Dimnikarja si lahko izberete le še do konca junija


Image result for dimnikar

noemo-aag_thumb.jpg

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Celjski otroci se igrajo na industrijskih odpadkih


Mojca Marot – Dnevnik

Hudinjski vrtec v Celju ni prvi, kjer je bilo ugotovljeno, da se otroci igrajo na onesnaženi zemlji. So si pa v Celju pred problemom predolgo zatiskali oči, čeprav sami pravijo, da na državni ravni ni predpisov in poročil za ukrepe na tako onesnaženih igriščih.

Otroško igrišče vrtca na Hudinji bodo sanirali. (Foto: Mojca Marot)

Starši celjskih otrok se te dni sprašujejo, kako onesnažena so vrtčevska igrišča po občini. Bojijo se, da primer hudinjskega vrtca, kjer je analiza tal pokazala presežene mejne vsebnosti težkih kovin, ni osamljen. Celjska občina je po prejemu rezultatov omenjene analize sicer obljubila takojšnjo sanacijo igrišča in napovedala analizo tal na vseh preostalih vrtčevskih igriščih, vendar so starši in okoljevarstveniki kljub temu prepričani, da je občina v preteklosti na tem področju naredila premalo.

Župan bi moral ukrepati že davno

Da bi morali ukrepati že spomladi, ko so prišli v javnost prvi rezultati analize zemljine hudinjskega vrtca, ki so jo naročili zaskrbljeni starši, v imenu nekaterih svetnikov opozarja tudi Janja Sluga, ki je županu Bojanu Šrotu poslala odprto pismo. »Primer hudinjskega vrtca v Celju ni prvi v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da se otroci igrajo na onesnaženi zemlji. Podoben problem so uspešno in proaktivno rešili že v Ljubljani in Zagorju ob Savi. Naj ti primeri služijo kot primer dobre prakse,« pravi Slugova.

Ravnanje odgovornih, predvsem župana, pa ne preseneča Borisa Šuštarja, predstavnika celjskih civilnih iniciativ, ki že leta opozarja na problem onesnaženosti v Celju nasploh. »Župan je prva odgovorna oseba, ki bi morala varovati okolje in zdravje ljudi. Ker je bil o tem, da je zemljina pri vrtcu onesnažena, obveščen že leta 2005, je to, da ni ukrepal že takrat, po mojem mnenju skrajno zavržno dejanje. Moral bi ukrepati, že zaradi zaščite otrok,« pravi Šuštar, ki namerava o izpostavljanju otrok toksičnim, genotoksičnim in rakotvornim snovem seznaniti tudi mednarodno javnost.

Zelo kritična pa je tudi Cvetka Ribarič Lasnik, okoljska raziskovalka in obenem direktorica Inštituta za okolje in prostor. »Rezultati analiz odvzetih vzorcev tal na Hudinji kažejo, da se otroci igrajo na tleh, polnih odpadkov, ki so tipični za območje industrije, to je Stare Cinkarne. V njih so presežene vrednosti dokazano rakotvornih snovi, kot so svinec, kadmij in arzen,« poudarja. In dodaja, da so otroci, ki jih sicer tako radi opevamo in so naša prihodnost, brez dvoma izpostavljeni več rakotvornim snovem. »Zanimivo bo spremljati, kakšna bo ocena odpadka, ki jo bo moral narediti izvajalec sanacijskih del. In kam bodo ta odpadek, če bo ta klasificiran kot nevaren, odpeljali,« pa že zdaj razmišlja Ribarič-Lasnikova.

Obljubljajo sanacijo vseh problematičnih igrišč

Na celjski občini na kritike odgovarjajo, da so že leta 2005 naročili monitoring tal na vseh otroških igriščih celjskih vrtcev. »Preverjali pa smo predvsem vsebnost kadmija in svinca, saj sta to potencialno škodljivi kovini, ki sta zaradi starih industrijskih bremen prisotni v tleh povsod v naši občini. A so bile v večini vzorcev ugotovljene le presežene mejne vrednosti teh dveh kovin, glede na veljavno zakonodajo. Zato smo leta 2007 naročili še posebno raziskavo, s katero smo želeli pridobiti strokovno oceno tveganja za zdravje otrok,« pravijo na občini.

Raziskava je bila končana leta 2009, izdelal jo je primarij in docent dr. Ivan Eržen, ki danes vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ta pa je v njej zapisal, da vnos v telo prek živil, vode, zraka, tal, prahu ali mivke ni tolikšen, da bi to pomenilo povečano tveganje za zdravje otrok. Očitno pa se je v 12 letih to drastično spremenilo, saj je bila po zadnji analizi tal hudinjskega vrtca presežena celo kritična vrednost cinka in kadmija, opozorilne vrednosti pa so presegli še baker, svinec in arzen.

Na celjski občini zdaj obljubljajo, da bodo, ko bodo dobili nove rezultate analize tal, naročili poseben program sanacije vseh igrišč.

Objavljeno v Organizacije

Nov resen argument neprimernosti in zastarelosti vladne trase drugega tira Koper–Divača


Milan Gregorič, Koper

Trasa drugega tira Koper–Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar (glej priloženi zemljevid) naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj sta izsilila Italija in Trst s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper–Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149–155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst–Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper–Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper–Divača čim bolj približala Trstu, v čemer smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.

clip_image002clip_image004

clip_image005Vendar je Trst kasneje opustil namen, da bi se priključil na novo progo Koper–Divača, velik odvečen zavoj pa je ostal. Sklepam namreč, da mu slovenska smer s svojim zastarelim in počasnim železniškim omrežjem za prodor v srednjo Evropo ni bila več privlačna, saj vozijo tovorni vlaki po njej komaj kakih 50 km/h, zato je usmeril vse svoje energije in resurse v posodobitev svojega priključka prek Tržiča na že sodobno in hitro (150 km/h) pontabeljsko progo, računajoč pri tem tudi na skorajšnjo dograditev nove hitre proge Celovec–Gradec. Kar bi Trst približalo srednjeevropskemu blagovnemu bazenu, iz katerega se napaja s tovori Luka Koper. To so velika industrijska središča kot Gradec, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Brno, Praga idr. Še več, pri 50 km/h prek slovenske smeri bodo na primer tovori s 570 kilometrov oddaljenega Dunaja potovali v Koper kakih 12 ur, v Trst pa po posodobljeni, tudi če malo daljši pontabeljski progi že pri 100 km/h komaj kakih 5 ur.

Tudi zaradi tega je vsiljevana vladna trasa neprimerna in zastarela in bomo morebitne njene napake plačevali stoletja.

Objavljeno v Organizacije

AAG je podal zahtevo na ARSO za vključitev v postopek izdaje OVS za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d.


Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MOP v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, se je v zakonskem roku prijavil v postopek izdaje Okoljevarstvenega soglasja za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d. , nosilcu nameravanega posega Termit d.d, Moravče.

Podjetje Termit obtoženo uničevanja okolja v Moravški dolini

V prijavi smo med drugim podali pripombe na osnutek okoljevarstvenega soglasja, predvsem na :

– Varstvo tal in podzemne vode,

– vpliv emisij snovi v zrak pri predelavi odpadkov

– možnost izlitja nevarnih snovi,.

– varstvo pred hrupom,

– povečanje količino odpadkov za predelavo glede na obstoječe stanje,

– odlagališče odpadkov, saj Termit d.o.o nima OVD za odlaganje odpadkov,

– nenevarne odpadke, ki so predmet predelave,

– zavajanje glede odlagališča odpadkov,

– predelavo nenevarnih odpadkov

– odlaganje odpadkov na že znanih lokacijah (opuščenih peskokopih)

V nadaljevanju smo podali še pripombe na:

–  na Poročilo o vplivih;

– na dokument – Idejna zasnova – “sprejem, skladiščenje, separacija in drobljenje odpadkov”;

ter podali dodatna pojasnila povezane z predelavo odpadkov podjetja Termit v povezavi z analizo Geološkega zavoda Slovenije

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Termit Moravče na muhi okoljevarstvenikov

Anita Vošnjak – DNEVNIK –24. junij

Društvo Alpe Adria Green nasprotuje izdaji novega okoljevarstvenega soglasja moravškemu Termitu, kjer pa vztrajajo, da bodo z njim proizvodnjo posodobili in še bolje poskrbeli za okolje.

Nekaj krajanov, ki so se povezali v civilno pobudo, Termitu vztrajno očita vplive na okolje in dokumentira – menijo, da imajo »obremenjujoče« posnetke. (Foto: krajani Drtije)

TERMIT MORAVČE

Mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green zahteva vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za predelavo odpadkov na drtijski lokaciji Termita v občini Moravče. Nasprotovanje so utemeljili na več kot 30 straneh. Njihove pripombe se nanašajo na varstvo tal in podzemne vode, emisije snovi v zrak, možnost izlitja nevarnih snovi, hrup, povečanje količin odpadkov za predelavo, odlaganje odpadkov in nenevarne odpadke.

Termitu očitajo, da s trditvami, da želi posodobiti in urediti prostor za sprejemanje, obdelavo in začasno skladiščenje odpadkov, ki jih predeluje v gradbene materiale za sanacijo odkopov, zavaja. Prepričani so namreč, da želi podjetje z novim soglasjem le povečati zmogljivosti in v nadaljevanju začasno skladiščiti odpadke za izdelavo gradbenih materialov. Povsem drugače kot v Termitu in na občini Moravče, predvsem veliko bolj obremenjujoče, pa berejo tudi ugotovitve majske analize Geološkega zavoda Slovenije. Naročila jo je občina Moravče, prav zato, da bi občani dobili verodostojne podatke o morebitnih obremenitvah okolja na območju Termita. »Po našem mnenju so lahko rezultati analiz za okolje tudi obremenjujoči,« vztrajajo okoljevarstveniki.

V Termitu zanikajo zavajanje

V Termitu po drugi strani pravijo, da je Geološki zavod potrdil, da njihova dejavnost ne povzroča negativnih vplivov na okolje. Menijo, da je zahteva društva Alpe Adria Green, da se vključi v postopek, njegova legitimna pravica. »A iz njihovih zahtev vidimo, da verjetno nimajo pravih informacij o dejavnosti in namenih Termita,« pravijo in predstavnike društva vabijo na obisk, na katerem jim bodo podrobneje predstavili dejavnost, analize, poročila in načrte predelave odpadkov.

Hkrati v Termitu zanikajo, da bi želeli kogarkoli zavajati in z novim dovoljenjem širiti proizvodnjo ter skladiščiti odpadke. »Nismo imeli namena večati količine in nimamo namena začasno skladiščiti odpadkov,« poudarja Alenka Pavlin. »Z novim soglasjem želimo predelavo odpadkov predvsem posodobiti. Obe lokaciji bosta pokriti in zaradi novih usedalnikov tudi v sušnih obdobjih ne bo več prašenja v okolico. Nabavili smo nov drobilec, novo napravo za omakanje prašnih materialov in s tem dvignili predelavo odpadkov na tehnološko višjo raven,« nadaljuje Pavlinova. Kot še pravi, bi z novim dovoljenjem nekoliko približali obratu lokacijo odkopa Drtija, kjer so obstoječe parcele že sanirali.

Na lokaciji znotraj podjetja imajo zdaj dovoljenje za predelavo 49.200 ton odpadkov, po novem bi tu predelovali 25.000 ton, v odkopu Drtija, kjer imajo zdaj dovoljenje za predelavo 49.850 ton na leto, pa bi po novem lahko predelovali 100.000 ton odpadkov na leto. In kot posebej poudarjajo, odpadkov ne odlagajo, marveč jih predelujejo v gradbene materiale in nato vgrajujejo v sanacijski prostor. To pomeni, da sprejete inertne in nenevarne odpadke predelajo v gradbene kompozite, ki jih predelane vgradijo v odkopne jame za sanacije degradiranih področij.

Odpadki nadomeščajo surovine

To je v skladu z evropskimi in državnimi strategijami o ravnanju z odpadki. V surovinsko uvozno odvisni Evropi so odpadki vseh vrst prepoznani kot potencialni viri, ki lahko nadomeščajo naravne surovine. Enako paradigmo je privzela tudi Slovenija, še pojasnjujejo v Termitu in razložijo, da je odlaganje odpadkov na odlagališčih povsem na dnu hierarhije ravnanja z odpadki, medtem ko je njihova snovna predelava povsem na vrhu. »Predstavljajte si, koliko naravnih surovin bi potrebovali, da bi zapolnili milijon kubičnih metrov degradiranih površin?« sprašujejo v Termitu in odgovarjajo, da bi s tem ustvarili le novo rano v okolju.

Tudi bojazen, da bi to imelo vpliv na okolje, »je neutemeljena, ker odpadke predelamo in vgradimo tako, da se potencialno škodljive snovi v odpadkih imobilizirajo in postanejo v sanacijskem zasipu netopne in nemobilne,« pojasnijo v Termitu. Kot dokaz navajajo, da je tudi analiza Geološkega zavoda Slovenije pokazala, da sanacijski zasip iz predelanih odpadkov, ki jih vgrajujejo v degradirane površine, ki so nastale zaradi pridobivanja kremenovega peska, nimajo negativnega vpliva na okolje. To so pokazale analize travniških tal v neposredni bližini zasipa in analize površinskih vod, ki so bile odvzete na različnih lokacijah na tem področju. Zavod je potrdil tudi, da ni vplivov na podtalnico, še dodajajo v Termitu.

Objavljeno v Organizacije

Alpe Adria Green dokončal prvo fazo projekta E-AVTO-MLADI


Alpe Adria Green je končal prvo fazo projekta Od bencina k elektriki – predelava avta – pilotni projekt za mladino, ki ga subencijonira

EKO SKLAD

V PRVI FAZI PROJEKTA SO SODELOVALI:

– Inštitut Jožef Štefan

– Inštitut Metron

– Šolski center Kranj

– Šolski center Škofja Loka

– Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Ljubljana

20. JUNIJA SMO ​IZVEDLI PREDSTAVITEV ELEKTRIČNEGA AVTA SMART

 NA SREDNJI POKLICNI IN STROKOVNI ŠOLI BEŽIGRAD V LJUBLJANI.

Na predstavitvi so učenci iz te šole, ki so sodelovali v projektu sami predstavili svoje delo:

smart lj1.

RAZSTAVLJANJE AVTOMOBILA: Sprednji del avtomobila je bilo potrebno razstaviti, da smo odstranili hladilni sistem. Vgrajeni električni motor ne potrebuje vodnega hlajenja.

smart lj2

PRIPRAVA ZADNJE PREME: Odstranili smo bencinski motor. Premo smo zbrusili, prebarvali in prilagodili nosilce potrebam električnega motorja.

smart lj3

SESTAVLJANJE MENJALNIKA: Sestavljali smo Smarta z ročnim menjalnikom. Pri predelavi avtomobila obdržimo menjalnik, da lahko zmanjšamo vrtljaje in s tem dosežemo večjo moč, manjšo porabo, ter povečamo domet vozila.

Slika prikazuje kako smo urezovali nov navoj, ki se je poškodoval pri snemanju menjalnika.

smart lj4

TESTIRANJE VZTRAJNIKA: Vztrajnik smo pritrdili na pogonski motor, motor smo priklopili na napetost in ga zavrteli. S tem smo testirali nihanje in tresenje vztrajnika.

Slika prikazuje tester, krmilnik, električni motor in vztrajnik.

smart lj5

IZDEALVA VMESNE PLOŠČE: S pomočjo računalniško vodene stružnice smo izdelali vmesno ploščo- distančnik.Distančnik služi za povezavo motorja in menjalnika.

smart lj6

VGRADNJA MOTORJA: Ko je bila zadnja prema predelana, smo vgradili še motor in menjalnik. Med motorjem in menjalnikom lahko opazite tudi vmesno ploščo – distančnik.

smart lj7

SESTAVLJANJE BATERIJ: Da bi povečali kapaciteto in napetost baterij, smo baterije sestavljali skupaj, v večjo celoto.

smart lj8

PRIPRAVA SEDEŽA: V voznikov sedež smo vgradili električne grelnike, za ogrevanje sedeža. Grelnik smo vgradili v sedalo sedeža in tudi v naslon sedeža.

smart lj9

SESTAVLJANJE AVTOMOBILA: Do sedaj smo vgradili že zadnjo premo, krmilno enoto in baterije v dno avtomobila. Na koncu pa se posvečamo še notranjosti avtomobila.

smart lj10

PRILAGODITEV PEDALA: Z računalnikom smo se povezali na krmilno enoto avtomobila in prilagodili pedalo za plin tako, da električni motor enakomerno pospeševanje.

smart lj11

VGRADNJA INSTRUMENTA: Na koncu smo dodali še displej, ki nam kaže polnost baterij od 0 do 100 %.

smart lj13

1. eKiPA in eAuto, sestavljena iz učencev treh šol.

smart - elekr.pogon1

ELEKTIČNI SMART PRIPRAVLJEN NA VOŽNJO

nočemo - aag

Objavljeno v Organizacije

Razvojne agencije v Sloveniji in skrb njihovih ustanoviteljev za njihovo delo ?


božo2

Božo Dukić- UO AAG

Skoraj vse naše mestne občine ustanovile lastne razvojne agencije s ciljem napredka lastne občine in izboljšanje kvalitete življenja njihovih občanov. Vzporedno pa so bile ustanovljene razvojne agencije na pobudo nekaj občin, katere so tej obliki videle svoj napredek in razvoj. Ob vpogledu, kolikor dopuščajo javne evidence lahko ugotovimo, da nekaj finančnih sredstev prispevajo ustanovitelji, nekaj sredstev pa naberejo ob uspešnih prijavah na mednarodne razpise in uspešnemu izvajanju takšnih projektov, dostikrat pa sodelujejo kot partnerji z nosilcem posameznega projekta. Potrebno pa je vedeti, da so takšne prijave namenjene predvsem za lastno preživetje, imamo pa tudi primer v Sloveniji, ko je agencija končala v stečaju in ji tudi ustanoviteljica ni hotela pomagati izplavati iz nesolventne situacije.

V Sloveniji imamo približno 20 takšnih organizacij, kjer je zaposlen predvsem visoko kvalificiran kader in za katere bi lahko uporabili izraz »neškodljivi pisarniški delavci« brez pozitivnega učinka za svojo okolico. Zakaj imamo takšno mnenje? Preprosto zato, ker skoraj ničesar ne naredijo za svoje občane, da bi le ti lažje prenašali tekoče probleme, katere obdelujejo vse povprečne občane.

V preteklem mesecu sta dve organizaciji skupaj organizirali strokovni posvet o ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji. Izhodišče posveta so bili trajni energetski viri, kateri so » na dosegu rok« vsakega naselja in jih lahko energetska zadruga z ustrezno opremo »zajame« in pretvori v električno ali toplotno energijo, ter naprej distribuira porabnikom. V Sloveniji imamo že dve zadrugi, ena se je skozi svoje poslovanje že dokazala, druga pa je na svoji poti dokazovanja.

Naš posvet je bil predvsem namenjen vsem tem »razvojnim agencijam«, da jim pomagamo razumeti pomen ustanavljanja energetskih zadrug, naučimo ustvarjati lasten prihodek za pokritje investicijskih vlaganj, za pokritje vzdrževalnih in upravljalskih stroškov , del ostanka prihodka pa za razvoj novih projektov namenjenih skupnim potrebam posameznega naselja. Organizatorji smo bili razočarani nad negativnim odzivom slovenskih razvojnih agencij, nekaj pa se jih je opravičilo, da ima prednost istočasno predavanje v Ljubljani o možnosti pridobitve nepovratnih kohezijskih sredstev. Na posvetu smo imeli udeležbo predvsem pravnih oseb, katere je zanimala možnost ustanavljanje tovrstnih zadrug in eventuelno sodelovanje pri teh ustanovitvah.

Ustanavljanje energetskih zadrug podpira že Energetski zakon RS, sprejeti Podnebni sporazum in tudi bodoči Energetski Koncept Slovenije, vsem državljanom pa lahko omogoči zmanjšanje letnih obratovalnih stroškov za energijo, demokratizacijo energetske politike in dvig standarda v posameznih naseljih.

Vsekakor bomo zadovoljni , če bodo ustanovitelji preverili koliko davkoplačevalskega denarja namenijo za njihove razvojne organizacije in kaj koristnega –uporabljivega dobijo za ta denar?

Pri tem ne smemo pozabiti pripomniti, da energetske zadruge nimajo nič skupnega z zadrugami, kakršne smo poznali v prejšnjem družbenem sistemu, vsekakor naj bi nas spomnile tudi solidarnost.

Objavljeno v Organizacije

Odbor DZ za infrastrukturo znova o drugem tiru


Ljubljana, 19. junija (STA) –

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bodo danes na zahtevo SDS na nujni seji znova razpravljali o drugem tiru. Predlagatelji seje so namreč menijo, da projekt, kakršnega je pripravila vlada, ni transparenten, gospodaren in učinkovit. Prepričani so, da se bo ponovila zgodba projekta Teš 6.

REFERENDUM1

V največji opozicijski stranki SDS so v pobudi za današnjo sejo zapisali, da morajo biti vsi projekti načrtovani transparentno ter izvedeni gospodarno in učinkovito, drugi tir, kakor sta ga zastavili koalicija in vlada, pa po njihovi oceni teh pogojev ne izpolnjuje.

“Predlagatelji poudarjamo, da je v Sloveniji nujno potrebna modernizacija železniške infrastrukture, vključno z izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. Menimo, da ni nikogar, ki bi nasprotoval izgradnji moderne železniške povezave, predvsem od koprskega pristanišča do njegovih trgov,” so ob tem zapisali.

Kritični so bili do navedb vlade, da je predračunska vrednost zastavljena ambiciozno, vendar realno, da pa njene natančne višine v tem trenutku ni gospodarno razkrivati zaradi negativnih posledic, ki bi jih takšno razkritje pomenilo za postopke javnih razpisov in oddajanja del izvajalce. V SDS so prepričani, da gre za prazen izgovor in zavajanje, vlada pa bi lahko natančno višino stroškov projekta razkrila poslancem v skladu z zakonodajo, ki ureja zaupane podatke, če je cena znana.

V SDS predlagajo, da odbor danes sprejme tri sklepe, in sicer naj vlada pisno natančno pojasni investicijsko vrednost projekta, naj poda pisno mnenje glede alternativnih projektov, tudi tistega, ki ga je pripravila strokovna skupina Jožeta Duhovnika, in naj pripravi primerjavo finančne konstrukcije projekta s podobnimi projekti iz tujine.

Odbor je o drugem tiru razpravljal že marca letos na pobudo NSi. Predstavniki stroke so takrat predstavili alternativne možnosti gradnje tira, minister Peter Gašperšič pa je dejal, da bi proučevanje alternativnih možnosti projekt vrnilo na sam začetek pred 20 leti.

O drugem tiru je sicer v četrtek razpravljala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ, na kateri so bili poslanci SMC kritični do potez opozicije. Sejo komisije so ocenili kot “propagandni moment” SDS ob zbiranju podpisov za referendum.

Predsednik odbora za infrastrukturo Igor Zorčič (SMC) je ob tem poudaril, da tisti, ki podpirajo referendum o zakonu o drugem tiru, nimajo plana B. “Mnenja so raznolika, a ta nas ne bodo pripeljala do enojnega ali dvojnega drugega tira, ampak bodo zadevo pospravila v predal,” je v četrtek poudaril Zorčič.

STA – 19.06.2017

Po več mesecih razprav o tem, katera možnost gradnje drugega tira je najprimernejša, vlada, opozicija in stroka ostajajo razdeljene. Medtem ko vladna stran pospešeno pripravlja prijavo projekta na razpis za evropska sredstva, se nasprotnikom vladnega zakona izteka čas za zbiranja podpisov za referendum. Manjka jih še 3500, časa imajo do četrtka. (sta)

Z SVOJIM PODPISOM NA UPRAVNI ENOTI PODPRITE REFERENDUM O 2.TIRU – zadnji dan je četrtek 22.06.2017
ORIGINALNI PODPISANI OBRAZEC:
1. pošljite na naslov REFERENDUM DRUGI –  TIR p.p. 122, 1000 Ljubljana
2. Možna pa je tudi ELEKTRONSKA ODDAJA VLOGE(oddaja s kvalificiranim digitalnim potrdilom)
http://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125

clip_image008

Objavljeno v Organizacije