Brez problemov dioksine pojemo


Brez problemov dioksine pojemo

gorazd3

Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog

Kadar gre za požar, je v ozadju človeški faktor. Pravno, terminološko opredeljen kot malomarnost. Požari večjega obsega so bili v slovenskem prostoru redkost. Tudi o pojavu piromanstva se je redko slišalo. Eden od klasičnih indikatorjev namernega požiga je začetek požara na več krajih hkrati, kar je bil primer v Novem mestu. Požari so si sledili: 15. maja Vrhnika, Kemis, štiri dni zatem na odlagališču odpadkov nad Jesenicami, Ljutomer, Ekoplast, d.o.o., Ptuj, tapetniški obrat Slovenskih železnic, Zalog, Ekosistemi. In včeraj Mokronog, skladišče lesnih sekancev. Vsak razumni človek bi požare v tem sosledju utemeljeno osumil kot namerne. Seveda še ni nobenih dokazov, obstaja sum. Zadnji požar, v Mokronogu, bi lahko bil slepilen, češ, gre za požigalca piromana. Pa prepustimo preverjanje hipotez kriminalistični policiji in tožilstvu.

Ključni javni interes je skrb za zdravje v zdravem okolju. Temu interesu sledi tudi slovenska zakonodaja vse do ustave. Za spoštovanje javnega interesa v okviru zdravega okolja skrbijo inšpekcijske službe. Vemo, da so kadrovsko in finančno podhranjene, in tudi to ni naključje. Prav ob primerih, kot so našteti požari, priplava na površje večletno “namerno” stiskanje javnega sektorja in postopno prenašanje donosnega dela skrbi za javno zdravje, kot so razni monitoringi, laboratorijska dejavnost, komunalna dejavnost, v roke multinacionalk pod okriljem Cete in podobnih sporazumov. Multinacionalke vstopajo v od politike izmučen prazen prostor prek najšibkejšega člena. V zadnjem času smo priča, kako je multinacionalka, po mnogih poskusih, vstopila v slovenski prostor okoljskih in javnozdravstvenih meritev z nakupom lastniških deležev laboratorija Erico Velenje. Največji delež je prodalo prav Gorenje. Ko je prostor dovolj izpraznjen in osiromašen skrbi za javno zdravje, je pripravljen na množične dogodke, kot so požari na odlagališčih nevarnih in nenevarnih snovi brez velikih pravnih posledic. Skupni imenovalec požarov so nevarni in nenevarni odpadki. Nenevarni odpadki se pogosto med požarom pretvorijo v nevarne. Požari imajo še en nadvse žalosten skupni imenovalec, zagotavljanje stroke in predvsem medicinske stroke, da je vse v redu, vse v mejah dovoljenega in ne škodi zdravju in okolju. Na tej točki razumem prijatelja prof. dr. Boštjana M. Zupančiča, da nas je pozval na ulice.

Strupeni plini, škodljive emisije, ki jih povzročijo požari na odlagališčih, lahko vključujejo: formaldehide, vodikove cianide, vodikove sulfide in dušikove okside. Tudi delci v dimu lahko negativno vplivajo na stanje dihal. In kaj nam ponuja Arso od naštetega? Merjenje delcev PM 10. Nujno moram poseči po primerjavi. Merjenje delcev PM 10 med požarom in po njem, na odlagališčih nevarnih in nenevarnih odpadkov, je tako, kot da bi zdravnik zatrjeval, da razen stetoskopa pri svoji diagnostiki ne potrebuje nič drugega. Kar bi bila v današnjih časih absurdna izjava.

image

Robert Balen Vrhnika. Kemis.

Kako nevarno je, ko zavohamo vonj po zažgani plastiki? Kaj vse pride ob tem gorenju v naša pljuča, organizem in okolje? To je težko vprašanje tudi za dobrega kemika, če mu ne posredujemo podatkov, katera od vrst plastik gori. Vemo pa, da je najpogostejši vzrok smrti v požarih hiš in stanovanj povezan prav z vdihovanjem hlapov, ki nastajajo pri gorenju plastike. Kadar gori halogenirana plastika, ki vsebuje klor ali fluor, takrat z gotovostjo govorimo o ogrožanju zdravja ljudi in okolja. Stranski produkti gorenja halogenirane plastike so dioksini, furani in PCB. Plastika lahko sprosti dioksine. Dioksini se neizogibno proizvajajo pri proizvodnji materialov, ki vsebujejo klor, vključno s PVC in drugimi plastičnimi surovinami. Dioksin je znano rakotvoren. Je najmočnejši sintetični karcinogen, ki so ga kdaj testirali na laboratorijskih živalih. Karakterizacija nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo raka ga potencialno ocenjuje kot 10.000-krat bolj rakotvornega od naslednje kemikalije, dietanolamina, ki je polmilijonkrat bolj rakotvoren od arzena.

Potem sledijo šele vsi ostali. Sreča v nesreči je, da dioksini težje vstopajo v telo prek dihal. Brez problemov pa vstopajo prek hrane. Pri tem se pomudimo pri tako imenovanih varnih mejah, ki jih propagirajo in se nanje opirajo na ministrstvih za okolje, kmetijstvo in nacionalnem inštitutu za zdravje.

Pravzaprav je njihovo vedenje žaljivo, saj nas imajo za nerazgledane in nepismene bedake. Dioksini so v okolju slabo razgradljivi in v vodi netopni. In kot takšne jih razumemo kot biološko akumulativne. To pomeni, da se v prehranjevalni verigi njihova koncentracija povečuje. Daljša, kot je prehranjevalna veriga, večjo koncentracijo v hrani bodo dosegli. V telesu se nalagajo v maščobnem tkivu in leta so potrebna, da se izločijo. Seveda ves ta čas prihajajo v stik med drugim tudi z matičnimi celicami, ki so glavna tarča ali šibka točka rakotvornosti. Niso pa dioksini samo zelo strupene spojine, vpletene so: v raka, motnje imunskega sistema, motnje endokrinega sistema in okvare novorojencev. Študije na živalih in in vitro so pokazale tudi vlogo dioksinov pri boleznih srca.

Res je, nič posebnega se ne bo zgodilo jutri ali pojutrišnjem, ko bomo na Kemis in ostale požare pozabili. Medtem bomo pojedli in popili, kar je nastalo pri gorenju nevarnih in nenevarnih odpadkov. Čez leta kavzalnosti za naše okvarjeno srce ne bomo mogli dokazati na nobenem sodišču. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje nas bodo uvrstili med smrti zaradi nezdravega načina življenja, in tako naprej, dokler ne bomo na ulici nagnali brezvestnih birokratov in zdravnikov, kot nas danes poziva prof. dr. Boštjan M. Zupančič, borec za človekove pravice.

Kaj nam ponuja Arso? Merjenje delcev PM 10!

Štirje požari!!! Če bi bilo to v Franciji, bi bila že revolucija
Dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na ESČP

Ta, ze četrti pozar, nevarnih snovi s Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje –, tega mora biti konec. ŠTIRJE POŽARI!!! Če bi bilo to v Franciji, pa takih debilov nimajo in tam se to ne zgodi –, BI BILA ZE REVOLUCIJA.

Pa kaj vam je Slovenclji, da mirno dihate dioksine itd. po tem, ko ste te birokratske salabajzarje leta in leta opozarjali na nevarnosti??? Tu se ta pseudo-pravna država nehaPravnega jezika sploh ne razumejo. ODZVALI SE BODO SELE NA ULICO IN ODKRIT REVOLT…!

Objavljeno v Organizacije

Pomisleki okoljevarstvenikov ostajajo, Magna optimistična


24.07.2017- STA

Arso je danes v Ljubljani izvedel javno obravnavo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev lakirnice avtomobilskega podjetja Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica. Okoljevarstveniki so izrazili več pomislekov, med drugim glede požarne varnosti in vplivov na okolje, Magna pa upa, da so odgovorili na vsa vprašanja in odpravili bojazni.

Magna Steyr

Javna obravnava je del postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja; kdaj bi lahko bil zaključen, predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) niso želeli ugibati, prav tako se niso želeli opredeljevati do argumentov v današnji razpravi.

“Nasprotna stran še ni dala nobene izjave, ki bi bila za nas korektna in bi se lahko z njo strinjali,” je po obravnavi povedal predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, enega od 12 stranskih udeležencev v postopku, Vojko Bernard. Pričakuje, da bo Arso soglasje izdal. “Ker je to prioriteta vlade, bo verjetno v mesecu dni postopek končan. Okoljevarstveno soglasje bomo pregledali in se nanj po vsej verjetnosti pritožili,” je dodal Bernard.

V Magni menijo, da so odgovorili na pomisleke. “Število predstavnikov Magne na današnji obravnavi je pokazalo, kako pomembno vprašanje je to za nas. Upam, da smo znova odgovorili na številna vprašanja in odpravili bojazni, ki so jih izrazile nevladne organizacije,” je po obravnavi povedal vodja načrtovane investicije v Sloveniji pri Magni David Adam.

Poudaril je, da številne mejne vrednosti zdaleč ne bi bile dosežene, poleg tega je izvedensko mnenje pokazalo, da vpliva na zdravje okoliških prebivalcev ne bi bilo. “Danes smo pokazali, da delamo vse, kar je mogoče, da bi zaščitili okolico,” je dodal.

Kako dolgo so pripravljeni čakati na dovoljenja, je težko reči, je povedal Adam in dodal, da je najpomembnejše, ali se čutijo dobrodošle. “Trenutno se. Današnja razprava je bila odprta in upam, da bomo dosegli dobro rešitev za vse,” je dejal.

Objavljeno v Organizacije

Zahtevajo izbris reke Mure iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije


Na Ministrstvu za infrastrukturo v Ljubljani je pretekli teden potekala javna obravnava dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 do 2020 (AN OVE) in okoljskega poročila. Proti načrtu, ki predvideva izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, so na javni obravnavi z jasnimi zahtevami za izbris reke Mure iz AN OVE nastopile nevladne organizacije in lokalne iniciative, združene v kampanji »Rešimo Muro!« in ki zastopajo že več kot 5.000 podpisnikov peticije proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota.

mura-brez-ovir-800x445

“V primeru uresničitve njihovih načrtov, da bi na Muri zgradili več velikih hidroelektrarn, menda kar osem, nas bodo v Pomurju oropali možnosti za kakovosten, človeku in naravi prijazen razvoj. Načrti o tisočih tonah betona, ki naj bi ga gradbena podjetja več let zlivala v Muro in na njena nabrežja ter jo nepovratno uničila, zato predstavljajo resno grožnjo, pred katero se bomo branili z demokratičnim uporom, dokler je predstavniki ministrstev ne izbrišejo iz svojih dokumentov in zanje poiščejo alternativne in sodobnejše koncepte ravnanja z obnovljivimi viri energije,” je povedala dr. Sonja Bezjak iz Muzeja norosti Trate.

“Ob ustrezni umestitvi izgradnje majhnih fotovoltaičnih elektrarn v AN OVE bi lahko sredstva, namesto v megalomanske projekte nezanesljive električne energije in uničevanja narave, usmerili v sofinanciranje ali subvencioniranje teh elektrarn, s čimer bi gospodinjstva lahko skoraj v celoti postala samooskrbna. Dosegli in presegli pa bi tudi zahteve po deležu energije, proizvedene iz obnovljivih virov. To je samo eden od argumentov, ki ga imamo nasprotniki gradnje novih hidroelektrarn, in obenem tudi ponujena alternativa,” je preproste rešitve predstavil Darko Lorenčič, podpornik kampanje “Rešimo Muro!”.

“Predstavniki ministrstva so večkrat poudarili, da je postopek tekel v skladu z Zakonom o upravnih postopkih, Zakonom o varstvu okolja ter z Zakonom o ohranjanju narave, kar ne drži. Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije smo namreč posredovali vlogo za stranko v postopku celovite presoje vplivov na okolje za AN OVE, katerega status nam ministrstvo za okolje in prostor ni priznalo. Status nam je MOP priznalo šele po dobljenih tožbah na upravnem sodišču, a nas kljub temu niso vključevali v aktivnosti, povezane s pripravo AN OVE in okoljskega poročila, kar ni v skladu z zakoni,” je bila jasna Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in koordinatorica kampanje “Rešimo Muro!”.

Med samo debato je predstavnikom ministrstva pristopila predstavnica lokalne iniciative Nataša Bavec in jim v podpis prijazno ponudila peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota. Kot je bilo pričakovati, le-te nihče od odgovornih ni podpisal.

“Iz načrtov AN OVE je treba izključiti nove velike hidroelektrarne na Muri in srednji Savi ter ohraniti brzice, kar jih je še preostalo v Sloveniji. To pomeni, da je treba izključiti tudi male hidroelektrarne, ki so nepomembne v kvoti električne energije, naravi pa povzročajo veliko škode in služijo le za dobiček maloštevilnih posameznikov,” je podporo kampanji izrazil dr. Tomaž Ogrin, predstavnik Alpe Adria Green.

“V zadnjem času beležimo ob reki Muri zelo velik naval turistov, tako domačih kot tujih. Absolutno imamo v turizmu veliko boljšo perspektivo in zaslužek, kot bi ju imeli iz neke betonske skulpture in umetnega zajezitvenega prostora! Take stvari lahko vidiš tudi drugod! Mura je edinstvena in bo del UNESCO območja biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega kot evropska Amazonka, hkrati pa je to še edina večja reka v Sloveniji, ki je prosto tekoča. To naj bo naš ponos in naš adut v turizmu! Pomurci Mure ne damo in zahtevamo izbris reke Mure iz projektov v AN OVE!,” je povedal predstavnik lokalne iniciative Jernej Törnar.

“Zaključimo lahko, da tako kot v vseh primerih škodljivih planov tudi v tem primeru zmaguje kapital nad pravico človeka do zdravega življenjskega okolja ter da državnim organom, ki vodijo te postopke, ni mar za njene državljane, čeprav imamo v Ustavi Republike Slovenije zapisano, da smo demokratična država, država ljudstva,” je za konec dodala Slamerškova.

nočemo - aag

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

HISTORIAT NASTAJANJA ŽELEZNIŠKEGA ODSEKA 5. KORIDORJA TRST/KOPER – DIVAČA


REFERENDUM1

AAG – Izpostava Koper

Italijanski pritiski proti vključitvi odseka Koper – Divača na 5. Koridor

V okviru smernic EU o posodobitvi in obnovi jedrnega vseevropskega železniškega omrežja, sprejetih pred par desetletji, je bil vanj vključen tudi 5. koridor (Barcelona, Lyon, Padska nižina, Trst, prek Slovenije do Budimpešte in naprej do Kijeva), pri čemer je EU sklenila, da bo projekt sofinancirala z nepovratnimi sredstvi v višini 40% za meddržavne odseke in v višini 20-30% za pomembne priključke nanje znotraj držav. Med državami se je, ob resnih pripravah na posodobitev omrežja, začel tudi veliki ples, kdo bo več potegnil iz tega, tudi v primeru odsekov Trst-Divača in Koper-Divača. Tržaški lobi na čelu z Riccdardom Illyjem je namreč dolgo in trmasto vztrajal na stališču, da sestavlja del 5. koridorja zgolj meddržavni odsek Trst-Divača, ne pa tudi notranji odsek Koper-Divača, in da bi se naj slednji priključil na tržaški odsek z novo kratko progo Koper-Trst, s čemer bi postal Trst ključno prometno vozlišče Severnega Jadrana. Za progo med pristaniščema ni namreč nobenega ekonomskega opravičila, ker ni med njima nobenega omembe vrednega prometa. In če bi tak promet bil, bi bil transport po morju med njima najcenejši. Bi se pa lahko s tem manjši del tovorov, ki jih ima Luka Koper z zahodno Avstrijo, Švico in Bavarsko, preusmeril preko Trsta na pontabeljsko progo, ki je bila že pred desetletji posodobljena, prepušča hitrost 15o km/h, a posluje komaj z dobro polovico kapacitet. Nanjo se sicer Koper lahko priključi že danes, vendar le po ovinku prek Divače, Sežane Tržiča in Vidma. To svojo zahtevo je Trst poskušal uveljaviti s surovimi pritiski, tudi na Bruselj. Slovenija se je temu uprla, ker bi s tem Luka Koper postala nekakšen privesek tržaškega pristanišča, stara železniška proga Koper-Prešnica pa neke vrste slepo črevo slovenskega železniškega omrežja. Zgrajena je bila namreč kot industrijski tir Luke Koper za 1,5 milijona ton, je po nepotrebnem predolga, postala je zasičena, dotrajana, počasna in okoljevarstveno skrajno nevarna. Zato je bil življenjski interes Slovenije in Luke Koper, da se po slovenski (najkrajši) smeri čimprej prebije z novo dvotirno hitro železniško povezavo do svojih vzhodnih srednjeevropskih blagovnih bazenov, to je velikih industrijskih središč Gradca, Dunaja, Budimpešte, Brna, Prage in deloma tudi Poljske in Ukrajine. Za Luko Koper pa bi preusmeritev glavnine luških tovorov prek vsiljevanega odseka Koper-Trst in naprej po pontabeljski progi predstavljala nesmisel, ker bi pomenila bistveno podaljšanje poti, večje prevozne stroške in izgubo konkurenčnosti. Bruselj je prisluhnil slovenskim argumentom, prevladal je zdrav razum in leta 2004 so mediji prinesli veselo vest, da bo tudi odsek Koper-Divača enakovredno obravnavan kot sestavni del meddržavnega 5, koridorja, in s tem prišel na seznam prednostnih prog, ki jih bo sofinancirala UE s 40% prispevkom. Trst se je s tem težko sprijaznil. Illy ni miroval in je v Bruslju celo napadel Prodija, takratnega predsednika evropske komisije, rekoč, da zapravlja evropski denar, namenjen mednarodnim povezavam, za izboljšavo notranjih državnih prog (PD, 6. 2. 2004). V Trstu pa je širil alarmantno vest, da bo Trst z uresničitvijo te nove koprske hitre proge »doživel nepopravljiv udarec« (Il Piccolo, 14. 9. 2000). Italijanski prometni minister Pietro Lunardi pa je na srečanju v Moskvi šel še dlje in dejal (Delo, 30. 5. 2005), da bo storil vse, da bi Slovenija ne mogla izkoristiti sredstev EU za drugi železniški tir Koper-Divača (ki naj bi kasneje prerasel v dvotirno progo), če ne bo dala prednosti povezavi Trsta z Divačo, ki naj bi edina sodila v 5. koridor. Kritična javnost pri tem ni skrivala ogorčenosti nad to nadutostjo Trsta in osebno tudi Illyja. Akademik dr. Jože Pirjevec je npr. menil, »da hočejo italijanski partnerji vsiliti Sloveniji odločitve, ki ciljajo k njeni kolonizaciji, in to z neprikrito nadutostjo« (PD, 13. 7. 2000).

 

Mukotrpno risanje trase skupne nove proge Trst/Koper – Divača

Ko sta po vseh teh peripetijah bila oba odseka nove proge Trst/Koper-Divača končno proglašena za enakopravni sestavni del 5. koridorja, se je postavilo vprašanje njune racionalne izgradnje, to je določitve najprimernejše točke, kjer bi se oba kraka združila v skupno novo hitro progo, kar je bila tudi zahteva evropske komisije. Ob sodelovanju obeh držav je bilo ustanovljeno tudi posebno Evropsko gospodarsko združenje (EGIZ) Trst-Divača, ki naj bi skrbelo za koordinacijo pri projektiranju nove proge, pripravi prostorskega načrta ipd., ter je dobilo od EU tudi lep znesek sredstev za te priprave. Trst je pri projektiranju svojega odseka naletel na težave. Sedanja proga Trst-Opčine (in naprej proti Divači) namreč ni prišla v poštev, ker ima zaradi strmine prevelik naklon (24%), je zastarela in preveč oddaljena od koprskega kraka, da bi lahko prišlo do stičišča med njima. Zato je tržaška stran predlagala traso po Bregu nad dolino Glinščice, bliže slovenski meji, ki se položno dviguje proti Malemu krasu (Ocizla, Beka, Petrinje), kjer bi lahko prišlo do stičišča s koprskim odsekom. Vendar so se proti tej rešitvi silovito dvignili občina Dolina in množica civilno družbenih organizacij (zeleni, alpinisti, planinska društva idr), ker je dolina Glinščice pravi alpski biser na vratih Trsta, z melišči, plezalnimi poligoni, kanjoni, slapovi, izjemno floro idr. Zato je preostala kot edino možno mesto združitve obeh prog Osapska dolina. Koprska stran je predlagala najbolj naravno stičišče prog nekje pod Črnim Kalom, a Trstu to ni odgovarjalo in je s pritiski izsilil, da se je koprski odsek umaknil iz svoje optimalne smeri proti Divači in se v velikem loku, v predoru pod Plavjami, približal Trstu na meji v Osapski dolini na 50 m, ter se potem ponovno usmeril nazaj proti Divači, kar je, grobo ocenjeno, progo podaljšalo za slabih 5 km. Vsiljeno stičišče prog ob italijanski meji bi mu tako nek način nadomestilo s strani Trsta zahtevano, a odbito progo Trst-Koper. Hkrati bi s tem Trst dosegel, da bi mu novo progo do Divače zgradila Slovenija, delno s prispevki EU in v veliki meri tudi s svojimi sredstvi, sam pa bi se na cenen način priključil nanjo z lastnim parkilometrskim odsekom.

Trst enostransko izskoči iz projekta in se preusmeri v posodobitev svojega priključka na pontabeljsko progo

Evropska komisija je jeseni 2012 objavila nove smernice vseevropskega železniškega omrežja, ki so vključile med prednostne smeri, ki jih bo EU sofinancirala, tudi Baltsko-Jadranski koridor, ki bi naj iz baltskih pristanišč končal v severnoitalijanskih prek pontabeljske proge, in bi obšel Slovenijo (Delo, 21. 2. 2012). Slovenija pa si je kasneje le izposlovala, da je bila vključena vanj tudi njena smer. Avstrija se je podvizala z izgradnjo nove hitre proge Gradec-Celovec in Trst je zaslutil svojo veliko priložnost, da se prek dveh hitrih prog, to je že posodobljene pontabeljske (15o km/h) in nove avstrijske (200 km/h) najhitreje prebije do že navedenih bogatih blagovnih bazenov vzhodnega dela Srenje Evrope, iz katerih se napaja Luka Koper. Kajti do 570 km oddaljenega Dunaja bi Koper po zastarelem in počasnem slovenskem železniškem omrežju (do 50 km/h), kljub morebitni novi hitri progi do Divače, rabil kakih 13 ur, Trst pa bi se po dveh hitrih zahodnih progah, kljub nekoliko večji razdalji, že pri 100 km/h prebil do Dunaja v dobrih petih urah, pri še večji hitrosti pa toliko prej. Tako so že itak dolgoletna jalova prerivanja okrog odseka 5. koridorja Trst/Koper-Divača povsem zastala in Trst je preusmeril vse svoje energije in resurse v posodobitev svojega priključka na pontabeljsko progo. Ta preobrat Trsta je opazila tudi evropska komisija in evropski komisar za 5. koridor Laurens Jan Brinkhorst je v Budimpešti vidno razburjen nediplomatsko zabrusil Italiji (Il Piccolo, 3. 10. 2012), da bo EU zaradi dolgotrajnih in neučinkovitih pogajanj umaknila finančno podporo meddržavnemu odseku 5. koridorja Trst/Koper-Divača, kar se je kasneje tudi zgodilo, ter sta morali obe državi vrniti uniji lep znesek denarja. Slovenija, po nepreverjenih podatkih medijev, okrog 10 mio evrov. Kasneje pa je bila objavljena še vest, (PD, 2. 3. 2016), da sta državi delo na projektu gradnje nove hitre proge Trst/Koper-Divača zamrznili in prenesli na čas po letu 2050, ter da bosta vmes reševali svoje prometne zagate z obnavljanjem lastnega že obstoječega železniškega omrežja.

Slovenske travme ob propadu projekta nove hitre proge Trst/Koper-Divača

Slovenija se je s propadom projekta Trst/Koper-Divača, ob rastočem prometu Luke Koper in ob svoji dotrajani in zasičeni progi Koper-Prešnica, znašla v veliki stiski. Gradnja dvotirne proge s s skromnimi prispevki EU in predvsem z lastnimi sredstvi je bil prevelik finančni zalogaj, zato se je odločila, da bo začasno potegnila do Divače samo en tir, in z njim kandidirala za pripadajoča ji evropska sredstva. Z umikom Trsta namreč to ni bil več meddržavni odsek, ampak notranja slovenska proga in je lahko računala le na 20-30% nepovratnih evropskih sredstev. Nimam zanesljivih podatkov, vendar kaže, da pri tem v Sloveniji ni nikomur prišlo na misel, da bi projekt popravili in izrezali iz njega slepo črevo, ki nam ga je vsilila Italija, da smo se lahko s traso približali njeni meji. kar pa z umikom Trsta iz posla ni imelo nobenega smisla več. So pa to opazili avtorji ostalih alternativnih variant (Miha Jazbinšek, Rudi Varl in dr. Jože Duhovnik), ki so se vsi po vrsti ognili vsiljenemu zavoju proti Trstu, ki je po nepotrebnem podaljšal progo in jo temu primerno podražil. Tudi zaradi tega so njihove variante bistveno cenejše od vladinega projekta, in to celo dvotirna Duhovnikova. Če bi pa Slovenija čez desetletja slučajno posodobila svoje železniško omrežje in dvignila hitrost na njem na zahtevano raven (do 150 km/h) ter bi se Trst želel navezati nanj tudi preko koprske proge, ima idealno priložnost, da se v predoru nekje okrog Škofij z nekajkilometrskim odsekom priključi na koprsko progo v dolini Rižane.

Ta zaplet sedaj ni več stvar našega notranjega političnega preigravanja, ampak preresen problem Slovenije kot države. Zato bi morala vlada ustaviti konje, obzirno obrazložiti evropski komisiji, da namerava spremeniti projekt, in izposlovati od nje, da ji prizna pravico do pripadajočih ji nepovratnih evropskih sredstev tudi v spremenjenih pogojih. Doma pa bi se morala usesti skupaj s predstavniki stroke, zlasti z avtorji alternativnih variant in na podlagi tehtnih argumentov doseči skupaj z njimi soglasje o najprimernejši različici, razčistiti tudi očitke o previsoki ceni in tehnološki zastarelosti vladinega projekta ter o problematičnosti njegovega sofinanciranja s strani Madžarske pod skrajno neugodnimi pogoji. Če tega ne misli ali ne zmore storiti, mora javnosti to opravičiti s tehtnimi in sprejemljivimi argumenti za tako odločitev. V nasprotnem primeru pa jo je treba ustaviti z referendumom in jo poslati domov. Kajti nihče nima pravice postavljati Slovenije v položaj, da bo stoletja plačevala ceno za očitno napako, storjeno iz neznanja, malomarnosti ali neodgovornosti.

ARHIV AAG:

AAG zahteva preglednost v zvezi z gradnjo hitre železnice v Sloveniji

VIDEO – Novinarska konferenca AAG ob nameravani izgradnji “5.KORIDORJA”

PRIPIS AAG:

Po naših zanesljivih informacijah, se je Slovenija z Italija potihoma dogovorila, da pri projektu obdržijo “slepo črevo”, ki nam ga je vsilila Italija, da smo se s traso približali njeni meji. Italija še vedno dolgoročno načrtuje okrnjen 5.koridor, da bi Trst imel hitrejšo povezavo z državami nekdanje Jugoslavije. Kaj so Italijani ponudili pod mizo Sloveniji, da bi financirala “slepo črevo”, pa nam ni uspelo izvedeti. Takoj ko bomo dobili overjeno sporočilo vas bomo, preko naše spletne strani, o tem obvestili.

Objavljeno v Organizacije

Ceta in pesticidi: vprašanje pravice Državljanov


  • pesticidi_80
  • V nasprotju s pravom EU, Ceta ne daje nobenega jamstva za dostop do informacij o okolju.

V EU in Kanadi se bo 21. septembra 2017 začel  uporabljati trgovinski sporazum (CETA) .

Obveznost EU za varstvo podatkov na podlagi tega sporazuma, je v nasprotju z zakonodajo EU o javnem dostopu do informacij, zlasti v zvezi s pesticidi. Zato bo v EU kmalu prisiljeno izbirati med spoštovanjem CETE in upoštevanjem zakona o dostopu javnosti do informacij o okolju.

Preden se lahko pesticidi tržijo, morajo podjetja izvajati preskuse in študije za oceno njihove varnosti in učinkovitosti, kar pomeni znatno finančno naložbo.Po eni strani, so lahko podatki, pridobljeni iz teh študij dragocena intelektualna lastnina, ki pripada podjetju in so zato predmet varstva in zaupnosti. Toda, po drugi strani pa se lahko pomembno vplivajo  tudi na zdravje in okolje. Zaradi teh dejstev bi morala imeti javnost dostop, do teh študij.Prav tako je potrebno, da se omogoči neodvisnim raziskovalcem, da ocenijo veljavnost rezultatov študij – zagotoviti, da so bile študije, opravljene neodvisno, objektivno in pregledno, kot to zahteva uredba za trženje kmetijskih izdelkov.

Na mednarodni ravni, je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) nihala v svojem stališču o pomenu zaščite lastniških pravic podatkov o izdelkih, vendar pa je pred kratkim spodbudila vlade, da prično  uveljavljati  “zakonodajo, ki omogoča javni dostop do informacij o nevarnostih pesticidov, medtem ko bi istočasno varovali intelektualno lastnino. ”

Aarhuška konvencija

Čeprav ne obravnava vprašanje preskusov pesticidov neposredno, Aarhuška konvencija –  katere podpisnica je tudi EU pa  Kanada, ki ni podpisnica Aarhuške konvencije, ne zagotavlja dostop javnosti do informacij za okoljske zadeve. V nasprotju s tem, Ceta ščiti regulativne podatke, povezane s pesticidi in ogroža zakonodajo EU o javnem dostopu do informacij.

Aarhuška konvencija je vključena v zakonodajo EU z uredbo. V skladu z uredbo se šteje da prevlada javni interes za razkritje, če so zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Razloge za zavrnitev pa je potrebno obrazložiti restriktivno.

Ko so NVO zahtevale informacije od Evropske komisije o študijah, predloženih v podporo vlogi za odobritev aktivne glifosata s sestavinami pesticidov, jih je EU Komisija zavrnila z obrazložitvijo, da se zahteva spada med izjeme intelektualne lastnine in jih ni hotela razkriti.Sodišče EU pa je razveljavilo to odločbo in  je ugotovilo, da pri razkritju informacij o glifosatu prevlada javni interes, ki prevlada nad  interesom varovanja intelektualne lastnine. Tako pravo EU zagotavlja pravico do dostopa do regulatornih podatkov, ki vsebujejo okoljske informacije o pesticidih.

V nasprotju s pravom EU, Ceta ne daje nobenega jamstva za dostop do informacij o okolju, ampak stranke zavezuje varovati zaupne poslovne informacije podjetij, brez izjeme.Skupni razlagalni instrument, ki se izdeluje na splošno o dejavnostih CETA, poudarja tudi pravice strank do varstva podatkov, pri tem pa zamolčijo, da ima javnost pravico dostopa  do informacij.To pa je v nasprotju s sporazumom TRIPS Svetovne trgovinske organizacije, ki omogoča razkritje podatkov  “kadar je to potrebno za zaščito javnosti,” kot tudi z določbami CETA , ki omogoča razkritje podatkov pri farmacevtski preskusih, da bi zaščitila javnost , podobno izjemo so naredili tudi za pesticide.

konflikti med Kanado in EU

V skladu z zakonodajo EU, lahko za deset let zaščitijo regulatorne podatke za “klasične” pesticide, medtem ko se podatki v zvezi z nizkimi pesticidi tveganja lahko zaščitijo do 13 let, ter podatki za manjšo uporabo pesticidov  do 15 let. Uredba EU o pesticidih pa izrecno prepoveduje obdobja varstva podatkov, ki presegajo te omejitve.

CETA sporazum, pa zahteva, da stranke zaščitijo podatke v zvezi s preskusi in študijami o pesticidih “najmanj 10 let” in ne zagotavlja zgornjo mejo števila let, podatki so tako lahko zaščiteni trajno.  Kanada lahko tako  po sporazumu CETA, zaščiti regulativne podatke za nedoločen čas, medtem ko je treba podatke v EU , v vseh primerih objaviti po 15 letih.

Zaradi ne razkritja podatkov koliko ostankov pesticidov je v uvoženi hrani iz Kanade bo ogroženo zdravje evropskih državljanov, saj ne bodo seznanjeni z tveganji uživanja te uvožene hrane iz Kanade.

Objavljeno v Organizacije

Različne kakovosti Coca Cole, Milke, namaza Rio mare …


MMC RTV SLO/STA

Največje tveganje pri trgovinskih znamkah

Zveza potrošnikov Slovenije je pri pregledu trga med 32 pari izdelkov odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti, med drugim pri Coca Coli, čokoladi Milka ter pri Hoferjevi in Lidlovi toastšunki.

Related image

Nižja je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka, trgovine pa to pomanjkljivost kompenzirajo s poudarkom, da je izdelek narejen v domači državi,” je ob predstavitvi podatkov o pregledu trga glede dvojne kakovosti prehranskih izdelkov opozoril kmetijski minister Dejan Židan in poudaril, da so zaznali predvsem tveganje pri trgovinskih znamkah.

Raziskavo trga so opravili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije. “Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno,” je poudaril Židan.

Ob tem so ugotovili, da obstaja povečano tveganje pri trgovinskih blagovnih znamkah, kar bo minister Židan opozoril prihodnji teden na vrhu ministrov v Bruslju. “To področje je za nas novo odkrito tveganje, zato se bomo v to problematiko v Sloveniji poglobili v prihodnjih mesecih,” je dodal.

Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi in Lidlovi toastšunki. Poleg tega tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet in Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina

milka

Nujne pregled deklaracij
Predsednica zveze potrošnikov Breda Kutin je poudarila, da največji problem predstavljajo aditivi, nadomeščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene. Opozorila je, da mora potrošnik pogledati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje.

Ena tretjina vzorčenih izdelkov odstopa glede kakovosti. Kar pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je bilo označenih z oznako Slovenska kakovost,” je poudarila Kutinova in dodala, da bi prišli do višje kakovosti izdelkov, če bi v Sloveniji šli v smer bolj jasnega in enostavnega označevanja in v proces s čim manj aditivi, s postopki, ki zagotavljajo trajnost brez aditivov.

Slabša kakovost je po njenem mnenju odraz premalo zahtevnih potrošnikov, čeprav so že bolj zahtevni, kot so bili. Pri projektu jo je zmotilo, da so pregledovali izdelke, ki jih zveza potrošnikov in tisti, ki se ukvarjajo s prehrano, ne bi priporočali za redno uživanje ampak za občasno in čim manjše uživanje. Vendar gre pač za odziv na mednarodno problematiko, ki so jo zaznali v drugih državah EU-ja.

Veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke, ki jih priporočamo za vsakodnevno uporabo,” je dejala in po njenem mnenju bi se s takim pregledovanjem kakovost te hrane izboljšala, večja bi bila tudi osveščenost potrošnikov. Obenem se zaveda, da deklaracije dobro zajemajo vsebino izdelka, a da predstavljajo izziv za potrošnika, da razbere kaj deklaracija sploh pomeni.

Image result for Rio mare pate

Majhne odstopanja od deklaracij
Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo.

Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena le pri treh izdelkih in sicer pri krekerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno.

Prvi mož uprave Janez Posedi je poudaril, da so o tem obvestili nosilca dejavnosti in da pričakujejo, da bo to odpravljeno. Pozval je tudi, naj Evropska komisija sistematično preveri stanje glede dvojne kakovosti in temu ustrezno pripravi potrebne zakonodajne podlage.

Image result for polnozrnati piškoti Leibniz

Manj soli v slovenskih izdelkih
Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. “Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, torej naši so imeli manj soli. Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati,” je dejala prva dama inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli zaključiti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.

Kušarjeva potrošnikom svetuje, da izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja in soli, kar lahko razberejo iz deklaracij na izdelkih.

Povezava:

STRUPENA HRANA

Spisek proizvajalcev hrane, ki v svoji proizvodnji uporabljajo gensko spremenjene surovine

Objavljeno v Organizacije

Smučišča lažje do zasneževanja, okoljevarstveniki nezadovoljni


Petra Mlakar – Dnevnik

Potrjene spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku bodo omogočile ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju, razvoj rekreacijskih središč v narodnem parku ter vzpostavitev pravne možnosti za sanacijo cest ob morebitni naravni nesreči. Okoljevarstveniki z vladno odločitvijo niso zadovoljni.

rudno-polje-akumolacija-2_thumb

Predstavnikom društva Alpe Adria Green se zdi absurdno, da vlada spreminja zakon o Triglavskem narodnem parku le zato, da bi preprečila kazen, s katero je zaradi prevelikega vodnega zbiralnika na Pokljuki grozila Evropska komisija. (Foto: AAG)

Za smučišča, kot je Vogel, je v noveli zakona o Triglavskem narodnem parku pomembna predvsem pravna možnost za načrtovanje manjših prostorskih ureditev, ki so sicer opredeljene kot prostorske ureditve državnega pomena. Izkazalo se je, da so ob predlogu pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so novelo pripravili, da državni prostorski načrt ni vedno najprimernejši dokument predvsem za načrtovanje manjših prostorskih ureditev na območju rekreacijskih središč. Zato bo po novem v primeru, ko je rekreacijsko središče na območju ene občine, denimo za gradnjo vodnih zbiralnikov za zasneževanje zadostoval občinski prostorski načrt. Državni načrt pa se bo uporabil takrat, ko bodo v takšnem rekreacijskem središču načrtovali večje in pomembnejše prostorske spremembe, na primer infrastrukturne objekte.

Zelena luč za zasneževanje

Vzorčni dokaz za potrebo po spremembah je smučišče Vogel. Zanj bi morala država že v pol leta po sprejetju zakona o Triglavskem narodnem parku leta 2010 začeti pripravljati državni prostorski načrt, pa ga še danes ni začela, zato so imeli upravljavci smučišča močno zvezane roke pri njegovem razvoju. »Spremembe zakona gredo v pravo smer,« je pred meseci predloge ministrstva komentirala prokuristka družbe Žičnice Vogel Tatjana Čufer. Dodala je, da si na Voglu predvsem želijo, da bi zbiralnik vode in pripadajoče cevovode lahko zgradili v čim krajšem možnem času. Tako bi lahko smučarsko sezono začenjali precej prej kot ob prvih obilnejših snežnih padavinah. Na tem smučišču so doslej iz obstoječih vodnih zbiralnikov in iz bližnjega hotela zasneževali otroški park in progo Brunarica, lotili pa so se tudi Storeča.

Nasprotno v Alpe Adria Green (AAG) – mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave menijo, da spremembe zakona ogrožajo naravo. Predsednik društva Vojko Bernard povzema: »Že v pripombah na predlagane spremembe smo opozorili, da se krči območje narodnega parka, kjer še neovirano potekajo ekološki procesi, ter da bo sprostitev ravni načrtovanja z državne ravni na občinsko omogočala politične odločitve pri posameznih gradnjah v narodnem parku. Gradnja vodnih zbiralnikov in umetno zasneževanje pomenita veliko grožnjo naravi.« Na ministrstvu za okolje in prostor so jih odpravili s pojasnilom, da se s spremembami zakona ne posega na naravovarstveno najbolj vredna območja narodnega parka, saj so vsa obravnavana obstoječa rekreacijska središča v tretjem varstvenem območju, kjer se dovoljuje trajnostni razvoj, ki je usklajen s cilji narodnega parka. Opozorila AAG so na ministrstvu ocenili za pretirana, pravi predsednik.

Izpolnjena obljuba za ustavitev postopka evropske komisije

Še bolj pa člane društva AAG po besedah Bernarda jezi dejstvo, da vlada s tem zakonom rešuje na črno zgrajeni trikrat večji bazen na Rudnem polju, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju. »S tem se rešuje pred evropsko komisijo. Biatlonski center bi drugače moral vrniti 6,5 milijona evrov, ki so jih za deset milijonov evrov vreden projekt prejeli iz evropskih virov.« Način, na katerega se je vlada lotila nepravilnosti, se mu zdi nedopusten, prav tako tudi dejstvo, da zanje v osmih letih delovanja centra še nihče ni odgovarjal.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil vodni zbiralnik Biatlonskega centra na Pokljuki zgrajen v obsegu 5478 m3 na podlagi gradbenega dovoljenja v obdobju, ko je zakon o Triglavskem narodnem parku še dopuščal 100.000 m3, vendar v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato pomeni neskladno gradnjo po zakonu o graditvi objektov. A dodajajo, da je komisija na podlagi izvedenih ukrepov in programa predvidenih ukrepov postopek proti Sloveniji ustavila. »Ker se ekološka sanacija ne more izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, se zakon spreminja tako, da se dopušča ureditev s sanacijo v obstoječem obsegu,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Sklep ARSO- akomulacija R.P. - TNP

Sodba Rudno Polje - 1 stran

Foto: AAG – zadnji dve pritožbi Smučarske zveze v zvezi z bazenom na Rudnem Polju

Povezave:
AAG in DOPPS–preprečila izdajo naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen Rudno Polje–biatlon–Pokljuka
ARSO NI IZDAL OKLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA ZA ČRNO GRADNJO AKUMULACIJSKEGA BAZENA NA RUDNEM POLJU
PRITOŽBO SMUČARSKE ZVEZE–POVEČANJE AKUMOLACIJSKEGA JEZU RUDNO POLJE, JE MKO ZAVRNIL
NEZAKONITA GRADNJA IN POSLEDIČNO DEGRADACIJA OKOLJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU V TNP – RUDNO POLJE
Bazen ne bo postal napajalnik za živino
Pripombe AAG na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

MOP POSLAL GRADIVO ZA SPREMEMBO ZAKONA O TNP NA VLADO

Objavljeno v Organizacije