Barbarski posek Valvazorjeve lipe pri graščini Krumperk


Barbarski posek Valvazorjeve lipe pri graščini Krumperk

Anton Komat

Blizu graščine Krumperk je rasla mogočna lipa, stara več kot 400 let. Zasajena je bila leta 1593 v spomin na sijajno zmago nad Turki, ki jo je pri Sisku izbojeval vitez Adam Ravbar, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov in slovenski narodni junak.

lipa

Lipa je upodobljena na grafiki v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, zato so jo poimenovali Valvazorjeva lipa. Toda to veličastno drevo, prvovrstni naravni in kulturni spomenik, zdaj leži podrto, čeprav bi lahko ohranili deblo in glavne veje še dolgo potem, ko bi drevo dokončno odmrlo. Toda brezbrižnost odgovornih je priklicala motorne žage, ki so uničile mogočno lipo, del zgodovinskega spomina naroda. Za to barbarsko dejanje ni opravičila.

Grad Krumperk ima častitljivo zgodovino in znamenite prebivalce. Na Krumperku je bila rojena Ana Marija Ravbar, mati Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je del svojega otroštva preživel prav na tem gradu. Pozneje je ta znameniti mož napisal Slavo vojvodine Kranjske in v njej upodobil tudi Krumperk. In glej, na tej grafiki je lepo vidna grajska lipa in prav zato se jo je oprijelo ime Valvasorjeva lipa. Morda bi bilo zanjo pravšnje ime Ravbarjeva lipa, kajti  vitez Adam Ravbar je bil nedvomno najbolj znan stanovalec gradu Krumperk. Vsi poznamo zgodovinsko izjemno pomembno bitko pri Sisku 22. junija leta 1593, kjer je vojska pod poveljstvom Andreja Turjaškega z genialno taktiko uničila turško armado, ki je štela kar osemkrat več vojakov. Pri tem je ključno vlogo odigrala težka konjenica, ki jo je vodil vitez Adam Ravbar. Njegovi konjeniki so z manevrom popolnega presenečenja ter s hitrim in silovitim udarom potisnili Turke v reko Kolpo, kjer jih je v paniki mnogo utonilo, preostali pa so se razbežali. Najbrž zadostujeta podatka, da je 5000 mož potolklo armado 40.000 Turkov in da je v eni sami uri bitke padlo 10.000 Turkov! Genialni taktični manever pri Sisku spada v vse učbenike vojaških akademij. Ko se je zmagoviti vojskovodja vrnil domov, so v njegovo čast posadili lipo, ki je v dobrih štiristo letih zrasla v mogočno drevo. Leta 1984 je bila razglašena za naravni spomenik (protected planet, IUCN Management, category III, WDPA ID 386923). Kaj to pomeni v mednarodnem merilu? IUCN (International union for conservation of nature – Svetovna zveza za varstvo narave) je vodilna svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena že leta 1948, s sedežem v mestu Gland v Švici. Svetovno naravno dediščino ima IUCN razdeljeno v posamezne kategorije in Valvazorjeva lipa je bila uvrščena v kategorijo III – med naravne spomenike (natural monuments) pod evidenčno številko ID 386923. V dokumentih IUCN lahko za to kategorijo preberemo: »Naravni spomeniki imajo visoko kulturno in duhovno vrednost, kar se lahko izkoristi pri pridobivanju podpore za svoje ohranjanje.« Oho, zdaj pa si poglejmo, kako se pri nas ravna z naravno in kulturno dediščino svetovnega pomena.

Leta 1996 so se uradniki RS zganili in končno uvrstili Valvazorjevo lipo med naravne znamenitosti v lasti RS pod identifikacijsko št. 5134. Torej je država vzela mogočno lipo pod svoje okrilje in pristojnost. Storila pa je samo to in nič več. Povedano praktično, nič ni storila za redno spremljanje stanja drevesa in potrebne sanitarne posege za njegovo ohranjanje. Vemo pa, da zgolj pravno pisunstvo brez potrebnih ukrepov nima zdravilnih učinkov. Govoril sem z arboristom, ki je pred nekako desetimi leti odstranil poškodovane veje, in opisal mi je neverjeten dogodek. Ko je predlagal osnovne ukrepe, ki bi zagotovili trdnost in stojnost drevesa, in povedal, da je za to potrebnih nekaj sto evrov, so mu pristojni odgovorili, da za to ni denarja! Pa saj to ni res! Za nekaj sto evrov so prepustili propadanju naravni spomenik svetovnega formata! V nadaljevanju bom povzel dogodke, kot jih navaja pisec Miha Ulčar v glasilu občine Domžale Slamnik pod naslovom Na Krumperku podrli grajsko lipo in z njo več kot štiri stoletja stare spomine (Slamnik, št. 7, julij 2018).

Mnenje arboristov

V imenu države je bila usoda lipe prepuščena območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Ta je najela arborista Vasjo Dornika, univ. dipl. inž. gozdarstva iz Arboretuma Volčji potok, ki si je drevo dvakrat ogledal (?) sredi leta 2017 in v svojem mnenju zapisal (povzemam), da je na lipi ostalo samo še 10 do 15 odstotkov krošnje in da so v krošnji, na deblu in koreničniku prisotne glive z vidnimi trosnjaki. Na podlagi ugotovitev, da je drevo izredno nevarno za obiskovalce konjušnice in promet, konjušnico pa obiskujejo učenci osnovnih šol in študentje biotehniške fakultete, je predlagal, da se drevo čim prej odstrani in nadomesti z novo čim višjo sadiko. Zavod, ki naj bi varoval naravno in kulturno dediščino, se je brez ugovora strinjal s posekom, ki je bil letos tudi izveden?!

Toda poglejmo, kako se tem rečem streže drugje po Sloveniji. Prebral sem predlog ukrepov, ki jih je za mogočen Nujčev hrast izdelala imenitna skupina strokovnjakov v sestavi: prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija, doc. dr. Maje Jurc in mag. Dušana Jurca. Tam med drugim piše (citiram):

»Nemogoče je zaustaviti propad Nujčevega hrasta. Predvidevamo, da se bo zmanjševanje vitalnosti drevesa nadaljevalo, vendar hitrosti ni mogoče napovedati. Ne vemo številnih podatkov, ki bi jih za tako napoved potrebovali: npr. obseg okuženosti korenin z mraznico kot domnevno glavne povzročiteljice hiranja hrasta (to bi ugotovili z obsežnim sondiranjem v območju korenin), podatek o obsegu in jakosti trohnobe debla (vzorčenje lesa s Presslerjevim svedrom), iz katerega bi sklepali na nevarnost podrtja drevesa ob močnem vetru ali obremenitvi zaradi snega in žledu. Hitrost hiranja je odvisna tudi od stresov v prihodnosti, ki jih ne moremo predvideti. V kolikor se bo hiranje nadaljevalo, bi bilo ustrezno po približno petih letih (ali npr. po desetih, v kolikor se stanje ne bo hitro slabšalo) močno skrajšati vse veje in vrhove v krošnji. V kolikor bo hrast še dovolj vitalen, bo iz tako nastalih štrcljev odgnal in ustvaril sekundarno krošnjo. Verjetno pa bo njegovo hiranje hitro napredovalo in bo odgnal slabo in bo kmalu odmrl. Ostane naj nespremenjen – deblo z nekajmetrskimi štrclji stranskih vej in nekaj višjimi vrhovi. Lubje bo odpadalo, hrast bo začel svoje drugo obdobje, obdobje razgradnje. Pri teh odločitvah je najpomembnejše upoštevati končni cilj sanacije, to pa je: ohraniti deblo in glavne veje še dolgo potem, ko bo drevo odmrlo.« Tako se to dela, z znanjem in srcem!

Namesto uničenja zdravljenje

Uničenje Valvasorjeve lipe, naravnega in kulturnega spomenika v svetovnem merilu je zakoličilo mnenje enega samega arborista iz komercialnega okolja Arboretuma Volčji potok.

Nič preiskav, zgolj dva ogleda. Če bi v pomoč poklicali skupino prof. dr. Nika Torellija, bi mogočno deblo Valvasorjeve lipe pričalo še dolga desetletja kot organska skulptura zgodovinskega spomina na dogodke, ki so določali našo zgodovino. Za plašljivce, ki bi že na sprehodu nosili čelade (pa jih je sram), bi okrog postavili ograjo, za ta čas moderne domoljube zapis o bitki pri Sisku, za bolj romantične zgodbo pogumnega viteza Adama Ravbarja, vedoželjne pa bi spomnili na Valvazorja in njegovo Slavo.

Z drevesno kirurgijo se lahko podaljša življenje starih dreves, sicer bi že zdavnaj podrli Najevsko lipo, lipo pred turjaškim dvorom, ki jo opeva Prešeren, lipo pri gostilni Pod lipco v Ljubljani, Kočko lipo pri Semiču, tri lipe v Komendi, štiri pri Novi Štifti in še mnogo drugih. Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana po načelih drevesne kirurgije. Zaščiten je bil koreninski sistem in odstranjen trhel in vlažen les iz notranjosti, zdravo jedro pa zaščitno premazano. Tako je bilo ustavljeno njeno propadanje. V svetu je drevesna kirurgija izjemno napredovala, saj obsega vse, od injiciranja hranil v deblo in korenine do uporabe zdravilnih pripravkov proti bakterijam in glivam. Zdravljenje starih dreves poteka po načelih zdravljenja starih ljudi. Pri nas pa se drevesna kirurgija očitno začne in konča z motornimi žagami, kot da bi človeka, ki ima glivično infekcijo nožnega palca, pozdravili tako, da bi mu odrezali nogo.

Tragično je, da ne varujemo stoletnih pričevalcev nekdanje visoke kulture, ki se spreminja v barbarstvo motornih žag in grozo podrtih mogočnih dreves

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Dan sa prijateljima na Rudinjskoj reci


Ruža Helac                                                                                                                                                                                                                 Ruža Helać – predsednica AAG – VOJVOĐANSKA ZELENA INCIJATIVA

U selu koje miruje na avgustovskoj vrućini čekamo prijatelje iz Niša. Čekamo pijatelje koje ne poznajemo. Moraju biti prijatelji,….. ko bi inače na poziv za pomoć došao gotovo ne pitavši ko smo, samo sa razlogom koji delimo kao bolest i kao strast.

Iz pomalo ofucane službene Lade izlaze ljudi, nasmejani, obični, sa rečima hvale pirotskom bureku, sa osmehom i neposrednošću. Članovi ekipe Zavoda za zaštitu prirode, radne jedinice iz Niša … Saša, Andrej, ribočuvar Dragan. Žure, imaju u planu da rade provere na još dva mala toka pirotskog kraja, sad su na Temštici i njenoj pritoci Rudinjskoj reci , popodne na Jermi i strašnom Grebenu. Vitezovi zaštite, sigurni, smireni, stručni … Gotovo silom ih nagovaramo da podelimo hladovinu, razgovaramo, pitanja je mnogo a odgovori su kao svetlo.

Pre samo par dana uputili smo, u sred sezone godišnjih odmora, molbu da Zavod u što skorijem vremenu izvrši ekspertizu zivota dna, ihtiofaune i uslova staništa Rudinjske reke,

malog potoka koji nastaje u sakrivenim dolinama Granikova i Glogovice, mističnih mesta koje čuvaju zabit, dobre i zle sile. Dobrih je izgleda manje jer se i nad ovim biserom biodiverziteta, prirodnim plodištem riba, staništem retkih ptica … nadvio oblak. Oblak nerazumlja i puste pohlepe, oblak gluposti i ambicije. Šta drugo do još jedan plan sa cevovodima, turbinama, suvim koritima, mrtvim i oteti rekama.

Ređaju se mali virovi koje jedva spajaju tanušni tokovi vlažnog kamenja, vode gotovo da i nema ali je riba i vodozemaca dovoljno da se reka može nazvati itekako živom. Agregat se koristi krajnje pažljivo jer je ovogodišnje mladji mnogo, prošlogodišnje još više. Kome se čuditi više, organizmima koje su evolucija i priroda spremile da mogu preživeti u ovim teškim uslovima ili ljudima koji se raduju svakom nalazu u svom naučnom ritualu koji ponavljaju milioniti put. Pratimo ih, fotografišemo, pokušavao da po nešto kažemo a još više zapamtimo. Selimo se brzo, pomažemo jer je neophodno uzorkovati tok na više mesta. Svaki novi minut i sve je jasnije da se nalazimo na jednom od malih ribljih plodišta u sredini koja je najbliža iskonskoj.

Savez mesnih zajednica Stare planinie, gradjani Pirota i internet grupa Odbranimo reke Stare planine, pozvala je Zavod za zaštitu prirode na ovu vanrednu aktivnost, sa prvim saznanjima da se Rudinjskoj reci sprema scenario mini hidroenergetskog ludila odobrenog prostornim planom opštine Pirot i rešenjima i dozvolama same opštine. Sumnja u štetnost ovakvog projekta biće potvrđena zvaničnim mišljenjem Zavoda za zaštitu prirode a uvidom u dokumentaciju koju ćemo po običaju u gradskoj kući tražiti kao Sveti gral, pokazaće kako je projekat na Rudinjskoj reci dobio gradjevincku dozvolu u uslovima koje ćemo zahvaljujući prijateljima, prezentovati.

Stara planinaStara planina1Stara planina2

Stara planina3Stara planina4Stara planina5

FOTO AAG: Članovi ekipe Zavoda za zaštitu prirode, radne jedinice iz Niša prave analize vode

Stara planina7

FOTO AAG: Stotine komada riblje mladji zarobljene u jedinom udubljenju sa vodom na presušenom toku.

Stara planina8

FOTO AAG: Suva korita reka na Staroj planini

Stara planina9

FOTO AAG: Život u Rudinjskoj reci

Stara planina10

FOTO AAG: Žaba na Rudinjskoj reci,

Stara planina6

Poziv na protest protiv gradnje mini hidrocentrala na Staroj planini

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Okoljsko zakonodajo se splača kršiti


Okoljsko zakonodajo se splača kršiti

Rozmari Petek – Večer

Voc in Toming inženiring bosta zato, ker sta na črno v velenjsko pregrado vgradila del materiala iz vrtca Hudinja v Celju, plačala smešno nizko kazen v višini 100 evrov

FOTO: ANDREJ PETELINŠEK Ta kup je Celjanom povzročal težave, v velenjski pregradi pa bi na njem lahko celo kmetovali.

Inšpekcija za okolje in prostor je v skladu s prioriteto svojega dela, kot vedno poudarijo, opravila pregled na območju med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, kamor je – dokazano – podjetje Toming inženiring med drugim odvrglo tudi celjsko zemljo. Natančneje, gre za zemljino, ki je bila zavoljo prekoračenih vrednosti težkih kovin lani poleti izkopana okoli vrtca Hudinja v Celju, nato pa je bila do maja letos začasno deponirana na območju stare cinkarne. To je po medijskih objavah odkrila tudi Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ugotovila je še, da je bila zemljina v dneh med 10. in 20. majem postopno predelana po postopku R 10 in vgrajena na to lokacijo po navodilih Premogovnika Velenje. Za takšno predelavo bi investitor moral imeti okoljevarstveno dovoljenje, česar za to zemljino nihče ni pridobil. Inšpekcija je zato proti družbama Voc, ki naj bi uradno zemljino odpeljal po naročilu Mestne občine Celje, in proti Toming inženiringu, ki je prevoz opravil, uvedla prekrškovni postopek. A največ, kar jih lahko doleti, je po 100 evrov kazni.

Dvakrat plačani za malo kršitev

Vse to daje izvajalcem jasno vedeti, da se takšna dejanja pravzaprav izredno splačajo. Mestna občina Ljubljana je namreč ob sanaciji enega izmed njihovih vrtcev za odvoz zemlje v za to primerno deponijo plačala kar 60 tisoč evrov. V celjskem primeru so to storili na črno in jo skrili v pregrado (ob tem pa naj bi po neuradnih podatkih podjetje Toming inženiring, ki je sprva poskušalo zanikati, kje je zemlja končala, dobilo plačilo Voca in Premogovnika Velenje).

image

FOTO: ROZMARI PETEK Običajno in dovoljeno ”polnilo” za utrjevanje pregrade med jezeroma je pepel iz šoštanjske termoelektrarne.

Uradno bi sicer v omenjeno pregrado, ki se zavoljo rudarjenja pogreza, lahko letno vgrajevali 1,5 milijona kubikov materiala, a izključno le pepela, ki nastane ob izgorevanju premoga v Termoelektrarni Šoštanj, kateremu bi primešali še tri natančno dogovorjene komponente. Obenem bi morali redno opravljati tudi monitoring vhodnih komponent, česar pa v Velenju že vsaj šest let ne počnejo. Ker blok 6 Termoelektrarne Šoštanj zavoljo boljšega izgorevanja in izkoristka pridela manj premoga, količine premoga ne zadoščajo več za enakomerno zapolnitev ugreznin.

Koliko so “rešitelji” zaslužili?

Zaradi te težave je Premogovnik Velenje tudi začel iskati še druge količine, s katerimi bi zapolnili vrzel. Sprva so še upali, da si bodo pri zapolnjevanju pomagali z zemljino, ki bi nastala ob gradnji tretje razvojne osi. A ker se gradnja te ceste še vedno odmika, so “rešitev” videli v Toming inženiringu, ki v Arnovskem gozdu za gradnjo Lidlovega logističnega centra dela gradbene izkope. “Rešitev” za skrito odstranitev zemlje, izkopane ob vrtcu Hudinja, so v istem podjetju videli tudi v Vocu, ki je dobilo posel celjske občine za odstranitev zemlje. Medijem niso hoteli povedati, kam so zemljo oddali, enako so tudi v Toming inženiringu sprva zanikali, da so imeli kaj s tem.

image

FOTO: ROZMARI PETEK Zaradi ugrezanja zemlje nad premogovniškimi jaški morajo pregrado med velenjskim in šoštansjkim jezerom nenehno utrjevati.

Še vedno pa ni znano, koliko je Voc Toming inženiringu plačal odvoz. Ve pa se, da je celjska občina Vocu za odvoz, ki ga sploh ni opravil sam, plačala 24.476 evrov. Te zemlje namreč nihče v Celju ni hotel imeti poleg sebe. Spomnimo, da so jo lani poleti hoteli odložiti na območju, kjer naj bi v Celju zgradili severno obvozno cesto, a so jo na koncu zaradi upora občanov morali začasno deponirati na območju stare cinkarne.

Zreli za kazenske ovadbe?

“Proti odgovornim v teh podjetjih in v Premogovniku Velenje bi morali podati kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja okolja,” menijo nekateri okoljevarstveniki, ki jim kar ni jasno, kako so si omenjena podjetja takšno potezo sploh lahko privoščila.

image

FOTO: ROZMARI PETEK Nasip, ki so ga pred kratkim navozili na pregrado med obema jezeroma, se s plaže Velenjskega jezera prav lepo vidi. 

“Če smo realni in gledamo praktično, bi morda takšna zemlja lahko končala kje pod kakšno cesto. Po moje bi bilo to morda celo najbolje, saj bi s tem najbolj preprečili izpiranje. Država in javnost pa morata ob tem vedeti, pod katero cesto je zemlja končala, da se je ne bi potem čez 20 let spet izkopalo, mirno vozilo naokoli in onesnaževalo okolje. Skratka, dejstvo je, da je obremenjeno zemljo treba nekam odložiti. A ne ob vodo. Obenem je treba imeti evidenco, kje je takšna zemlja končala, da se čez leta ne bi pojavila kje drugje in drugim povzročala težave,” meni še ena strokovnjakinja s področja okolja, ki imensko ni želela biti izpostavljena.

Celjsko zemljo bodo deponirali v Latkovi vasi

Na obzorju pa je nova težava. Kot smo v tem tednu že poročali, bo celjska občina avgusta sanirala igrišče ob Vrtcu Aljažev Hrib. Dela je spet prevzelo podjetje Voc.

Zaslužili so dobrih 24 tisoč evrov, plačali pa bodo 100 evrov kazni

Presenetljivo pri tem pa je, da je občina že pred začetkom del razpolagala z oceno odpadka, ki se po tolmačenju ministrstva za okolje in prostor lahko opravi šele, ko je zemljina izkopana, in preden je ta zemlja po izkopu pripeljana drugam. A kjer ni tožnika, ni sodnika. Ali drugače, inšpekcija bo, kot je sporočila, ogled gradbišča spet opravila “v skladu s prioriteto dela”. Medtem bo izbrani izvajalec odpadek morda že odpeljal. Dileme, kam ga bo odložil, ni več. “Izkopana zemljina bo deponirana na ločeni deponiji v zbirnem centru podjetja VOC Celje v Latkovi vasi. Pokrita bo z zaščitno folijo,” so dodatno sporočili z Mestne občine Celje.

Naredili tisto, kar se ne sme
Ena od temeljnih zakonitosti ravnanja z onesnaženo zemljo je, da vanjo z namenom redčenja in s tem zniževanja nedovoljenih koncentracij ni dovoljeno primešati neoporečne zemlje. Pri nasipu med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom so storili prav to. Premogovnik Velenje se je kmalu zatem javno pohvalil, da so analize pokazale, da “obravnavana zemljina kljub nedovoljenemu dovozu zemljine iz Vrtca Hudinja ni onesnažena”, in še, da “je z vidika vsebnosti onesnaževal primerna za vnos v tla na kmetijska zemljišča”. S tem so jasno dokazali, da so zemljino pravzaprav redčili, saj je zemlja takrat, ko je še bila ob vrtcu Hudinja, bila po isti uredbi označena za tako sporno, da jo je treba zamenjati, sedaj pa je primerna za kmetijsko rabo.

Povezava:

Celjski odpadki dokazano v velenjski pregradi

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG:
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Po sledeh kriminalistične preiskave: poročilo razkriva, zakaj je zagorelo v Kemisu


Andraž Rožman – Dnevnik

Čeprav je policija že lani poleti izdala poročilo, v katerem so opisali, kako je nastal požar v tovarni Kemis, do zdaj širši javnosti niso bile znane podrobnosti.

clip_image001

O tem, kaj je bil pravi vzrok lanskega požara v vrhniškem Kemisu, je bilo veliko špekulacij, toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata resen dvom. (Foto: Jaka Gasar)

»Forenzične in kriminalistične preiskave so ugotovile, da požar ni bil posledica niti malomarnosti niti nepravilnega načina dela,« je na julijski seji vrhniškega občinskega sveta dejal Emil Nanut, ki je bil v času požara direktor podjetja. Okrožno državno tožilstvo je res zavrglo kazensko ovadbo civilne iniciative zaradi povzročitve splošne nevarnosti, suma kaznivega dejanja pa niso potrdili niti kriminalisti. Toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata dvom.

Gorenje je omogočil človek

Iz kriminalističnega poročila, ki ga je inšpektor Ivan Bunič pripravil že lani poleti, je razvidno, da je zagorelo v zabojniku številka 3 (zabojniki so bili razvrščeni po številkah od 1 do 7), velikosti 5,7 krat 2,3 metra, ki je čakal na odvoz v Avstrijo. V zabojniku so kriminalisti našli kose zoglenelih krp, prah bele barve, plastična vedra tiskarskih barv, ožgane pločevinke, plastenke, kozarčke s pokrovi, ki so vsebovali črno snov, ožgane vrečke, mulj z vonjem po laku, tiskarske folije, večja tkaninasta platna, na katerih je bila siva barva, kovinske ostanke filtrov in več nedoločljivih predmetov.

V enem od vzorcev so strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija dokazali prisotnost »polinenasičenih maščobnih kislin, ki najverjetneje izvirajo iz maščobnih olj in za katere je značilno, da so podvržene spontanim oksidacijam (tudi pri sobni temperaturi)«. V kriminalističnem poročilu piše tudi, da razlaga forenzikov podaja možnost, »da so po vnosu odpadnega materiala v zabojnik nastali pogoji, ki so omogočili kemijske reakcije in posledično povzročili samovžig vsebine. V zabojniku so bile tudi lahko vnetljive snovi (krpe z ostanki vnetljivih tekočin) in druge gorljive snovi (na primer zdrobljeni plastični materiali)«.

Kemik in zunanji sodelavec Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je preučil omenjeno poročilo, meni, da je edina možna razlaga vzroka požara, da so se vžgale oljnate krpe. Pojasnil je, kako do tega pride. Ogrin pravi, da se pri spontani oksidaciji, ki so ji podvržena v zabojniku najdena maščobna olja, razvija toplota. »Če so take snovi vpite v krpe in blago, dosežejo veliko površino, ki je na razpolago kisiku, sploh če so krpe nametane vsevprek. Če se razvita toplota ne odvaja sproti, ker so oljne krpe obdane z drugimi materiali, se temperatura v njih dviga, z njenim dvigom pa se spajanje s kisikom še pospeši in v spiralnem dvigu temperatur plane ogenj. Če so prisotni še kovinski delci, ki so jih tudi našli, pa ti delujejo kot katalizatorji, torej posredniki pri spajanju s kisikom, ki zato poteka še lažje,« je pojasnil Tomaž Ogrin in opozoril, da gre pri oksidaciji res za naravni pojav, a da je požarno delovanje omogočil človek.

Požar bi lahko preprečili

»Če bi na primer zabojnik prepihovali z dušikom, ne bi zagorelo kljub morebitnemu nepravilnemu polnjenju zabojnika z odpadki. Lahko bi ga po napolnitvi tudi prelili z utekočinjenim dušikom, ki prodre v vse pore in še ohladi materiale,« je razložil Ogrin in izpostavil še to, da oksidacija, preden se razplamti požar, poteka več ur, vsaj štiri do osem, lahko pa tudi več. Zato je Ogrin prepričan, da do požara ne bi prišlo, če bi bili v Kemisu 24 ur na dan ali vsaj po 15. uri, ko se je 15. maja lani delovni dan končal, prisotni gasilci. »Nesprejemljivo je tudi, da je lahko ogenj iz velikega kovinskega zabojnika preskočil na očitno nebranjeno močno gorljivo bližnjo okolico,« je dodal in poudaril, da je imel Kemis že od leta 2009 peto stopnjo požarne nevarnosti od šestih možnih. Zato ne more razumeti, zakaj ni bil v podjetju ves čas prisoten človek in so varnostniki opravljali le občasne obhode.

Pogodbeni sodelavec varnostne službe je namreč 15. maja lani ob 19.30 končal pregled objekta. Posebnosti ni zaznal. Ob 19.55 se je v nadzornem centru varnostne službe sprožil požarni alarm. Takrat v Kemisovi stavbi ni bilo nikogar.

Kemis ne ve, kaj je bil vzrok požara

Nekdanji direktor Kemisa in sedanji prokurist Emil Nanut poudarja, da v kriminalističnem poročilu ni nikjer navedeno, da je požar nastal zaradi samovžiga. »V poročilu strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija poudarjajo, da v konkretnem primeru niso dokazali samovžiga, ampak samo okoliščine, ki bi samovžig lahko omogočile,« pravi Nanut in dodaja, da v Kemisu ne vedo, kaj je bil vzrok požara. Da je bil najverjetnejši vzrok samovžig, je javnosti že septembra lani sporočila policija, ki pa tedaj ni omenjala oljnatih krp. Nanut sicer pravi, da so tudi odpadke v zabojniku, v katerem je najprej zagorelo, tako kot vedno pregledali in jih pripravili za sežig.

Video RTV:

KEMIS: ZA POŽAR KRIVO NAPAČNO ODLAGANJE PODATKOV

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG:
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Stekli prvi ukrepi za povečanje varnosti Koroške Bele pred plazovi


Fotografija je simbolična.

3. avgusta se je pričela sanacija potoka Bela, ki je eden prvih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti prebivalcev pred plazovi nad Koroško Belo. Sanacijo in čiščenje struge skozi potok Bela bo izvedel državni koncesionar Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ki bo z deli začel pri gasilskem domu. Končana pa naj bi bila do poletja prihodnje leto.

Za potrebe gradnje in vzdrževanja novih pregrad bo jeseniška občina morala poskrbeti za dovozno cesto.

Na občini so veseli, da se dolgo pričakovani ukrepi vendarle začenjajo izvajati, še težje pa so na začetek ukrepov za večjo varnost čakali krajani. Ti so v minulih tednih znova opazili, da je plaz Čikla nad Koroško Belo aktiven in se premika. Kot opozarja vodja civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo Andrej Palovšnik, je treba ukrepe čim prej izvesti.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Objavljeno v Organizacije

Uradno potrdili, da ne bodo gradili plinovoda “Žavlje” v tržaškem zalivu


plinovod Žavlje

Italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj je uradno sporočilo, da je zaustavilo postopek o presoji načrtovane gradnje plinovoda družbe Snam Rete Gas na trasi Trst-Gradež-Vileš.

Odločitev je bila pričakovana, saj bi se bil moral plinovod priključiti na plinski terminal v Žavljah, katerega pobudnik Gas Natural je junija letos dokončno vrgel puško v koruzo. Konec julija je družba Snam Rete Gas sporočila ministrstvu, da se odpoveduje načrtu.

Novico je sporočil deželni odbornik za okolje FJK Fabio Scoccimarro, ki je potrdil, da se tako zaključuje postopek, kateremu smo več let nasprotovali  v Alpe Adria Green ter občani, institucije in krajevna politika iz obeh strani meje.

V AAG smo zadovoljni da se je končalo še zadnje dejanje v projektu “Plinski terminal Žavlje”

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Objavljeno v Organizacije

Od 1. avgusta živimo na kredit na račun naših otrok


Dan prekoračenja Zemljinih virov ali tudi Dan ekološkega dolga je tisti dan v letu, ko je človeštvo izkoristilo vse naravne vire, ki jih Zemlja v enem letu še lahko generira.

Od tega dne naprej vstopamo v ekološki dolg do naslednjih generacij. Letos je ta dan 1. avgust, kar pomeni, da smo v zgolj 7 mesecih izkoristili toliko virov, kot nam jih je bilo danih za 12 mesecev.

Otrok - zemlja

Dan prekoračenja Zemljinih virov je vsako leto prej, predlani se je zgodil 8. avgusta, lani 2. avgusta, letos še dan prej. Za primerjavo in razmislek, leta 1993 je bil ta dan 21. oktobra!

Trenutno na leto porabimo za 1.7 razpoložljivih virov Zemlje. Zemljo izkoriščamo mnogo preveč, posledica tega pa bo (oz. marsikje že je) pomanjkanje vode, hrane, energije in vseh drugih naravnih virov.

Slovenija je najslabša v regiji, saj je v ekološki dolg vstopila že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Objavljeno v Organizacije