 2008 @ 22:32 CEST
Piše: Sonce

PRIPOMBE NA PROJEKTA

Negativni vidiki:
– Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.
– Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov.

Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov.

Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije
Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE.

Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode
Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja
Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih.

Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva
Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami.

Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode.

Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja
Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

– varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

– vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni,

– na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Rezerviramo si možnost dajanja dodatnih pripomb

Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva.

V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem.

Pripombe bomo pravtako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu.

Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem.

Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe.

Predsednik AAG:
Vojko Bernard

  

 
PRIMORSKE NOVICE 

HRVATINI  Prebivalci ob škedenjski železarni prosijo ministra Podobnika, naj intervenira v Italiji

Škedenj nas zastruplja

Zastarela škedenjska železarna, eden glavnih onesnaževalcev zraka in morja na območju miljskih hribov in prek meje, mora postati tudi slovenska zadeva. Slovenija mora zahtevati presojo čezmejnega vpliva tudi za ta objekt, so v četrtek v Hrvatinih poudarili predstavniki civilne iniciative iz Škednja ter slovenski in italijanski okoljevarstveniki, povezani v mrežo Alpe Adria Green.

Več v tiskani izdaji Primorskih novic