Nasip ruši idejo o parku


Na spletni strani ( http://www.pravapeticija.com/drevesni_park_v_celju )je še vedno možno prispevati podpis pod peticijo za drevesni park, ki ga je konec oktobra objavila Civilna iniciativa za drevesni park Celje. “Nedaleč od mesta stoji starodavna medloška platana, ob njej sta dvorec z zanimivo zgodovino in vrtnarska šola s tradicijo. Med staro platano in Savinjo se razprostira območje navdušujočega prepleta različnih drevesnih vrst,” opredeljuje peticija lokacijo, za katero se bori civilna iniciativa že sedem let. Umeščena je ob Savinji, kjer poteka najbolj priljubljeno sprehajališče. Vse bolj se razvija ponudba obnovljenega kajak kluba na Špici. Nekdanjo drevesnico bi lahko vključili v zeleni pas mesta, ki se prek Levške brvi navezuje tudi na Mestni gozd, kjer je že zanimiva ponudba za radovedneže in rekreativce.

Vodstvo občine z županom Bojanom Šrotom na čelu je dolgo molčalo o načrtih za to območje. Potem ko je že kazalo, da se k pobudi nagiba tudi občina, je civilno iniciativo dodatno razburila namera, da se prav na tem območju zgradi visokovodni nasip, ki bi, tako ocenjuje civilna iniciativa, močno okrnil in morda celo uničil drevesa ter pregnal živali. Tako zdaj kroži peticija, ki jo je doslej podpisalo 560 ljudi. Podpira jih tudi Alpe Adria Green.

Podpisujejo znani Celjani

Peticijo je podpisal tudi mestni svetnik Matija Kovač: “Sem zagovornik neposredne demokracije, še posebej pri gospodarjenju z lokalnim okoljem. Zato vsak način skupinskega angažmaja zainteresirane civilne družbe načeloma podpiram. Tudi miselnost, ki je pri urejanju prostora občutljiva za obstoječe danosti in zna iz njih ustvarjati sodobne zgodbe, mi je blizu. Zato verjamem, da je predlog drevesnega parka dober za to območje. Ne pristajam pa na črno-bela stališča, ki za to območje medsebojno izključujejo poplavno varnost in ohranjanje naravnega habitata. Mislim, da kdor vleče take sklepe, svojega dela ne opravlja dobro. Verjamem, da je za obravnavo območja možno in nujno pripraviti nov prostorski akt, ki bo upošteval in kakovostno združeval tako iniciativo za drevesni park kot varnostne in druge razvojne poglede.”

Podpisnik je tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center: “Drevesni park v Medlogu se mi zdi odlična ideja, sploh ker je to po stečaju Vrtnarstva Celje deprivilegiran prostor, ki zaradi poplavne varnosti ni predviden kot zazidalna površina. Že od razstave o visečih vrtovih spremljam idejni razvoj tega dela na robu mesta, ki bi urbanost Celja lahko izvrstno povezal z naravo ob Savinji. Z bližino Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, izkušnjami Zavoda za gozdove in Mestnega parka bi se dalo celoten projekt nadgraditi še s pedagoškimi vsebinami, kar bi naše mesto pripeljalo tudi korak bližje iskanju inovativnih pedagoških pristopov ljudi je podpisalo peticijo na http://www.pravapeticija.com zlasti na predšolski in osnovnošolski stopnji. Verjamem, da bi stroka lahko našla ustrezno rešitev tudi v okviru protipoplavnih ukrepov, ki jih seveda mesto prav tako potrebuje.”

Med prvimi je bila tudi urbanistka Mojca Fatur Oman: “Če je pri brezglavi rušitvi Rakuschevega mlina – brez iskanja alternativnih rešitev njegove ohranitve in brez upoštevanja želja občanov ter mnenja celotne arhitekturne stroke – kot priročen izgovor služil požar, nas lahko upravičeno skrbi, da se bo tudi proti ohranitvi drevesnega parka hitro našel še kakšen. Kanček upanja pa kljub vsemu daje civilna iniciativa, ki se že vrsto let brez kakršnihkoli špekulacij in povsem iskreno zavzema za njegovo ohranitev, pri čemer jim ob strani stoji vse več volivcev. Škarje in platno glede teh usod pa imajo že vrsto let v rokah eni in isti ljudje.”

Začasen ukrep za trajno uničenje

Gradnja visokovodnega nasipa naj bi bila začasen ukrep, dokler država ne bi začela graditi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Brez njih namreč že zgrajen sistem protipoplavne varnosti ne bo dovolj učinkovit ob morebitnih velikih vodnih ujmah. Z vsemi dosedanjimi poplavnimi ukrepi bi še vedno bilo najbolj izpostavljeno naseljeno območje Lisc in dela Medloga. Če bi zgradili vsaj suhi zadrževalnik v Levcu, bi verjetno bilo dovolj, da se to območje obvaruje.

Vendar tako lastniki zemljišč kot ministrstvo za kmetijstvo za zdaj niso pripravljeni odstopiti kmetijskih zemljišč za gradnjo suhega zadrževalnika in vse kaže, da tudi celjska občina ne namerava drezati v ta problem bolj, kot je nujno potrebno. Kakorkoli, trasa nasipa, ki bo visok okoli metra in širok deset metrov ter bo potekal od Špice do rastlinjakov šole za hortikulturo, je že v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Strokovne podlage je pripravil RC Planiranje.

“Pri pripravi strokovne podlage smo se ukvarjali z obliko in potekom tega nasipa. Lahko ga naredimo bolj ortogonalnega in tako sledimo parcelnim mejam ali bolj organskega, da sledi bolj naravnim danostim v prostoru, je pa lahko tudi kombinacija obeh. Ta nasip bi potekal med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči, koliko bo posegal v samo drevesnico ali v stavbna zemljišča, pa je stvar podrobnega natančnega načrtovanja,” nam je pred časom ob predstavitvi projekta povedal direktor Rado Romih.

Govori se že tudi, da sam nasip ne bo dovolj in bo treba to območje poglobiti. Irena Ašič, ki so jo mnogi razglasili za varuhinjo celjskih dreves in je ena prvih bork za ureditev nekdanje drevesnice, pravi, da takšno poglabljanje pomeni uničenje vseh dreves. Saj tukaj rastejo stara, krepko ukoreninjena drevesa, ki se jih ne da brez škode prestavljati sem in tja. Opominja tudi, da na tem območju že obstaja protipoplavni nasip, sicer nižji in krajši, in ni ji jasno, zakaj se ne sledi tej trasi.

VIR: Večer

ŠE DO 31.12 LAHKO NAMENITE 0,5 % DOHODNINE SVOJE DOHODNINE NAMESTO DRŽAVI ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Posted in Organizacije

AAG podal zahtevo za vstop v postopek za pridobivanje OVS v zadevi Grafist


V Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave smo 28.11.2016 poslali na Agencijo Republike Slovenije za okolje  zahtevo vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je vložil Grafist d.o.o., Sermin 7b, 6000 Koper, ki ga zastopa direktor Branko Vidović, njega pa po pooblastilu zastopa Lozej d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 62, 5270 Ajdovščina za poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov na lokaciji na lokaciji osamelca Sermin pri Kopru.

image

vidni vplivi delovanja padavinskih voda

Pri pregledu PVO, drugega gradiva in ogledu terena smo ugotovili številne pomankjlivosti, zato smatramo, da je OVS potrebno zavrniti, brez nadaljne obravnave, ker bi ta predelava imela zelo škodljiv vpliv tako na okolje, naravo kot na zdravje ljudi.

Največje pomanjkljivosti v PVO so na:

a) področju hrupa,

b) področju vibracij,

c) področju vpliva na stabilnost tal,

d) obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci,

e) škodljivem vplivu na vodne vire

f) škodljivem vplivu na pridelavo hrane

a) Hrup

Nameravano območje posega in območje v okolici se nahaja v neposredni bližini Luke Koper, ki predstavlja že obstoječi prekomerni vpliv hrupa. V takšnem primeru ni dovoljeno, da se izdaja soglasje za naprave, ki povzročajo se dodatni hrup. V PVO sploh ni naveden vpliv hrupa od Luke Koper h kateremu bi moral biti dodan dodatni hrup zaradi predmetnega posega. Tako pa se obravnava samo hrup zaradi predmetnega posega kot samostojen hrup, kar ni ustrezno. Investitor mora pri izdelavi PVO izdelati študijo obstoječega hrupa zaradi Luke Koper ter k temu obstoječemu hrupu dodati vpliv hrupa zaradi stroja za predelavo odpadkov ter transportnih sredstev. V tabeli 80 so navedene presežene mejne vrednosti hrupa pri nekaterih stanovanjskih objektih, zaradi tega je zaključek iz PVO, da mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene, neresničen, Obratovanje naprave povzroča preseganje mejnih vrednosti pri najbližjih hišah.

V Poglavju 9 na strani 265 PVO je navedeno, da vplivno območje ne sega na stavbe z varovanimi prostori, kar glede na rezultate modeliranja hrupa iz tabele 80 ne drži. Zaradi tega ker bo hrup zaradi obratovanja prekoračen pri najbllžjlh hišah kot izhaja iz tabele 80, sam poseg zaradi hrupa ni sprejemljiv in zaradi tega ni dovoljena izdaja okoljevarstvenega soglasja. Glede na letno zmogljivost odpadkov, ki bo 1.400.000 ton odpadkov je poudariti, da takšen poseg ni dovoljen.

Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.

Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.

Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v naselju ni le stvar udobja . Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL – osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika.

b) Vpliv vibracij

Poseg je v času obratovanja vir razpršene emisije prahu. Iz PVO ni jasno razvidno, kako je bil izveden izračun, ki je podan v tabeli 54, kjer so izračunane emisije v desnem stolpcu (0,0999 kg/h) manjše od postavljene norme (0,1 kg/h). Ni jasno, kateri koeficienti za izračun E2 in E4 so se zmanjšali in za koliko, zato ni možen kontrolni izračun. Poleg tega je navedena vrednost 0,0999 kg/h, ravno za tisočinko manjša od mejne količine, ki znaša 0,1 kg/h ( brez tolerance tehtnice?).

V predloženi PVO sploh niso navedene oz obdelane škodljive emisije hrupa zaradi vibracij, saj se izdelovalec do njih sploh ni opredelil. Pri tem je treba poudariti, da se bo glede na količino kamionov, ki bodo dovažali odpadke glede na količino možnega predelovanja odpadkov, zelo vplivalo vibracije dostopne ceste, ki gre po parceli 5727 /1, 5727 /2, 5728/2, 5736/23, 6018/8, 5735 vse k.o. Bertoki. Glede na to, da bo tolikšna količina tovornjakov vozila mimo številnih stanovanjskih objektov, bi moral predlagatelj PVO razširiti vplivno območje predvidene novogradnje zaradi škodjivega vpliva vibracij zaradi dovoza materiala. Na okoliških parcelah, st. 5725 in 5724, kjer se nahajajo stanovanjski objekti so prav tako na ogroženem območju zaradi tresljajev obratovanja samega stroja.

Iz pregleda PVO jasno izhaja, da ocena vibracij zaradi prometa s kamioni, bagri in zaradi drobilne naprave pomembno vplivajo na bližnje sosednje objekte. Iz skice v PVO je jasno razvidna oddaljenost od objektov zaradi tega bi moralo biti vplivno območje zaradi škodljivega vpliva vibracij večje.

Pri obratovanju nekega stroja je zelo pomembno, koliko vibracij se prenaša na okolico. Visok prenos vibracij na okolico lahko pomeni motenje škodljiv vpliv na ljudi, ki se v okolici nahajajo. Prekomerno povišane vibracije lahko dokazano povzročijo kronične zdravstvene težave kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, nespečnost, motnje koncentracije, nevrološke bolezni, psihične težave.

V PVO ni študije posega na bližnje objekte zaradi vibracij zato smatramo PVO kot ničen.

c) Stabilnost tal

Predlagatelj PVO brez ustreznih utemeljitev navaja, da vplivov na stabilnost tal ne bo, takšna ocena pa brez ustreznih študij ni ustrezna, saj se V bližini posega je v preteklosti že prišlo do plazov.

Del posega se nahaja na erozijsko ogroženem območju, kjer so potrebni zahtevni erozijski ukrepi. Poseg tega se poseg nahaja tudi na plazljivem območju s srednjo do veliko verjetnostjo pojavljanja plazov. Nameravani poseg lahko sproži zemeljski plaz. Iz predložene dokumentacije izhaja, da ni predložene geotehnične študije. Zaradi velike verjetnosti zemeljskih plazov so lahko ogrožene parcele, ki so nižje ležeče in s tem tudi prebivalci.

d) Obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci

Glede na obseg in količino možnosti predelave odpadkov je pričakovati, da bo zelo veliko prašnih delcev v zraku in v ponikovalnici zaradi izpiranja prašnih delcev. Upoštevati je treba, da gre za zelo vetrovno območje, V poglavju PVO 6.3.1. smo zasledili veliko nepravilnosti.

Škodljivi vplivi zaradi prahu bodo vplivali pogoje dihanja samega prebivalstva, ki živi v neposredni okolici. Prav tako pa bodo prašni delci škodljivo vplivali na kmetijske površine in kmetijske pridelke, kar bo imelo zelo škodljiv vpliv na zdravje celotnega prebivalstva obalne regije. Presoja vplivov na okolje sicer identificira te škodljive vplive, vendar pa jih z ustreznimi ukrepi skuša razvrednotiti. Menimo, da polivanje betonskega materiala pred predelavo in med predelavo nikakor ne bo preprečilo raznosa prašnih delcev po okoliškem območju in je zaradi tega ta škodljiv vpliv zelo pomemben tako za zdravje ljudi, kakor tudi za zdrave kmetijske pridelke. Še posebej je treba upoštevati količino nameravanega predelovanja odpadkov.

e) Škodljiv vpliv na vodne vire

Neposredno v okolici nameravanega posega imajo kmetje na kmetijskih površinah urejene različne vire vode za zalivanje kmetijskih površin, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi. Ker služijo odvodni kanali melioracijskega sistema sočasno za zadrževanje vode za namakanje, bi izcejanje takih vod lahko ogrozilo kmetijsko

pridelavo na območju vrtnarskega kompleksa. Onesnažena voda, ki bi se iz melioracijskega sistema izcejala v kanal 22, bi ogrozila kmetijsko (vrtnarsko) pridelavo tudi na nizvodnem območju (namakalni kompleks Srminske njive in drugod).

V neposredni bližini nahaja tudi tok reke Rižane, ki je glavni vodni vir za vodno oskrbo prebivalstva na obali, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi, taka voda pa bi lahko ogrozila zdravje prebivalstva na obalnem področju.

V PVO ni nikjer navedeno kakšne bodo količine industrijskih odpadnih voda in odpadnih olj, prav tako pa ni naveden zaradi kraškega terena škodljiv vpliv na druge vodne vire v okolici. Investitor tudi ni predložil vodno soglasje, ki je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah, saj zaradi tega posega lahko pride do vpliva na podzemne vode zaradi odtekanja odpadne vode in olj v ponikovalnico. Zaradi navedenega smatramo, da je vloga za pridobitev OVS nična.

f) Pridelava hrane

Obravnavano območje je po Uredbi o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo uvrščeno med izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (glej UL RS št. 71 z dne 15. 11.2016, stran 9797 in 9798, člen 6 Uredbe) in ga je kot takega potrebno varovati.

Glede na rizike, ki bi jih povzročila dejavnost predelave gradbenih odpadkov na navedeni lokaciji na SV pobočju griča Srmin za kmetijsko pridelavo smatramo, da bi za to dejavnost morali poiskati ustreznejšo lokacijo, kjer v bližnji okolici ni intenzivne kmetijske pridelave in je urejena primerna transportna ter komunalna ureditev.

g) Označenost najbližjih objektov

V presoji vplivov na okolje nikjer niso navedeni bližje stoječi stanovanjski objekti in razdalja teh objektov do samega stroja za predelavo odpadkov, na kar smo opozorili zgoraj. Pomembno je tudi, da se na samem obravnavanem območju posega in v bližnji okolici nahaja enota kulturne dediščine KDESD 13925 Ankaran – Kulturna krajina Ankaranska Bonifika. Prav tako ni upoštevano, da se nahaja na samem območju posega ali v neposredni okolici arheološka dediščina ESD 1302: Bertoki – arheološko najdišče Sermin.

image

image

Širše območje posega – prikaz predhodnega odlaganja različnih gradiv

primorske-grafist3

 

 

Posted in Organizacije

Kdo od evroposlancev iz Slovenije je podprl/zavrnil pobudo, naj Sodišče EU presoja sporazum CETA


Evropski parlament, v katerem je tudi osem evroposlancev iz Slovenije, je 23.11.2016 zavrnil pobudo, da naj Sodišče EU presodi, ali je trgovinsko-naložbeni sporazum med EU in Kanado CETA skladen s pravom EU. Proti pobudi je glasovalo 419 poslancev, podprlo jo je 258.

Pobudo, da naj sporazum CETA s pravnega vidika presodi najvišje sodišče v EU, je vložilo 89 članov parlamenta, ki imajo dvome o sporazumu. Podporniki sporazuma CETA pa pravijo, da je pravna služba parlamenta odločila, da je sporazum CETA, ki obsega 1.598 strani, skladen z evropskimi pravili.

STOP CETA

Kako so glasovali evroposlanci iz Slovenije? Iz  slovenske pisarne evropskega parlamenta so  poslali naslednje podatke:

Pobudo sta podprla dva evroposlanca iz Slovenije: Tanja Fajon (S D) in Igor Šoltes (Zeleni).

Pobudo so zavrnili vsi preostali poslanci iz Slovenije: Franc Bogovič (EPP), Lojze Peterle (EPP), Patricija Šulin (EPP), Romana Tomc (EPP), Ivo Vajgl (ALDE) in Milan Zver (EPP).

Igor Šoltes, ki je pobudo podprl, je po glasovanju sporočil: “Evropski parlament je pravkar s 419 glasovi proti in 258 glasovi za zavrnil resolucijo, s katero bi od Sodišča EU zahtevali presojo skladnosti s pravom EU. Če gre zares za tako dober sporazum, celo najboljši kadarkoli podpisan, kot nas preprečuje Evropska komisija, česa se potem bojijo? Glede na vsa opozorila in kritike, ki najbolj letijo prav na mednarodna arbitražna sodišča, sem mnenja, da bi se o tem Sodišče EU moralo izreči, še preden Ceta stopi v veljavo. Sicer se postavlja vprašanje, ali sploh vemo, o čem odločamo in kaj podpisujemo? Vse bolj je očitno, da se želi Ceto spraviti pod streho z veliko naglico in to ne glede na vse poteptane demokratične standarde. Zdi se, da je snovalcem Cete demokracija zgolj v napoto. Nezaslišano je, da se v Evropskem parlamentu celo omejuje demokratično razpravo o tako pomembni temi, od katere je odvisna naša prihodnost, saj o predlogu resolucije niso dopustili niti razprave. Prav tako pa parlamentarni odbori, ki so pristojni za nekatera ključna področja, na katera bo Ceta močno posegla, kot so to okolje, zdravje, varnost hrane, zaposlovanje, socialne zadeve in varstvo potrošnikov, ne bodo smeli sodelovati v postopku odločanja o celotnem sporazumu. Takšne poteze so v nasprotju s temeljnimi pojmi demokracije in svobodo izražanja.”

Franc Bogovič, ki je pobudo zavrnil, je po glasovanju sporočil: “Evropski parlament je danes zavrnil resolucijo, ki je predlagala ponovno preverbo skladnosti trgovinskega sporazuma med EU in Kanado z evropsko pogodbo, kar je v javnosti dvignilo veliko prahu. Ravno zato smo še enkrat podrobno proučili pravne argumente, ki so bili na voljo, in ugotovili, da so bile te dileme, ki jih navajajo predlagatelji, že razčiščene. Pristojni odbori, ki delajo na sporazumu že nekaj let, so iz pravnega vidika že preverjali skladnost sporazuma z našim pravnim redom, nobenih odstopanj pa ni ugotovila niti pravna služba evropskega parlamenta, ki je kot neodvisen organ podala obsežno obrazložitev tega mnenja. Pridobivanje mnenja sodišča EU bi pomenilo najmanj dvoletni zamik uveljavitve sporazuma CETA in na podlagi prava EU ima to sodišče tudi povsem druge pristojnosti. Zato v tej zahtevi ne vidim dodane vrednosti kot le to, da bi zadevo zavlačevali v nedogled, EU pa bi še naprej pridobivala na slabem ugledu nekompetentnega in nezanesljivega pogajalca in partnerja v svetu. Ob vsem tem je nujno poudariti, da mehanizem vsebuje varovalke, ki urejajo pravico države članice EU do svobodnega zakonskega urejanja, v kolikor ta želi doseči legitimne cilje, kot so zaščita javnega zdravja, varnosti, okolja, socialnih ali potrošniških standardov in spodbujanja ter zaščite kulturne raznolikosti. Torej na ključna strateška področja samo sodišče nima vpliva, medtem ko vzajemno ščiti predvsem male investitorje vseh držav podpisnic.”

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Posted in Organizacije

AAG je v zakonskem roku oddal pripombe na pripombe na Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam


Alpe Adria Green je v zakonskem roku oddal pripombe na pripombe na Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam (Osnutek NSOPPS).

V AAG se nismo spuščali splošno napisanim vzrokih, od kod in zaradi česa prihaja do podnebnih sprememb in kaj bi morali storiti za njihovo zmanjšanje, v Alpe Adria Green namreč pozdravljamo pripravo dokumentov za prilagajanje podnebnim spremembam in tako tudi pričujoči Osnutek NSOPPS, vključno s prilogami.

Image result for 400 ppm to percent

Moti pa nas da bo prostorska in gradbena zakonodaja močno vplivala na zaščito in varovanje ljudi pred posledicami podnebnih sprememb, zato smo 21.11.2016 na ministrstvo za okolje in prostor preko e-pošte poslali naslednje pripombe na Osnutek NSOPPS

1. Vrsta ukrepov v prostoru bi morala že pred zaznavo podnebnih sprememb v Sloveniji vsebovati zaščito pred posledicami pojavov kot so poplave, zemeljski plazovi, suše in toča. To se ni zgodilo oziroma kjer so predpisi bili oziroma so, se niso upoštevali, inšpekcije pa ne ukrepale. Od tod ogromne škode povsem po nepotrebnem zaradi naše prostorske nediscipline – to so gradnje na poplavnih področjih, na primer na Ljubljanskem barju, gradnje na plazovnih zemljiščih, opuščanje obveznih geoloških podlag pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, nezaščiteni sadovnjaki, nasadi vinske trte, poljščine in podobno.

2. Osnutek NSOPPS sicer navaja potrebno ”učinkovito koordinacijo vsebin in procesov razvojnega in prostorskega načrtovanja vključno z upoštevanjem zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče” (stran 6) in ”okrepljeno rabo instrumentov (celovitih in projektnih) presoj vplivov na okolje” (stran 7), vendar, če pogledamo pripravo nove gradbene zakonodaje, kjer je AAG tudi sodeloval s pripombami, ugotavljamo, da gradbena zakonodaja teži k odpravljanju in zmanjševanju soglasij in presoj vplivov na okolje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

3. Osnutek NSOPPS prav na področju gradenj izpušča potrebo, da bi presoje vplivov na okolje in soglasja dobila večjo veljavo namesto opuščanja, prav zaradi večje pogostosti vremenskih ujm zaradi podnebnih sprememb. V prostoru so največje škode prav na področju napačno postavljenih nepremičnin: industrijskih, turističnih (npr. Laško), poslovnih zgradb, stanovanj, cest in drugih.

4. Tako je naša glavna pripomba, da se v Osnutku posebej izpostavi napačna usmeritev gradbene zakonodaje, če ne nismo nič naredili in bodo škode zaradi podnebnih sprememb še naraščale.

Predlog Gradbenega zakona, ki ga je MOP že poslal na Vlado RS v potrditev bi se moral po našem mnenju povrniti v fazo osnutka in dati priložnost, da ta zakon napišejo strokovnjaki in ne politična elita, ki je zakon napisala za gradbene lobije ne pa za dobrobit ljudi živečih v Sloveniji. 

Zaradi zgoraj navedenega je Alpe Adria Green 23.11.2016 poslal po e- pošti na Predsednika Vlade g.Mira Cerarja in Vlado RS dopis v katerem zahtevamo da se »Predlog Gradbenega zakona« umakne iz nadaljne obravnave in se vrne v fazo osnutka.

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Posted in Organizacije

GAS NATURAL PROTI ČASOPISU LA VOCE DI TRIESTE ( GLAS TRSTA)


clip_image002

Datum: 22.11.2016

IZJAVA ZA JAVNOST

GAS NATURAL  PROTI ČASOPISU LA VOCE DI TRIESTE ( GLAS TRSTA)

OBRAVNAVA BO V SREDO, 23. NOVEMBRA

.Magistrat v Trstu zahteva obsodbo člana AAG Paola G. Parovela na 9 mesecev zapora, španska multinacionalka pa zahteva 100.000 evrov odškodnine.

V sredo, 23. novembra ob 10 15 se nadaljuje sodna obravnava proti Paolu G. Parovelu, direktorju neodvisnega časopisa La voce di Trieste. Obsojen je zaradi kvarjenja ugleda španske multinacionalke Gas Natural, ker je objavil na spletu članek  o korupcijski verigi, ki želi vsiliti uplinjevalnik v Trstu.

Omenjeni projekt predstavlja veliko nevarnost za občutljiv morski ekosistem Tržaškega zaliva in je grožnja varnosti plovbe ter ladijskemu prometu, ki poteka med Trstom in koprskim pristaniščem. Povezava uplinjevalnika preko plinovoda z distribucijskim sistemom bi potekala pod morsko gladino.

Projekt, ki mu je Slovenija odločno nasprotovala, so sedaj v Italiji podprli. To so naredili kljub temu, da so dokumenti za gradnjo ponarejeni, spremenili so namreč načrte glede varnostnih ukrepov in prikazali zmanjšano tveganje v primeru nesreč.

Na obravnavo, ki bo potekala 23. novembra ob 10 15 na tržaškem sodišču (soba 113), so poklicali kot edino pričo administratorja družbe Gas Natural, Javiera Hernandeza Sinde. Sodišče je Paola obsodilo na 9 mesecev zapora. Poleg tega družba Gas Natural zahteva 100.000 evrov odškodnine in kritje pravnih stroškov.

Odkar se je začel ta nenormalen sodni postopek proti svobodi medijev v Trstu, je Gas Natural na očeh protimafijskih družb, ki so od leta 2014 že ukrepale proti njej zaradi mafijskih infiltracij. Novico so tudi objavili v italijanskih medijih.

Ta proces se je pričel ko je Italija sklenila, da ponovno na široko odpre vrata izgradnji Plinskega terminala v Žavljah, v katerem je edini, ki je pisal o tem prav neodvisni časopis La voce di Trieste. Njegov glavni urednik Paolu G. Parovel pa je sedaj v sodnem postopku. Je to naključje?

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

IZ TRSTA SMO DOBILI SPOROČILO, DA JE SODIŠČE V TRSTU PRELOŽIL SOJENJE NA 25. JANUAR 2017, ZARADI STAVKE ČASTNIH JAVNIH TOŽILCEV! 


NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Posted in Organizacije

Začenja se evropski teden zmanjševanja odpadkov


Z današnjim dnem se začenja evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo trajal vse do prihodnje nedelje. Gre za akcijo Evropske komisije, katere cilj je okoljsko ozaveščanje in spodbujanje k sodelovanju pri zmanjševanju količine odpadkov.

Letošnji teden zmanjševanja odpadkov se osredotoča na zmanjševanje odpadne embalaže. Po izračunih Evropske komisije vsak Evropejec letno zavrže v povprečju 157 kilogramov odpadne embalaže, medtem ko v slovenskih gospodinjstvih v povprečju nastane 133 kilogramov odpadne embalaže na prebivalca letno.

Akterji z vse EU so sicer na spletni strani pobude prijavili več kot 12.250 aktivnosti.

 TUDI V AAG IZVAJAMO AKCIJE ZA ZMANJŠEVANJE ODPADKOV. POSVETILI SMO SE PREDVSEM NAJMLAJŠIM TER JIH POUČILI  KAKO LOČEVATI ODPADKE DOMA IN KAM SE ODVRŽEJO ODPADKI KO SO IZVEN DOMA.

imageimage
Igrica Fuj smrdi
imageimage
Jabolka in nagovor Strica smetarja –                            Kam s čudežno vrečo? Ogled smetarskega vozila in                                                                                                                                 ločevanja odpadkov
imageimage
Otroci sodelujejo pri pobiranju smeti  –                          …. In poslušajo Strica smetarja
imageimage
Pri otoku za ločevanje odpadkov –                                 Skupinska slika pred smetarskim vozilom

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Posted in Organizacije

Podpišite državljansko pobudo za zaščito tal v Evropi!


REŠITE TLA S SVOJIM PODPISOM!

Otrok - zemlja

Alpe Adria Green je član koalicije “People4Soil”  ( https://www.people4soil.eu/sl/partners)

Spoštovani, prav v tem trenutku, smo na pragu resnične nevarnosti.

Vsako minuto s svojimi dejanji ogrožamo zemljo, jo uničujemo, onesnažujemo, izkoriščamo, zastrupljamo, neustrezno ravnamo z njo in jo siromašimo. V Evropi več ne obstaja običajno pravo, ki bi se zavzemalo za tla.

Zakonodaja za varstvo tal je najpomembnejši način zaščite ljudi, rastlin in živali. Brez zdravih, živih tal ni prihodnosti. Zdrava, živa tla nas varujejo pred okoljskimi katastrofami, podnebnimi spremembami in strupi, ki nas obdajajo.

Svetovni sklad za naravo  skupaj z državljani Evrope želi tla ubraniti pred cementom, onesnaževanjem in špekulativnimi interesi. Pridružite se nam – koaliciji z več kot 400 civilno družbenimi organizacijami, imenovani “People4Soil” (https://www.people4soil.eu), ki pozivamo EU k uvedbi posebnih predpisov za varstvo tal, ki so za življenje pomembni prav toliko, kot sta pomembna voda in zrak.

PODPIŠITE PETICIJO ZDAJ

V IMENU NAŠIH OTROK SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA PODPIS!

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Posted in Organizacije