Srečanje z Avstrijsko organizacijo za varstvo narave ¨Naturschutzbund¨


IZJAVA ZA JAVNOST

 

V avstrijski Radgoni so se na pobudo avstrijske strani (Naturschutzbund) v petek 25.04.2008 na delovnem sestanku sestali predstavniki  največje Avstrijske organizacije za varstvo narave ¨Naturschutzbund¨  in predstavniki Slovenskih Nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo  z varstvom Narave: Greenslo Slovenije, Zveza za varstvo okolja, Dolinsko ekološko društvo ter Društvo Mura rafting.

Udeleženci sestanka so se pogovarjali o čezmejnem sodelovanju pri okoljskih projektih, katerih glavni cilj je varovanje narave. Tako so se dogovorili, da bo prvi skupni projekt »varovanje reke Mure pred načrtovanimi hidroelektrarnami«.

Na sestanku je GreenSlo skupaj z ostalimi  prisotnimi društvi iz Slovenije  ustanovil iniciativni odbor Varujmo naravo, katerega cilj je ustanovitev Zveze za varstvo narave, ki bo delovala na celotnem območju Slovenije, avstrijska stran je ponudila pomoč pri organizaciji te zveze.

S to zvezo, bi radi dosegli večjo učinkovitost delovanja nevladnih organizacij na območju celotne Slovenije, ter reševanja okoljskih problemov, ki predvsem posegajo v področje varovanja narave.

Naslednji sestanek, bo organizirala slovenska stran kjer bo predstavljen osnutek organiziranosti zveze, ki bo temeljil na pokrajinski delitvi Slovenija.

 

Iniciativni odbor

                      Vojko Bernard 

 

Srečanje z Avstrijsko organizacijo za varstvo narave ¨Naturschutzbund¨


IZJAVA ZA JAVNOST

 

V avstrijski Radgoni so se na pobudo avstrijske strani (Naturschutzbund) v petek 25.04.2008 na delovnem sestanku sestali predstavniki  največje Avstrijske organizacije za varstvo narave ¨Naturschutzbund¨  in predstavniki Slovenskih Nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo  z varstvom Narave: Greenslo Slovenije, Zveza za varstvo okolja, Dolinsko ekološko društvo ter Društvo Mura rafting.

Udeleženci sestanka so se pogovarjali o čezmejnem sodelovanju pri okoljskih projektih, katerih glavni cilj je varovanje narave. Tako so se dogovorili, da bo prvi skupni projekt »varovanje reke Mure pred načrtovanimi hidroelektrarnami«.

Na sestanku je GreenSlo skupaj z ostalimi  prisotnimi društvi iz Slovenije  ustanovil iniciativni odbor Varujmo naravo, katerega cilj je ustanovitev Zveze za varstvo narave, ki bo delovala na celotnem območju Slovenije, avstrijska stran je ponudila pomoč pri organizaciji te zveze.

S to zvezo, bi radi dosegli večjo učinkovitost delovanja nevladnih organizacij na območju celotne Slovenije, ter reševanja okoljskih problemov, ki predvsem posegajo v področje varovanja narave.

Naslednji sestanek, bo organizirala slovenska stran kjer bo predstavljen osnutek organiziranosti zveze, ki bo temeljil na pokrajinski delitvi Slovenija.

 

Iniciativni odbor

                      Vojko Bernard 

 

Skupna izjava


spostovani/a, prosim za mnenje k spodnji pobudi in vaso podporo;

———-

Spoštovana, spoštovani!

Zaskrbljeni smo nad zniževanjem demokratičnih standardov v Sloveniji in zlasti možnosti sodelovanja javnosti pri urejanju javnih zadev. Ocenjujemo, da se še povečuje razkorak med deklariranimi vrednotami in vsakodnevno prakso, z vedno novimi primeri ne le izogibanja visokim deklaracijam ampak tudi povsem nasprotnimi ravnanji. Tako vse večkrat naletimo na podobne primere, ko si država tako rekoč sama izbira s katerim delom civilne družbe želi sodelovati in s tem kako želi izpolniti svoje minimalne obveznosti do svoje odprtosti. S tem si država vzgaja povšečen ji sloj neformalne ‘nevladniške’ elite in s tem prispeva novo kuliso k slovenske različici Potemkinove demokracije, v kateri je javni prostor vse bolj podržavljen in z birokratsko-politikantsko miselnostjo, ki se nebrzdano vsiljuje na vsakem koraku popreproščen in poneumljen.

Zadnji v vrsti takšnih primerov je nedavno odprtje Okoljskega centra v Ljubljani s strani konzorcija nevladnih organizacij, ki so v zadnjih letih največ sodelovale z Ministrstvom za okolje, ki ta projekt tudi financira. Številne nevladne organizacije in društva o možnosti, da se potegujejo za ta sredstva ministrstva niso bila niti obveščena. Izbrane nevladne organizacije bodo prostore in svoje storitve lahko oddajala zunanjim uporabnikom oz. trgu in s tem pridobila trajne vire financiranja, kar jim zagotavlja, da bodo svojo izhodiščno prednost trajno obdržale. Ne gre le za očitno diskriminatoren odnos ministrstva do civilnih organizacij in ustvarjanje razkola v civilni družbi, ampak za vzpostavljanje strukture privilegiranih in vse manj nevladnih organizacij s prednostnim dostopom do javnih sredstev in zadev s področja sodelovanja javnosti pri projektih Ministrstva za okolje. To, da je del civilne družbe sprejel odvisen položaj pri sodelovanju z ministrstvom ni sporno, če je sprejemljivo za zadevne organizacije, sporno je, da še naprej ohranjajo izpostavljeno mesto v nevladnem okviru. Zato zahtevamo, da se tovrstnim nevladnim, vendar od vlade odvisnim organizacijam takoj odvzame možnosti pridobivanja projektov in javnih sredstev za nevladne organizacije in kakršnokoli pravico zastopati javnost na področju okolja. Novoustanovljena okoljska info točka mora dobiti nadzorni organ, ki ga bodo sestavljali predstavniki vanj nevključenih nevladnih organizacij, ki bodo preprečevale, da bi se koristna navezava med izvajalci programa Okoljske info točke in financerjem ne prevedla v nadaljnjo degradiranje inštrumentov vključevanja javnosti.

Naslednji kričeč in kritičen primer zlorabe instituta ‘strokovne’ sodelovanja javnosti pri uresničevanju javnih interesov na področju okolja je Svet za varstvo okolja pri DZ. Ta institucija je bila se je prvič sestala se je konstituiral na prvi seji 23. maja 1994 (!) in odtlej ostala v praktično nespremenjeni sestavi. To je organizacija, ki ne služi našim interesom, zato je za nas obrobnega pomena v sama v svoji službi samovšečne nezamenljivosti. Ni poznan mehanizem, še najmanj demokratičen, ki bi spremenil sestavo sveta, preveril njegov program in smotrnost porabe sredstev. Tako ostaja v svoji nedoločenosti in nepogrešljivosti še naprej pomemben s stališča države pri onemogočanju državljanov, da uporabljajo obstoječe mehanizme participativne demokracije. Zahtevamo, da se odpre kandidacijski postopek za kadrovsko zamenjavo VSEH članov sveta. Zahtevamo, da se poslej sestave sveta za varstvo okolja obnavlja na štiri leta.

Od ministrstva zahtevamo naj se preneha vmešavati v zadeve civilne družbe in preneha ustvarjati razdor v njej ter svojo vlogo opravi transparentno in zadržano. Od ministrstva zahtevamo naj predstavi seznam vseh predstavnikov javnosti v organih in projektih ministrstva za okolje in navede po kakšnem postopku so bili izbrani. Razdelitev sredstev nevladnim organizacijam mora opraviti neodvisno telo v katerem imajo nevladne organizacije večino, predstavniki pa so vanje voljeni in jih je mogoče enostavno tudi odpoklicati ter zamenjati.

 Vojko Bernard (GEZ-Slo, gez.slo@volja.net)

Društvo za ohranitev reke MURE

Društvo za ohranitev okolja Koper

Gorenjsko Ekološko Združenje

Društvo za ohranitev okolja Borovnica

 

Skupna izjava


spostovani/a, prosim za mnenje k spodnji pobudi in vaso podporo;

———-

Spoštovana, spoštovani!

Zaskrbljeni smo nad zniževanjem demokratičnih standardov v Sloveniji in zlasti možnosti sodelovanja javnosti pri urejanju javnih zadev. Ocenjujemo, da se še povečuje razkorak med deklariranimi vrednotami in vsakodnevno prakso, z vedno novimi primeri ne le izogibanja visokim deklaracijam ampak tudi povsem nasprotnimi ravnanji. Tako vse večkrat naletimo na podobne primere, ko si država tako rekoč sama izbira s katerim delom civilne družbe želi sodelovati in s tem kako želi izpolniti svoje minimalne obveznosti do svoje odprtosti. S tem si država vzgaja povšečen ji sloj neformalne ‘nevladniške’ elite in s tem prispeva novo kuliso k slovenske različici Potemkinove demokracije, v kateri je javni prostor vse bolj podržavljen in z birokratsko-politikantsko miselnostjo, ki se nebrzdano vsiljuje na vsakem koraku popreproščen in poneumljen.

Zadnji v vrsti takšnih primerov je nedavno odprtje Okoljskega centra v Ljubljani s strani konzorcija nevladnih organizacij, ki so v zadnjih letih največ sodelovale z Ministrstvom za okolje, ki ta projekt tudi financira. Številne nevladne organizacije in društva o možnosti, da se potegujejo za ta sredstva ministrstva niso bila niti obveščena. Izbrane nevladne organizacije bodo prostore in svoje storitve lahko oddajala zunanjim uporabnikom oz. trgu in s tem pridobila trajne vire financiranja, kar jim zagotavlja, da bodo svojo izhodiščno prednost trajno obdržale. Ne gre le za očitno diskriminatoren odnos ministrstva do civilnih organizacij in ustvarjanje razkola v civilni družbi, ampak za vzpostavljanje strukture privilegiranih in vse manj nevladnih organizacij s prednostnim dostopom do javnih sredstev in zadev s področja sodelovanja javnosti pri projektih Ministrstva za okolje. To, da je del civilne družbe sprejel odvisen položaj pri sodelovanju z ministrstvom ni sporno, če je sprejemljivo za zadevne organizacije, sporno je, da še naprej ohranjajo izpostavljeno mesto v nevladnem okviru. Zato zahtevamo, da se tovrstnim nevladnim, vendar od vlade odvisnim organizacijam takoj odvzame možnosti pridobivanja projektov in javnih sredstev za nevladne organizacije in kakršnokoli pravico zastopati javnost na področju okolja. Novoustanovljena okoljska info točka mora dobiti nadzorni organ, ki ga bodo sestavljali predstavniki vanj nevključenih nevladnih organizacij, ki bodo preprečevale, da bi se koristna navezava med izvajalci programa Okoljske info točke in financerjem ne prevedla v nadaljnjo degradiranje inštrumentov vključevanja javnosti.

Naslednji kričeč in kritičen primer zlorabe instituta ‘strokovne’ sodelovanja javnosti pri uresničevanju javnih interesov na področju okolja je Svet za varstvo okolja pri DZ. Ta institucija je bila se je prvič sestala se je konstituiral na prvi seji 23. maja 1994 (!) in odtlej ostala v praktično nespremenjeni sestavi. To je organizacija, ki ne služi našim interesom, zato je za nas obrobnega pomena v sama v svoji službi samovšečne nezamenljivosti. Ni poznan mehanizem, še najmanj demokratičen, ki bi spremenil sestavo sveta, preveril njegov program in smotrnost porabe sredstev. Tako ostaja v svoji nedoločenosti in nepogrešljivosti še naprej pomemben s stališča države pri onemogočanju državljanov, da uporabljajo obstoječe mehanizme participativne demokracije. Zahtevamo, da se odpre kandidacijski postopek za kadrovsko zamenjavo VSEH članov sveta. Zahtevamo, da se poslej sestave sveta za varstvo okolja obnavlja na štiri leta.

Od ministrstva zahtevamo naj se preneha vmešavati v zadeve civilne družbe in preneha ustvarjati razdor v njej ter svojo vlogo opravi transparentno in zadržano. Od ministrstva zahtevamo naj predstavi seznam vseh predstavnikov javnosti v organih in projektih ministrstva za okolje in navede po kakšnem postopku so bili izbrani. Razdelitev sredstev nevladnim organizacijam mora opraviti neodvisno telo v katerem imajo nevladne organizacije večino, predstavniki pa so vanje voljeni in jih je mogoče enostavno tudi odpoklicati ter zamenjati.

 Vojko Bernard (GEZ-Slo, gez.slo@volja.net)

Društvo za ohranitev reke MURE

Društvo za ohranitev okolja Koper

Gorenjsko Ekološko Združenje

Društvo za ohranitev okolja Borovnica

 

Sporočilo za javnost – krajani Zgoše in Zapuž


Zaradi nespremenjemih dejstev na lokaciji Sewey ponovno objavljamo sporočilo za javnost civilne inciative Draga.

Sporočilo za javnost – krajani Zgoše in Zapuž

   

* Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in za

Civilna iniciativa Dolina Draga

Krajani Zgoše in Zapuž, neposredni sosedje ali najbližji podjetju Seaway v času požara dne 11.4.2007, so se v nedeljo 1. julija 2007 sestali ob 20:00 in se odločno uprli popožarni obnovi podjetja Seaway.
Argumenti za upor so utemeljeni z dejstvi, da so bila dosedanja gradbena in uporabna dovoljenja pridobljena s prevaro in lažmi.
Podjetje Seaway za katerega se je izkazalo, da je v preteklosti izigral državne organe in s spretnim zavajanjem obšel izdano odločbo ministrstva za okolje in prostor, katero je zahtevalo presojo vplivov na okolje.

Še več z lažno izpovedjo (glej prilogo) je pridobil uporabno dovoljenje.

Krajani so že pred leti opozarjali na škodljive vplive še enega poslovnega subjekta v tem okolju. Elan s svojo proizvodnjo smuči in plovil je namreč oddaljen pičlih 285m.

Takrat so uspeli doseči, da se izdela študija vseh vplivov na okolje, ki pa jo je Seaway zahrbtno obšel, stranke v postopku sosedje in društvo za varstvo okolja so bili nezakonito izpuščeni iz upravnega postopka.

Krajani so odločno proti spreminjanju občinskega prostorskega plana, kjer bi se stanovanjska in kmetijska zemljišča še dodatno spreminjala v industrijsko zemljišče in bi se ta dejavnost Seawaya še dodatno povečevala. Na lokaciji severno (Zgoša 53, spomeniško zaščitene vile – podjetje Alta, ki se prodaja za 1,5 mil €)  in južno (Krivic s.p. travni tepihi-lubje), kjer ima Seaway že sedaj najete parkirne površine za kalupe.

Civilna iniciativa Dolina Draga napoveduje tožbo za zaščito svojih interesov in ustavnih pravic v lastnem bivalnem okolju.

Zahtevajo obnovitev postopka gradbenega in uporabnega dovoljenja, presojo vplivov na okolje in odškodnino, ki jim je s potvorjenimi postopki povzročeno onesnaženje okolja, materialno škodo in zmanjšanje vrednosti njihovih nepremičnin.

Tudi na lokaciji Bled Lisice podjetje Seaway (1.7.2007) dela z nevarnimi kemikalijami zelo nestrokovno. Npr. na parkirišču, pred samskim domom, je vsem dostopna embalaža z nevarnimi kemikalijami, na kateri razločno piše kako naj bi bila primerno in varno hranjena, delavcem in odgovornim v Seawayu pa se očitno niti sanja ne kako varno hraniti nevarne kemikalije.

Citat:

From: Bojana.Pohar@gov.si <Bojana.Pohar@gov.si >
Date: Jul 2, 2007 8:58 AM
Subject: Odg: Fw: Cisto nic kemije
To: Dolina Draga GMAIL <dolina.draga@gmail.com>
Spoštovani,
kot smo vam že večkrat sporočili, inšpektorat ni pristojen nadzirati organov, ki dovoljenja izdajajo, niti listin, ki so podlaga za izdajo dovoljenj. Vsako uporabno dovoljenje je odločba, ki se lahko izpodbija v predpisanem upravnem postopku. To pa ni inšpekcijski postopek. Prosimo vas, da  se pred raznimi neupravičenimi obtožbami na račun inšpektorata vsaj malo seznanite z zakonskimi pristojnostmi upravnih organov in značajem izdanih upravnih dovoljenj. Lepo vas pozdravljamo!
Konec citata.

V kolikor se bo nadaljevalo sprenevedanje inšpekcijskih služb bomo predložili dokumente, ki bojo dokazali vpletenost določenih inšpektorjev v korupcijsko dejavnost.

Kaj kontrolirajo inšpekcije? Gospa glavna inšpektorica Bojana Pohar, če pravno formalno na lokaciji Zgoša in Zapuže ni nobenih nevarnih kemikalij.

Primer.

Požarni sistem za detekcijo dima je inštaliralo podjetje Kanja v prostorih, kjer so opravljali površinske obdelave (brušenje, lakiranje), ki so izrecno naštet kot dejavnosti, ki se ne bojo opravljale na lokaciji Zgoša – Zapuže

Sistem je bil inštaliran samo za namen inšpekcijskega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja, kasneje pa trajno izključen zaradi proženja lažnih alarmov v zaprašenih delavnih pogojih. Gospod požarni inšpektor TOMŠE CIRIL, kje je vaša vest, vaša odgovornost in kdo kontrolira vaše delo?

Civilna iniciativa Dolina Draga in krajani zahtevajo:

Dajemo pobudo za zbor krajanov na temo Seaway in Elan.

Na KS Begunje dajemo pobudo za izredno izdajo krajevnega glasila na temo Seaway (in Elan izpust vlaken).

Civilna iniciativa Dolina Draga bo podala pobudo za odstop predsednika Krajevne skupnosti gospoda Finžgarja, ki hkrati opravlja tudi funkcijo direktorja komunale Radovljica, ki je v lasti občine Radovljica in tako prihaja do navskrižja interesov.

Na župana Stuška se naslovi poziv za ukrepanje, glede na to, da je občina sprejela »Načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo« kjer je naveden Seaway kot podjetje, ki uporablja nevarne kemikalije hkrati pa je upravna enota izdala dovoljenja za dejavnost, kjer teh snovi ni vključenih v proizvodnjo.

Zahtevamo od župana, da pove vsaj en dober razlog ali vpliv Seawaya na okoliške stanovalce.

  • Problemi pri prevozih izrednih tovorov po lokalnih cestah.
  • Plačevanje davščin na lokaciji Bled.
  • Delo pri odprtih vratih hal iz katerih smrdi in se širi prah
  • Delo izven omejitev PUPa ki dopušča samo 12 urni delavnik
  • Delo ob vikendih in praznikih
  • Glasna glasba ob vseh urah dneva in dneh leta
  • Kaljenje nočnega miru z udarjenem po železu ob 2:00 ponoči
  • Nočni vklopi ventilatorjev na hladilnih napravah hladilnika –  vlačilca za sprint tehnologijo
  • Delo na prostem in izpihovanje prahu v okolico
  • Nestrokovna hramba odpadkov in kemikalij
  • Slaba požarna varnost in ogrožanje tuje lastnine
  • Nezadostna količina vode za gašenje na lokaciji 10% v vodovodu in več mesecev suha struga potoka Zgoša, obstoječ požarni bazen zasut od strani Seawaya.
  • Povzročanje splošne nevarnosti

Od podjetja Seaway civilna iniciativa Dolina Draga ni uspela pridobiti varnostnih listov nevarnih kemikalij iz katerih bi bilo razvidno, katere snovi ponoči segrevajo v »krematoriju« na 90 stopinj in zelo verjetno vplivajo na stanovalce blokov, ki spijo pri odprtih oknih samo nekaj metrov stran.

Zahtevamo ustavitev proizvodnje v »šotoru«, na prostem in v »krematoriju« dokler niso urejeni vsi papirji (presoja na okolje) in izgrajeni ustrezni objekti z vsemi čistilnimi in ventilacijskimi napravami.

Krajani se definitivno ne strinjamo s širitvijo Seawaya na stanovanjske in kmetijska zemljišča na jug in sever obstoječe lokacije Seaway. Absolutno nasprotujemo vsakršni spremembi prostorskega plana, ki bo še poslabšal razmere in povečal dejavnost podjetja Seaway in ogrozil naše bivanje.

Lokacija Begunj in Poljč, kjer se je v preteklosti uspešno razvijal celo zdraviliški turizem je popolnoma degradirana z industrijo, ki ne sodi v ta prostor z najlepšimi pogledi na Karavanke in Triglav. Ta industrija je prerasla svoje okvirje na zametkih lesne in tekstilne industrije.

Kdaj bo Radovljica spoznala, da je njena prednost neokrnjena narava, ekološki turizem in dala prednost raje industriji, ki se bolje vključuje v okolje.

Lokacije Kropa, Lesce, Zgoša-Zapuže in Begunje so vse podvržene vplivom »Poliester industrije«.

Lep pozdrav
Civilna iniciativa Dolina Draga

Gorenjsko Ekološko Združenje daje vso podpororo prizadevanjem civilni inciativi in jo bo tudi podprla pri nadaljnih ukrepih.
Predsednik GEZ-a
Vojko Bernard

  

 

Sporočilo za javnost – krajani Zgoše in Zapuž


Zaradi nespremenjemih dejstev na lokaciji Sewey ponovno objavljamo sporočilo za javnost civilne inciative Draga.

Sporočilo za javnost – krajani Zgoše in Zapuž

   

* Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in za

Civilna iniciativa Dolina Draga

Krajani Zgoše in Zapuž, neposredni sosedje ali najbližji podjetju Seaway v času požara dne 11.4.2007, so se v nedeljo 1. julija 2007 sestali ob 20:00 in se odločno uprli popožarni obnovi podjetja Seaway.
Argumenti za upor so utemeljeni z dejstvi, da so bila dosedanja gradbena in uporabna dovoljenja pridobljena s prevaro in lažmi.
Podjetje Seaway za katerega se je izkazalo, da je v preteklosti izigral državne organe in s spretnim zavajanjem obšel izdano odločbo ministrstva za okolje in prostor, katero je zahtevalo presojo vplivov na okolje.

Še več z lažno izpovedjo (glej prilogo) je pridobil uporabno dovoljenje.

Krajani so že pred leti opozarjali na škodljive vplive še enega poslovnega subjekta v tem okolju. Elan s svojo proizvodnjo smuči in plovil je namreč oddaljen pičlih 285m.

Takrat so uspeli doseči, da se izdela študija vseh vplivov na okolje, ki pa jo je Seaway zahrbtno obšel, stranke v postopku sosedje in društvo za varstvo okolja so bili nezakonito izpuščeni iz upravnega postopka.

Krajani so odločno proti spreminjanju občinskega prostorskega plana, kjer bi se stanovanjska in kmetijska zemljišča še dodatno spreminjala v industrijsko zemljišče in bi se ta dejavnost Seawaya še dodatno povečevala. Na lokaciji severno (Zgoša 53, spomeniško zaščitene vile – podjetje Alta, ki se prodaja za 1,5 mil €)  in južno (Krivic s.p. travni tepihi-lubje), kjer ima Seaway že sedaj najete parkirne površine za kalupe.

Civilna iniciativa Dolina Draga napoveduje tožbo za zaščito svojih interesov in ustavnih pravic v lastnem bivalnem okolju.

Zahtevajo obnovitev postopka gradbenega in uporabnega dovoljenja, presojo vplivov na okolje in odškodnino, ki jim je s potvorjenimi postopki povzročeno onesnaženje okolja, materialno škodo in zmanjšanje vrednosti njihovih nepremičnin.

Tudi na lokaciji Bled Lisice podjetje Seaway (1.7.2007) dela z nevarnimi kemikalijami zelo nestrokovno. Npr. na parkirišču, pred samskim domom, je vsem dostopna embalaža z nevarnimi kemikalijami, na kateri razločno piše kako naj bi bila primerno in varno hranjena, delavcem in odgovornim v Seawayu pa se očitno niti sanja ne kako varno hraniti nevarne kemikalije.

Citat:

From: Bojana.Pohar@gov.si <Bojana.Pohar@gov.si >
Date: Jul 2, 2007 8:58 AM
Subject: Odg: Fw: Cisto nic kemije
To: Dolina Draga GMAIL <dolina.draga@gmail.com>
Spoštovani,
kot smo vam že večkrat sporočili, inšpektorat ni pristojen nadzirati organov, ki dovoljenja izdajajo, niti listin, ki so podlaga za izdajo dovoljenj. Vsako uporabno dovoljenje je odločba, ki se lahko izpodbija v predpisanem upravnem postopku. To pa ni inšpekcijski postopek. Prosimo vas, da  se pred raznimi neupravičenimi obtožbami na račun inšpektorata vsaj malo seznanite z zakonskimi pristojnostmi upravnih organov in značajem izdanih upravnih dovoljenj. Lepo vas pozdravljamo!
Konec citata.

V kolikor se bo nadaljevalo sprenevedanje inšpekcijskih služb bomo predložili dokumente, ki bojo dokazali vpletenost določenih inšpektorjev v korupcijsko dejavnost.

Kaj kontrolirajo inšpekcije? Gospa glavna inšpektorica Bojana Pohar, če pravno formalno na lokaciji Zgoša in Zapuže ni nobenih nevarnih kemikalij.

Primer.

Požarni sistem za detekcijo dima je inštaliralo podjetje Kanja v prostorih, kjer so opravljali površinske obdelave (brušenje, lakiranje), ki so izrecno naštet kot dejavnosti, ki se ne bojo opravljale na lokaciji Zgoša – Zapuže

Sistem je bil inštaliran samo za namen inšpekcijskega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja, kasneje pa trajno izključen zaradi proženja lažnih alarmov v zaprašenih delavnih pogojih. Gospod požarni inšpektor TOMŠE CIRIL, kje je vaša vest, vaša odgovornost in kdo kontrolira vaše delo?

Civilna iniciativa Dolina Draga in krajani zahtevajo:

Dajemo pobudo za zbor krajanov na temo Seaway in Elan.

Na KS Begunje dajemo pobudo za izredno izdajo krajevnega glasila na temo Seaway (in Elan izpust vlaken).

Civilna iniciativa Dolina Draga bo podala pobudo za odstop predsednika Krajevne skupnosti gospoda Finžgarja, ki hkrati opravlja tudi funkcijo direktorja komunale Radovljica, ki je v lasti občine Radovljica in tako prihaja do navskrižja interesov.

Na župana Stuška se naslovi poziv za ukrepanje, glede na to, da je občina sprejela »Načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo« kjer je naveden Seaway kot podjetje, ki uporablja nevarne kemikalije hkrati pa je upravna enota izdala dovoljenja za dejavnost, kjer teh snovi ni vključenih v proizvodnjo.

Zahtevamo od župana, da pove vsaj en dober razlog ali vpliv Seawaya na okoliške stanovalce.

  • Problemi pri prevozih izrednih tovorov po lokalnih cestah.
  • Plačevanje davščin na lokaciji Bled.
  • Delo pri odprtih vratih hal iz katerih smrdi in se širi prah
  • Delo izven omejitev PUPa ki dopušča samo 12 urni delavnik
  • Delo ob vikendih in praznikih
  • Glasna glasba ob vseh urah dneva in dneh leta
  • Kaljenje nočnega miru z udarjenem po železu ob 2:00 ponoči
  • Nočni vklopi ventilatorjev na hladilnih napravah hladilnika –  vlačilca za sprint tehnologijo
  • Delo na prostem in izpihovanje prahu v okolico
  • Nestrokovna hramba odpadkov in kemikalij
  • Slaba požarna varnost in ogrožanje tuje lastnine
  • Nezadostna količina vode za gašenje na lokaciji 10% v vodovodu in več mesecev suha struga potoka Zgoša, obstoječ požarni bazen zasut od strani Seawaya.
  • Povzročanje splošne nevarnosti

Od podjetja Seaway civilna iniciativa Dolina Draga ni uspela pridobiti varnostnih listov nevarnih kemikalij iz katerih bi bilo razvidno, katere snovi ponoči segrevajo v »krematoriju« na 90 stopinj in zelo verjetno vplivajo na stanovalce blokov, ki spijo pri odprtih oknih samo nekaj metrov stran.

Zahtevamo ustavitev proizvodnje v »šotoru«, na prostem in v »krematoriju« dokler niso urejeni vsi papirji (presoja na okolje) in izgrajeni ustrezni objekti z vsemi čistilnimi in ventilacijskimi napravami.

Krajani se definitivno ne strinjamo s širitvijo Seawaya na stanovanjske in kmetijska zemljišča na jug in sever obstoječe lokacije Seaway. Absolutno nasprotujemo vsakršni spremembi prostorskega plana, ki bo še poslabšal razmere in povečal dejavnost podjetja Seaway in ogrozil naše bivanje.

Lokacija Begunj in Poljč, kjer se je v preteklosti uspešno razvijal celo zdraviliški turizem je popolnoma degradirana z industrijo, ki ne sodi v ta prostor z najlepšimi pogledi na Karavanke in Triglav. Ta industrija je prerasla svoje okvirje na zametkih lesne in tekstilne industrije.

Kdaj bo Radovljica spoznala, da je njena prednost neokrnjena narava, ekološki turizem in dala prednost raje industriji, ki se bolje vključuje v okolje.

Lokacije Kropa, Lesce, Zgoša-Zapuže in Begunje so vse podvržene vplivom »Poliester industrije«.

Lep pozdrav
Civilna iniciativa Dolina Draga

Gorenjsko Ekološko Združenje daje vso podpororo prizadevanjem civilni inciativi in jo bo tudi podprla pri nadaljnih ukrepih.
Predsednik GEZ-a
Vojko Bernard

  

 

SREČANJE OKOLJSKIH MINISTROV EU,BRDO,11-13.4.2008


(civilne družbe,okoljevarstvenih organizacij,osveščenih posameznikov in zelenih strank)

Brdo-12.4.2008

       IZJAVA ZA JAVNOST

ZADEVA: SREČANJE OKOLJSKIH MINISTROV EU,BRDO,11-13.4.2008

Ministrski zbor je na Brdu razpravljal na temo:«gozdna biodiverziteta in proizvodnja biomase kot priložnost za zaustavitev klimatskih sprememb«.

V koaliciji menimo, da je takšna razprava brezpredmetna, saj ne more biti učinkovite razprave brez interdisciplinarnega pristopa vseh vpletenih v tako občutljivo temo.

V slovenskem primeru je to na prvem mestu ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvo za gospodarstvo:

-Ministrstvo za gozdarstvo je tisto ki direktno vpliva na izgubo gozdne biotske pestrstosti z prekomernimi etati ,ki jih daje gozdnim gospodarstvom.Vsako leto se povečujejo,zmanjšuje pa biološka amortizacija gozda.

-Ministrstvo za gospodarstvo pa v ničemer ne spodbuja uporabo izdelkov iz slovenskega gozda po principu »kupujmo slovenske lesne izdelke«!,ampak dovoljuje eksploatacijo gozdnih sortimentov kot v amazonskem gozdu,kjer sama hlodovina odhaja v tujino,brez dodane vrednosti.

Naše tolmačenje uporabe biomase pa je perverznost nad slovenskim gozdom in našo stoletno tradicijo sonaravnega gospodarjenja(prof.Dušan Mlinšek);zaradi pritiska predvsem italijanskega trga po visoko energijskih peletih predelujemo kvalitetno bukovo hlodovino v lesne pelete!

Dokler ne bodo ministri dojeli da je biomasa alternativni vir(ne primarni!) energije- ne bodo razumeli njeno vlogo predelave sečnih ostankov,nekvalitetnega lesa po sanitarni in gojitveni sečnji.

Biodiverziteta in izraba energije iz gozda mora upoštevati predvsem drugo vlogo gozda v času prekomernih izpustov CO2 in zbiranja in čiščenja vodnih virov.

Brdo bo tako še vnaprej gostilo »sproščene« sestanke okoljskih ministrov ,kjer bodo jedli kaviar in pili francosko vino-vsebinsko pa bo izjava za javnost le pobožna želja »mediatorjev narave«!

Torej: meeting of EU environment ministers Brdo 2008-GO HOME!

Zelena koalicija

 

SREČANJE OKOLJSKIH MINISTROV EU,BRDO,11-13.4.2008


(civilne družbe,okoljevarstvenih organizacij,osveščenih posameznikov in zelenih strank)

Brdo-12.4.2008

       IZJAVA ZA JAVNOST

ZADEVA: SREČANJE OKOLJSKIH MINISTROV EU,BRDO,11-13.4.2008

Ministrski zbor je na Brdu razpravljal na temo:«gozdna biodiverziteta in proizvodnja biomase kot priložnost za zaustavitev klimatskih sprememb«.

V koaliciji menimo, da je takšna razprava brezpredmetna, saj ne more biti učinkovite razprave brez interdisciplinarnega pristopa vseh vpletenih v tako občutljivo temo.

V slovenskem primeru je to na prvem mestu ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvo za gospodarstvo:

-Ministrstvo za gozdarstvo je tisto ki direktno vpliva na izgubo gozdne biotske pestrstosti z prekomernimi etati ,ki jih daje gozdnim gospodarstvom.Vsako leto se povečujejo,zmanjšuje pa biološka amortizacija gozda.

-Ministrstvo za gospodarstvo pa v ničemer ne spodbuja uporabo izdelkov iz slovenskega gozda po principu »kupujmo slovenske lesne izdelke«!,ampak dovoljuje eksploatacijo gozdnih sortimentov kot v amazonskem gozdu,kjer sama hlodovina odhaja v tujino,brez dodane vrednosti.

Naše tolmačenje uporabe biomase pa je perverznost nad slovenskim gozdom in našo stoletno tradicijo sonaravnega gospodarjenja(prof.Dušan Mlinšek);zaradi pritiska predvsem italijanskega trga po visoko energijskih peletih predelujemo kvalitetno bukovo hlodovino v lesne pelete!

Dokler ne bodo ministri dojeli da je biomasa alternativni vir(ne primarni!) energije- ne bodo razumeli njeno vlogo predelave sečnih ostankov,nekvalitetnega lesa po sanitarni in gojitveni sečnji.

Biodiverziteta in izraba energije iz gozda mora upoštevati predvsem drugo vlogo gozda v času prekomernih izpustov CO2 in zbiranja in čiščenja vodnih virov.

Brdo bo tako še vnaprej gostilo »sproščene« sestanke okoljskih ministrov ,kjer bodo jedli kaviar in pili francosko vino-vsebinsko pa bo izjava za javnost le pobožna želja »mediatorjev narave«!

Torej: meeting of EU environment ministers Brdo 2008-GO HOME!

Zelena koalicija

 

Jadranske države bodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo


To je njihova morska strategija: pesek v oci ali mlatenje prazne slame:

KOPER Jadranske države bodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo

Sedem jih varuje Jadran

Sedemodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo

jih varuje Jadran

Slovenija se lahko pohvali, da ji je prvič uspelo povabitiza skupno mizo predstavnike vseh držav Jadrana, ki bodo prihodnji teden vPortorožu v družbi predstavnikov evropske komisije snovali jadransko morskostrategijo. ‘To je zgodovinski dosežek,’ ocenjuje državni sekretar na okoljskemministrstvu Mitja Bricelj.

Evropska morska direktiva, ki bo začela veljati te dni, veleva,da je treba morsko okolje ozdraviti do leta 2020. Direktiva stavi naupoštevanje posebnosti regij in podregij, kot je Jadran, in ne kar kopiraenotnih pravil za vsa evropska morja. Državam članicam narekuje, da sprejmejomorsko strategijo v sodelovanju s tretjimi državami.

Slovenija je pognala jadransko kolesje in sprožila pobudo za pripravomorske strategije za Jadran. ‘Iskali bomo čezmejni konsenz o prednostnihnalogah. Pri tem smo prvi v Evropi. Uspeh je, da znamo evropske inštrumentevzpostaviti v čezmejni kontekst s ciljem reševanja sporov,’ je prepričan MitjaBricelj.

Bricelj še opozarja, da je hierarhija v evropskem pravnem redujasna. Države članice, se pravi Slovenija, Italija in Grčija, pripravljajostrategijo za Jadran. ‘Te morajo imeti vizijo. Pri tem pa sodelujejo stretjimi državami, Hrvaško, BiH, Črno goro in Albanijo,’ je razložil.

Ena od konkretnejših tem, ki jih bo gotovo treba vključiti vdnevni red debate o zaščiti Jadrana, so plinski terminali.‘Razmestiti jih jetreba med članicami in nečlanicami tako, da bo to sprejemljivo za vse,’ poudarjaBricelj.

Vsi, ki so kakorkoli povezani z morjem, so včeraj v Kopru iskaliskupna izhodišča. ‘Šibka točka pri nas je, da sodelovanje med znanostjo,gospodarstvom in širšo javnostjo na tem področju še ni najboljše,’ priznavaBricelj.

Dr. Alenka Malej iz Morske biološke postaje Piran jenanizala nova spoznanja s področja zaščite morja. Pokazalo se je, da ni dovoljzaščititi le posamezne vrste organizmov, ampak je treba zaščititi tudi njenoživljenjsko okolje. Morski sistemi so med seboj zelo povezani, zato je lokalnazaščita ne zaleže, treba je delovati širše. ‘Se pravi, ne v Koprskem zalivu,ampak najmanj v Tržaškem zalivu,’ pojasnjuje. Poleg tega velja, dakratkoročni ukrepi ne pomagajo.

Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave je poudaril pomenzavarovanih morskih območij. Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju so sizadali cilj, da morajo države do leta 2012 zaščititi deset odstotkov svojihmorskih območij. ‘To naj bi zagotavljalo ohranjanje funkcije morja,’pravi Turk. Države pa tega še zdaleč ne dosegajo. Na svetu je komaj 0,6 odstotkazaščitene morske površine, Sloveniji 0,5 odstotka. KATJA GLEŠČIČ

Sredozemlje in Jadran

Jadran po površini obsega pet odstotkov Sredozemskega morja, po volumnu vode pa le 0,08 odstotka Sredozemskega morja, je povedala Alenka Malej. Ker je plitvo in polzaprto, je še toliko bolj občutljivo območje. Poleg tega se tretjina sladkovodnih dotokov v Sredozemsko morje izliva prav v Jadran, največ prav v severni Jadran.

Petek, 18. april
Minister Janez Podobnik bo nagovoril udeležence vrha Evropske ljudske stranke(krščanskih demokratov) – evropskih demokratov (ELS-ED), ki bo potekal vPortorožu. Tema vrha bo >Prispevek EU k oblikovanju svetovnega režima zapodnebne spremembe<.
 
http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1994/6328/?cHash=eca1c5b0ab
 

 Petek, 18. 4. 2008

Srečanje evropske skupine EPP-ED v Portorožu

Ob 10.50 bo minister Iztok Jarc nagovoril udeležence srečanjaposlanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov. V svojemprispevku se bo osredotočil na kmetijstvo v povezavi s podnebnimispremembami. Skupaj z Alojzom Peterletom in Robertom Bertollinijem(direktor posebnega programa za zdravje in okolje pri evropskem regionalnemuradu WHO) pa bo sodeloval tudi pri razpravi o vplivu podnebnih sprememb nakmetijstvo in zdravje. Dvodnevno srečanje poslanske skupine bo potekalo v večdelovnih skupinah na temo vrednote EU in prilagajanje na podnebne spremembe. Podobnik bo verjetno od zelene koalicije doživel presenečenje!!!

Jadranske države bodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo


To je njihova morska strategija: pesek v oci ali mlatenje prazne slame:

KOPER Jadranske države bodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo

Sedem jih varuje Jadran

Sedemodo na pobudoSlovenije snovale jadransko morsko strategijo

jih varuje Jadran

Slovenija se lahko pohvali, da ji je prvič uspelo povabitiza skupno mizo predstavnike vseh držav Jadrana, ki bodo prihodnji teden vPortorožu v družbi predstavnikov evropske komisije snovali jadransko morskostrategijo. ‘To je zgodovinski dosežek,’ ocenjuje državni sekretar na okoljskemministrstvu Mitja Bricelj.

Evropska morska direktiva, ki bo začela veljati te dni, veleva,da je treba morsko okolje ozdraviti do leta 2020. Direktiva stavi naupoštevanje posebnosti regij in podregij, kot je Jadran, in ne kar kopiraenotnih pravil za vsa evropska morja. Državam članicam narekuje, da sprejmejomorsko strategijo v sodelovanju s tretjimi državami.

Slovenija je pognala jadransko kolesje in sprožila pobudo za pripravomorske strategije za Jadran. ‘Iskali bomo čezmejni konsenz o prednostnihnalogah. Pri tem smo prvi v Evropi. Uspeh je, da znamo evropske inštrumentevzpostaviti v čezmejni kontekst s ciljem reševanja sporov,’ je prepričan MitjaBricelj.

Bricelj še opozarja, da je hierarhija v evropskem pravnem redujasna. Države članice, se pravi Slovenija, Italija in Grčija, pripravljajostrategijo za Jadran. ‘Te morajo imeti vizijo. Pri tem pa sodelujejo stretjimi državami, Hrvaško, BiH, Črno goro in Albanijo,’ je razložil.

Ena od konkretnejših tem, ki jih bo gotovo treba vključiti vdnevni red debate o zaščiti Jadrana, so plinski terminali.‘Razmestiti jih jetreba med članicami in nečlanicami tako, da bo to sprejemljivo za vse,’ poudarjaBricelj.

Vsi, ki so kakorkoli povezani z morjem, so včeraj v Kopru iskaliskupna izhodišča. ‘Šibka točka pri nas je, da sodelovanje med znanostjo,gospodarstvom in širšo javnostjo na tem področju še ni najboljše,’ priznavaBricelj.

Dr. Alenka Malej iz Morske biološke postaje Piran jenanizala nova spoznanja s področja zaščite morja. Pokazalo se je, da ni dovoljzaščititi le posamezne vrste organizmov, ampak je treba zaščititi tudi njenoživljenjsko okolje. Morski sistemi so med seboj zelo povezani, zato je lokalnazaščita ne zaleže, treba je delovati širše. ‘Se pravi, ne v Koprskem zalivu,ampak najmanj v Tržaškem zalivu,’ pojasnjuje. Poleg tega velja, dakratkoročni ukrepi ne pomagajo.

Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave je poudaril pomenzavarovanih morskih območij. Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju so sizadali cilj, da morajo države do leta 2012 zaščititi deset odstotkov svojihmorskih območij. ‘To naj bi zagotavljalo ohranjanje funkcije morja,’pravi Turk. Države pa tega še zdaleč ne dosegajo. Na svetu je komaj 0,6 odstotkazaščitene morske površine, Sloveniji 0,5 odstotka. KATJA GLEŠČIČ

Sredozemlje in Jadran

Jadran po površini obsega pet odstotkov Sredozemskega morja, po volumnu vode pa le 0,08 odstotka Sredozemskega morja, je povedala Alenka Malej. Ker je plitvo in polzaprto, je še toliko bolj občutljivo območje. Poleg tega se tretjina sladkovodnih dotokov v Sredozemsko morje izliva prav v Jadran, največ prav v severni Jadran.

Petek, 18. april
Minister Janez Podobnik bo nagovoril udeležence vrha Evropske ljudske stranke(krščanskih demokratov) – evropskih demokratov (ELS-ED), ki bo potekal vPortorožu. Tema vrha bo >Prispevek EU k oblikovanju svetovnega režima zapodnebne spremembe<.
 
http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1994/6328/?cHash=eca1c5b0ab
 

 Petek, 18. 4. 2008

Srečanje evropske skupine EPP-ED v Portorožu

Ob 10.50 bo minister Iztok Jarc nagovoril udeležence srečanjaposlanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov. V svojemprispevku se bo osredotočil na kmetijstvo v povezavi s podnebnimispremembami. Skupaj z Alojzom Peterletom in Robertom Bertollinijem(direktor posebnega programa za zdravje in okolje pri evropskem regionalnemuradu WHO) pa bo sodeloval tudi pri razpravi o vplivu podnebnih sprememb nakmetijstvo in zdravje. Dvodnevno srečanje poslanske skupine bo potekalo v večdelovnih skupinah na temo vrednote EU in prilagajanje na podnebne spremembe. Podobnik bo verjetno od zelene koalicije doživel presenečenje!!!