UČENCI OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR SO IZVEDLI SKUPAJ Z AAG EKO-PATRULJO KVALITETE VODE NA KRASU


V torek 14.01.2020 smo z 32 otroki iz 2. triade OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR izvedli ekološko patruljo kvalitete vode na Krasu.

My beautiful picture

V vasi Slivje smo pripravili projekcijo o problematiki vode skozi kras, Predstavili smo  napravo za meritve vode in delo z njo. Namen eko patrulje je bil ugotavljanje morebitnih kritičnih vrednosti vode. V kolikor bi bilo pri meritvah ugotovljeno odstopanje  od mejnih vrednosti bi takoj  aktivirali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kopra, da ukrepa.

Učenci so se po predstavitvi razdelili na 7 eko- skupin, ki so s pomočjo mentorjev in AAG spremljali meritve vode in tudi sami izvajali meritve z PH lističi.

My beautiful picture

Foto AAG – Analiziranje vode

Vodo smo najprej analizirali v vasi Slivje v slepi dolini Mrzlice, na stiku neprepustnih s kraškimi kamninami.

Z avtobusom smo se pripeljali, do vhoda v jamo Dimnice.  V jamo, smo se spustili na globino 100 m po turističnih poteh (ograje, preproge, veliki rovi…) do reke, ki se steka v izvir Rižane, po ugotovitvah sledilnega poskusa. Spoznali smo edino vodovodno zajetje v jamah v Evropi in analizirali vodo.

Pot smo nadaljevali do čistilne naprave – Vodarne, kjer po ultrafiltreaciji surovo vodo pošljejo v vodovodno omrežje. V vodarni analiziramo stanje vode.

Eko patruljo smo končali v Ankaranu, kjer so si otroci odšli pogledat  školjčno sipino, kot del antropogene krajine in eno od dveh tanatocenoz v Sredozemlju. Na sipini so  tudi določili vrste školjk in polžev, ki so jih našli.

Eko – skupine bodo v šoli sestavile poročila, ter nam jih poslale v oceno. Vse skupine bodo prejele priznanja mladega ekologa in praktično nagrado.

Eko patruljo smo izvedli v okviru programa AAG – ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

 

Objavljeno v Organizacije

OSNUTEK PREDPISA O “SMRADU” VERJETNO ŽE LETOS


Mala Mežakla20

Foto: EKO PATRULJA AAG – MALA MEŽAKLA

Ministrstvo za okolje in prostor RS je v svojem odgovoru na naše vprašanje z 15. 5. 2019 ki smo ga poslali v  dopis, v katerem smo zahtevali takojšnje sprejetje ustrezne zakonodaje na Vladi in v Državnem zboru RS s področja obvladovanja smradu. Po dveh mesecih smo prejeli odgovor iz Ministrstva za okolje in prostor v katerem so nam zagotovili, da bodo, z namenom vzpostavitve sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem v Sloveniji je ministrstvo 30. maja 2017 sklenilo pogodbo z zunanjim izvajalcem za izdelavo Strokovnih podlag za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem. V strokovnih podlagah bo opredeljena sprejemljiva raven izpostavljenosti neprijetnim vonjavam ter predlagana najprimernejša metodologija za normativno urejanje vonja. Za potrebe izpeljave četrte faze projekta, ki je trenutno v teku in obsega svetovanje pri pripravi osnutka predpisa, je bil rok za izdelavo strokovnih podlag iz 30. marca 2019 podaljšan na 11. november 2019. Na podlagi izdelanih strokovnih podlag bo ministrstvo do konca leta 2019 pripravilo predlog predpisa, ki bo vzpostavil sistem za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem.

Ker v AAG nismo prejeli do konca leta 2019 dopisa iz MOP v zvezi z našim pomladanskim dopisom, smo na MOP poslali ponovni dopis ali so zunanji izvajalci zaključili delo. V AAG pričakujemo, da bo predpis o “SMRD-u” sprejet v letu 2020 S tem predpisom  bomo imeli zakonske  podlage, da lahko prijavimo kršitelje.  S tem bomo, v kolikor ne bodo “cokla” zopet inšpekcijske službe, vzpostavili nadzor in v največji možni meri preprečili prekomerno izpostavljenost prebivalcev neprijetnemu vonju.

Iz MOP smo  8. 1. 2020 naslednji odgovor:

MOP odgovor na dopis AAG smrad-page-001

V AAG bomo strokovne podlage preučili in posredovali eventualne pripombe na MOP.  Strokovne podlage si lahko ogledate na spletni strani ministrstva.

Povezav1:

PETICIJA: ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

Odgovor MOP na dopis AAG v zvezi z sprejetjem zakonodaje s področja obvladovanja smradu

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

»ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG« ZA LETO 2019


Glavni vir vode za Istrsko Slovenijo je kraški izvir reke Rižane. Obsežni sledilni poskus pred okoli štirimi desetletji je dokazal stekanje vode vanj s skoraj 240 kv. km obsežnega zaledja, ki sega do Brkinov. Na podlagi tega so bile sprejete varnostne cone z omejitvami dejavnosti. Izdelana je bila ocena ogroženosti, kjer so bile izpostavljene prometnice v prvi in drugi varnostni coni. Glede na to, da se dnevno prepelje tudi preko 100 vlakovnih kompozicij s skoraj 3 milijoni ton naftnih derivatov in drugih kemikalij ter, da predstavlja skoraj tri četrtine tovora na slovenskih železnicah blago iz/za pristanišče v Kopru, bi pričakovali, da bo narejeno vse za zagotovitev varnosti. Če dodamo še navedbe, da en »luški evro« ustvari sedem drugih, bi že z ureditvijo kilometra lovilcev vzdolž proge vsako leto, že zdavnaj uredili razmere in bili pripravljeni na nesreče, kot se je zgodila letošnje poletje. Če k temu dodamo dve opozorili, kot je bila prometna nesreča na cesti med Kozino in Podgradom ter izpusti farme, je brezbrižnost toliko manj razumljiva.

Res, da se kemikalije s prevrnjenega vagona še niso pojavile v izviru, kar za izvršno oblast še ni dovoljšen razlog za kazensko ukrepanje zoper odgovorne v železniškem prometu, očitno niso bili to dovolj močni razlogi, da bi se pristopilo k zavarovanju izvira. Še posebej je nerazumljivo, ker naj bi proga bila uporabljena tudi po izdelavi dodatne železniške proge iz pristanišča.

Zaradi zgoraj navedenega je na predlog Komisije pri UO AAG ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” UO AAG v torek 07.01.2020 potrdil da se, kot  >ZMAGOVALCE ČRNE LISTE AAG ZA 2019<  razglasi VODSTVO SLOVENSKIH ŽELEZNIC, za neodgovorno dosedanje delo in »verovanje v božjo previdnost« še naprej, kljub napovedim o povečanju pretovora iz/za pristanišče.

ŽELEZNIŠKA NESREČA HRSTJE

Obrazložitev

V železniškem predoru blizu Dola pri Hrastovljah je 25.06.2019, malo pred 15. uro, iztirilo šest vagonov, v katerih je bil kerozin. Dva vagona sta se nagnila na obok predora, na obeh je zazevala odprtina, iz katere je začel iztekati nevaren kerozin. Kasneje se je izkazalo, da je gorivo iztekalo iz enega vagona. Koliko kerozina je izteklo v tla, še vedno ni uradno znano. Zaradi bližine Rižane je bil strah domačinov pred ekološko katastrofo upravičen.

Po okvirnih ocenah je v železniškem predoru pri Hrastovljah, zaradi nezgrajenega zbiralnika odpadnih voda z lovilci olj, izteklo v tla 10.700 litrov kerozina. V zemljini, ki so jo izkopali in odpeljali na deponijo v Lenart, naj bi ga bilo tisoč litrov. Istra je v krču in pričakovanju vodnega vala, ki bo postregel z večjim deževjem in odnesel kerozin v vodovodno omrežje.

Kerozin je rakotvoren in je nevaren, če vstopi v pitno vodo, ne samo za človeka, temveč za vse življenjske vrste. Enako nas mora skrbeti reka Rižana in morje s svojimi prebivalci.

Poleg tega, da je kerozin rakotvoren in njegovo uživanje močno obremeni jetra, je treba vedeti, da bo, če pride v vodarno, uničil kompletno postrojenje ultrafiltracije. Zamašil bo mikropore in zgodba ultrafitracije vode bo končana.

Z vsakimi padavinami igramo rusko ruleto. To pomeni, da če se bo kotanja napolnila z vodo, bo na površini te vode kerozin. Vsekakor pa se ni nihče odzval na predlog AAG-ja , da se namesti online monitoring’. Izdelujejo ga Angleži in opravlja meritve ves čas, neprestano in ne samo vsakih osem ur. Tekoče bo zaznal, da je polutant prišel do vodnega vira. To bi bilo smiselno iz treh razlogov, da se ščiti vodarna, da se pravočasno obvesti ribogojca in da se pravočasno ukrepa pri zaščiti reke in morja.

‘Onesnaževalec plača’  Koprska občina kot Rižanski vodovod bi od Slovenskih železnic morali zahtevati nakup takšnega monitoringa. To je nekaj neizbežnega in normalnega

Drugi predlog, ki ga je v imenu AAG predlagal član UO Gorazd Pretnar je bioremidiacija. Gre za obdelovalni postopek, ki temelji na naravnih procesih, pri katerih mikroorganizmi spremenijo okoljsko onesnaževanje v tleh, podtalnici in sedimentih do neškodljivih končnih produktov. Nabaviti je potrebno mikroorganizme, ki bodo razgradili vse, kar je ostalo. Dovajati jim je potrebno le dovolj tekočine in hranilnih snovi, da pride čim prej do biološke razgradnje. Ti mikrogoranimi niso gensko spremenjeni, najdemo jih v naravi in imajo encime tudi za razgradnjo naftnih derivatov.

Pri reševanju tako zapletene situacije smo v AAG pogrešali sodelovanje dveh ministrstev, ki se financirata iz davkoplačevalskega denarja. Prepričani smo, da vzorcev ne bi smel jemati Rižanski vodovod na stroške uporabnikov, temveč je to naloga zdravstvene inšpekcije, ki ima za to zaposlene in usposobljene ljudi. Prav tako menimo, da bi se moral v zadevo vključiti okoljski minister in inšpektor za kemikalije, saj je šlo za kemijsko nesrečo. V Sloveniji je še veliko predorov, ki nimajo zbiralnikov odpadnih voda z lovilci olj, tako da je le stvar časa, kdaj in kje bo prišlo v železniških predorih do podobne nesreče.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Obnovljivi viri? Na to uho slabo slišijo



Polona Malovrh
– DELO

Nadomeščanje fosilnih goriv: občine upravljajo z dva tisoč objekti, kjer bi lahko zmanjšale obratovalne stroške in emisije.

FOTO:Obnovljivi viri? Na to uho slabo slišijo

Sončna elektrarna v Mojstrani. Največja instalirana moč sončnih elektrarn je sicer na Štajerskem, v Savinjski in Osrednjeslovenski regiji. FOTO: Bor Slana

Ljubljana – Tačas ko po Evropi dobesedno »izumljajo« načine, kako breme opuščanja fosilnih goriv čim bolj učinkovito prenesti na obnovljive vire energije (OVE), slovenskih županov ukrepi za zmanjšanje toplogrednih emisij v občinskih objektih, v katerih za gretje in za pripravo tople sanitarne vode večinoma uporabljajo fosilna goriva, ne zanimajo.
Dunajsko javno podjetje Wien Energie je v avstrijski prestolnici denimo samo lani zgradilo petdeset sončnih elektrarn ali toliko kot prej v desetih letih. Zdaj jih obratuje dvesto, skupne moči trideset megavatov, oskrbujejo 14.000 gospodinjstev, letni prihranek ogljikovega dioksida pa znaša enajst tisoč ton.

image

FOTO: Delo

Iz Švice prihajajo vesti o poskusih »vertikalne fotovoltaike« v Alpah, Portugalska v kratkem s 45 milijonov evrov vrednim posojilom Razvojne banke Sveta Evrope načrtuje deset na vodi lebdečih sončnih elektrarn …, v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens) pa ugotavljajo, da v slovenskih občinah »vztrajno ne naredijo skoraj nič« in da o Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu, kot pravi tajnik Zens in član UO AAG Božo Dukič, »v glavnem le leporečimo«.
Da zaveze o četrtinskem deležu OVE, to je sonca, vetra, vode, geotermalnih virov, biomase ali bioplina v bruto končni rabi energije ter o desetinskem deležu v prometu do 2020 ne bomo dosegli, je bilo že nekaj let dejstvo. Zdaj je 2020 tu, do cilja pa nam manjkajo še dobri trije odstotki ali dva tisoč gigavatnih ur energije, kar je skoraj toliko, kolikor je letno daje veriga dravskih hidroelektrarn ali desetkrat več, kot je daje prek pet tisoč obstoječih sončnih elektrarn.

image

Dravske elektrarne letno proizvedejo 2600 gigavatnih ur energije. FOTO: Tadej Regent/Delo

Stroške bi lahko zmanjšali v dva tisoč javnih objektih

Objektov, kjer ima dvesto dvanajst županov možnost, da zmanjša škodljive emisije, je po navedbah Zensa vsaj dva tisoč. »V bistvu naših županov ne zanimajo ne podnebne razmere ne zmanjševanje občinskih obratovalnih stroškov,« je kritičen Dukič. Lani poleti je Zens izmeril »energetski utrip« v občinah. Župane, ki teh dva tisoč objektov »pozimi ogrevajo, poleti pa hladijo«, so prosili za podatke o vrsti energenta, ki ga pri tem uporabljajo in o stroških zanje.
Zens jim je »razkril« še, kako fosilne energente nadomestiti z OVE po načelu javno-zasebnega partnerstva. V tem primeru za projektno dokumentacijo in izvedbo poskrbi zasebni partner, ki mu občina po pogodbi poravnava letno anuiteto do celotnega poplačila: »Le-to občina dejansko plačuje iz prihrankov, ker nima več izdatkov za fosilne energente. Občina dolgoročno v bistvu varčuje.«
Prejeli so en sam odgovor – mestne občine Ljubljana, ki je v sklopu projekta energetske obnove mesta v sedmih letih – tudi z javnozasebnim pogodbeništvom – sanirala okrog petdeset javnih objektov – vrtcev, šol, športnih, zdravstvenih, kulturnih domov …, od 2015 pa v svojih objektih naroča električno energijo izključno iz OVE.
»Sprašujemo se, ali so po občinah tako dobro povezani z dobavitelji fosilnih energentov, da jim ne pride na misel poseči v ustaljeno dobaviteljsko verigo. Preprosto ne moremo razumeti tako nedržavnega odnosa do izpolnjevanja državnih obveznosti,« pravi Dukič.
V Zensu vidijo rešitev v postopnem ukinjanju državnih subvencij za rabo fosilnih goriv, ki jih je na letni ravni še vedno okrog 140 milijonov evrov. Za primerjavo: v 2018 smo v Sloveniji za podpore proizvodnji električne energije iz OVE izplačali 135,1 milijona evrov. Od teh so sončne elektrarne prejele 62,8 milijona evrov.

image

He Blanca; na spodnji Savi je 1078 hektarov vodnih površin, primernih za plavajoče sončne elektrarne.
FOTO: Jure Eržen/Delo

Kaj pa podnebni sklad?

Sončne celice na spodnji Savi?
Ena najbolj odmevnih idej s področja OVE prihaja iz Posavja – to so plavajoče sončne elektrarne. A o tovrstnem obnovljivem viru namesto HE Mokrice na reki, kjer pretok dosega tudi štiri tisoč kubičnih metrov na sekundo, so mnenja deljena. Darko Fius iz Zensa je izračunal, da je na spodnji Savi približno 1078 hektarov vodnih površin, primernih za fotovoltaiko, poleg drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo »plavajoče sončne celice« – manj izhlapevanja in manj megle, manj nesreč zaradi slabe vidljivosti … V Hidroelektarnah na spodnji Savi pa opozarjajo še na en vidik, vezan na investicijo v HE Mokrice: na gradnjo protipoplavne zaščite območij v Posavju.

Pa vendar se po občinah, čeprav po polžje, premika in vsake toliko vznikajo inovativne ideje o »drugačni« rabi OVE. Občini Poljčane in Bled sta si v 2019 poleg Ljubljane denimo prislužili naziv energetsko najbolj prodornih občin, Štajerska, Savinjska in Osrednjeslovenska so regije z najvišjo instalirano močjo sončnih elektrarn, lani jeseni se je za energijo iz sončnih celic na strehah javnih objektov odločila občina Zagorje, ki je že pred dvema desetletjema rekla ne fosilnim gorivom …
Večinoma pa se občine projektov, vezanih na OVE, še zmeraj otepajo zaradi financ. »Po nepotrebnem,« dodaja Dukič, »saj je denar na voljo v podnebnem skladu. Le razpis še potrebujemo …« Če priprava projekta stane okrog deset tisoč evrov, utemeljuje, bi za dva tisoč javnih objektov v upravljanju občin potrebovali približno desetino sredstev, ki se jih za blaženje podnebnih sprememb nateče v podnebni sklad. V 2019 je bil ta »težak« slabih 150 milijonov evrov.

Sloveniji do cilja v 2020 – četrtina energije iz OVE – manjka cela dravska veriga.
V občinah je dva tisoč javnih objektov na fosilna goriva.
Županov klimatske spremembe ne zanimajo.

Objavljeno v Organizacije

Sedem razlogov, zakaj jedrska energija ni odgovor na rešitev podnebnih sprememb


Premier Marjan Šarec povdarija, da jedrska energija v Sloveniji ostaja pomemben vir zanesljive oskrbe z električno energijo. Ob tem se je zavzel za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne…Vendar ni čisto tako preprosto, še manj pa ekološko!

Obstaja majhna skupina znanstvenikov, ki predlagajo nadomeščanje 100% svetovnih elektrarn na fosilna goriva z jedrskimi reaktorji kot način reševanja podnebnih sprememb. Številni drugi predlagajo rast jedrske energije, da bi zadovoljili do 20 odstotkov vseh potreb po energiji (ne le električne energije). Zavzemajo se za to, da je jedrska energija “čist” vir energije brez ogljika, vendar ne gledajo na človekove vplive teh scenarijev. Naredimo matematiko …

Gradnja ene jedrske elektrarne v povprečju traja približno 14-1 / 2 let, od faze načrtovanja vse do obratovanja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od onesnaževanja zraka vsako leto umre približno 7,1 milijona ljudi, pri čemer je več kot 90% teh smrti zaradi zgorevanja energije. Torej, če bi preklopili naš energetski sistem na jedrski, bi umrlo približno 93 milijonov ljudi, saj čakamo, da bodo vse nove jedrske elektrarne zgrajene po celotnem jedrskem scenariju.

Po drugi strani pa sončne elektrarne lahko zgradimo  v povprečju od 2 do 5 let, od pričetka ideje. Sončni PV projekti na strehi so samo 6 mesecev. Tako čimprejšnji prehod na 100% obnovljive vire energije povzroči smrt na desetine milijonov manj.

To ponazarja velik problem jedrske energije in zakaj se obnovljivi viri energije, zlasti vetra, vode in sonca, izogibajo tej težavi. Jedrska energija  pa nima samo ene težave, ima jih sedem. Tu je sedem glavnih težav z jedrsko energijo:

1. Dolgo časovno zaostajanje med načrtovanjem in delovanjem

Čas med načrtovanjem in obratovanjem jedrskega reaktorja vključuje čas za določitev lokacije, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za gradnjo, nakup ali zakup zemljišča, pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobitev financiranja in zavarovanja za gradnjo, namestitev prenosa, pogajanje o pogodbi o nakupu električne energije. , pridobiti dovoljenja, zgraditi obrat, ga povezati s prenosom in pridobiti dokončno obratovalno dovoljenje.

Časi načrtovanja obratovanja vseh jedrskih elektrarn, ki so bile kdaj koli zgrajene, so trajale 10-19 let ali več. Na primer, reaktor Olkiluoto 3 na Finskem je bil predlagan finskemu kabinetu decembra 2000, da se ga doda k obstoječi jedrski elektrarni. Njen zadnji predvideni datum zaključka je leto 2020, za obratovanje 20 let.

Jedrska elektrarna Hinkley Point naj bi se začela v letu 2008. Predvideno leto dokončanja bo od 2025 do 2027, kar ji bo dalo čas PTO od 17 do 19 let. Reaktorji Vogtle 3 in 4 v Gruziji so bili prvič predlagani avgusta 2006, da se jih doda na obstoječe mesto. Predvideni datumi zaključka bodo novembra 2021 oziroma novembera2022 glede na čas PTO 15 oziroma 16 let.

Reaktorji Haiyang 1 in 2 na Kitajskem naj bi se začeli izvajati leta 2005. Haiyang 1 je začel s komercialnimi operacijami 22. oktobra 2018. Haiyang 2 je začel delovati 9. januarja 2019, kar jim je dalo čas PTO 13 in 14 let. Na Kitajskem sta bila reaktorja Taishan 1 in 2 razpisana leta 2006. Taishan 1 je začel s komercialnim obratovanjem 13. decembra 2018. Taishan 2 naj bi bil priključen do leta 2019, kar jim bo dalo čas PTO 12 in 13 let. Načrtovanje in nabava štirih reaktorjev v Ringhalsu na Švedskem se je začela leta 1965. Eden je trajal 10 let, drugi je trajal 11 let, tretji 16 let, četrti pa je potreboval 18 let.

Številni trdijo, da je Francov načrt Messmerja iz leta 1974 v 15 letih zgradil 58 reaktorjev. To ni res. Načrtovanje več teh jedrskih reaktorjev se je začelo že dolgo pred tem. Na primer, reaktor Fessenheim je gradbeno dovoljenje dobil leta 1967, načrtovali pa so ga začeli že pred leti. Poleg tega je bilo med letoma 1991 in 2000 dokončanih 10 reaktorjev. Kot tak je bil celoten čas načrtovanja obratovanja teh reaktorjev najmanj 32 let, ne 15. Čas vsakega posameznega reaktorja je bil od 10 do 19 let.

Creative Commons: Wikimedia

2. Stroški

Izmerjeni stroški energije (LCOE) za novo jedrsko elektrarno v letu 2018, ki temelji na Lazardu , znašajo 151 USD (112 do 189) / MWh. To primerjamo s 43 USD (29 do 56) / MWh za obalni veter in 41 USD (36 do 46) / MWh za solarno fotonapetostno napravo iz istega vira.

Ta jedrski LCOE je iz več razlogov podcenjujoč. Prvič, Lazard predvideva čas gradnje jedrske energije 5,75 leta. Kljub temu pa bosta reaktorja Vogtle 3 in 4 potrebovala vsaj 8,5 do 9 let za dokončanje gradnje. Ta dodatna zamuda povzroči oceno LCOE za jedrsko energijo, približno 172 (128 do 215) / MWh, ali stroške 2,3 do 7,4-krat večja od  elektrarne na kopnem.

Nato LCOE ne vključuje stroškov glavnih jedrskih porušitev v zgodovini. Na primer, ocenjeni stroški za čiščenje škode zaradi treh porušenj jedra reaktorja Fukushima Dai-ichi so znašali od 460 do 640 milijard dolarjev . To je 1,2 milijarde dolarjev ali 10 do 18,5 odstotka kapitalskih stroškov vsakega jedrskega reaktorja po vsem svetu.

Poleg tega LCOE ne vključuje stroškov skladiščenja jedrskih odpadkov za več sto tisoč let. Samo v ZDA letno porabijo približno 500 milijonov ameriških dolarjev za zaščito jedrskih odpadkov iz približno 100 civilnih elektrarn. Ta količina se bo povečala le, ko se odpadki še naprej kopičijo. Ko se elektrarne upokojijo, se mora poraba nadaljevati več sto tisoč let, brez prihodka od prodaje električne energije za plačilo skladiščenja.

3. Tveganje za širjenje orožja

Rast jedrske energije je v preteklosti povečala sposobnost držav, da pridobivajo ali pridobivajo plutonij ali obogatijo uran za proizvodnjo jedrskega orožja. Medvladni svet za podnebne spremembe (IPCC) to dejstvo priznava. V povzetku poročila o energiji za leto 2014 so zaključili z „ trdnimi dokazi in visokim soglasjem “, da je širjenje jedrskega orožja ovira in tvega za vse večji razvoj jedrske energije:

Med ovire in tveganja, povezana z naraščajočo uporabo jedrske energije, so operativna tveganja in s tem povezana varnostna vprašanja, tveganja vkopavanja urana, finančna in regulativna tveganja, nerešena vprašanja ravnanja z odpadki, težave glede širjenja jedrskega orožja in negativno javno mnenje.

Gradnja jedrskega reaktorja za energijo v državi, ki trenutno nima reaktorja, omogoča državi uvoz urana za uporabo v objektu za jedrsko energijo. Če država tako odloči, lahko skrivno obogati uran, da ustvari orožje z orožjem in nabere plutonij iz uranovih gorivnih palic za uporabo v jedrskem orožju. To ne pomeni, da bo to storila katera koli država ali vsaka država, vendar zgodovinsko nekateri to imajo in je tveganje veliko, kot ugotavlja IPCC. Gradnja in širjenje malih modularnih reaktorjev (SMR) lahko to tveganje še poveča.

Creative Commons, Wikimedia

4. Tveganje taljenja

Do danes se je 1,5% vseh jedrskih elektrarn, ki so bile kadarkoli zgrajene, do neke mere stopilo. Razpadi so bili katastrofalni (Černobil, Rusija leta 1986; trije reaktorji v Fukušimi Dai-Iči na Japonskem leta 2011) ali pa so bili škodljivi (Tri-miljski otok, Pensilvanija leta 1979; Saint-Laurent France leta 1980). Jedrska industrija je predlagala nove zasnove reaktorjev, za katere menijo, da so varnejše. Vendar pa so ti načrti na splošno nepregledani in ni nobenega zagotovila, da bodo reaktorji pravilno načrtovani, zgrajeni in upravljani ali da naravna katastrofa ali teroristično dejanje, na primer letalo, vletelo v reaktor, ne bo povzročilo propada reaktorja. , kar je povzročilo veliko katastrofo.

5. Tveganje za rudarjenje raka pljuč

Rudarstvo urana povzroča pljučnega raka pri velikem številu rudarjev, ker rudniki urana vsebujejo naravni radgonski plin, pri čemer so nekateri proizvodi razpada karcinogeni. Študija na 4.000 rudarjih urana med 1950 in 2000 je pokazala, da je 405 (10 odstotkov) umrlo zaradi pljučnega raka torej šestkrat več kot pri kajenju. Še 61 drugih ljudi je umrlo zaradi pljučnih bolezni, povezanih z rudarstvom. Čista, obnovljiva energija tega tveganja ne predstavlja, ker

(a) za proizvodnjo generatorjev ne potrebuje nenehnega rudarjenja kakršnega koli materiala, samo enkratno rudarjenje; in

(b) rudarjenje ne predstavlja enakega tveganja za raka pljuč, kot ga je pridobivanje urana.

6. Emisije ekvivalenta ogljika in onesnaževanje zraka

Ni jedrske elektrarne z ničelno ali skoraj nič emisijo. Celo obstoječe elektrarne oddajajo zaradi nenehnega rudarjenja in rafiniranje urana, ki je potreben za obratovanje. Emisije iz nove jedrske energije znašajo 78 do 178 g-CO2 / kWh, kar ni blizu 0. Od tega so 64 do 102 g-CO2 / kWh v 100 letih emisije iz omrežja v ozadju, medtem ko potrošniki čakajo 10 do 19 let, da jedrska začne prične delovati. Poleg tega vse jedrske elektrarne oddajajo 4,4 g-CO2e / kWh iz vodne pare in toplote, ki jo sproščajo. To je v nasprotju s sončnimi paneli, ki zmanjšujejo tokove toplote ali vodne pare v zrak za približno 2,2 g-CO2e / kWh, kar pomeni, da je neto razlika samo od tega faktorja 6,6 g-CO2e / kWh.

Kitajska naložba v jedrske elektrarne, ki traja tako dolgo med načrtovanjem in obratovanjem namesto vetra ali sonca, je povzročila, da so se kitajske emisije CO2 od leta 2016 do 2017 povečale za 1,3 odstotka, namesto da bi upadle za približno 3 odstotke. Posledica razlike v emisijah zaradi onesnaženja zraka je bila lahko samo na Kitajskem v letu 2016 69.000 dodatnih smrti zaradi onesnaženja zraka, v letih pred in od takrat pa še več smrti.

Pexels commons

7. Tveganje za odpadke

Nenazadnje so porabljene gorivne palice iz jedrskih elektrarn radioaktivni odpadki. Večina gorivnih palic je shranjenih na istem mestu kot reaktor, ki jih je porabil. To je povzročilo na stotine radioaktivnih odpadkov v mnogih državah, ki jih je treba vzdrževati in financirati vsaj 200.000 let, kar je daljše od življenjske dobe katere koli jedrske elektrarne. Več jedrskih odpadkov, ki se nabirajo, večje je tveganje za uhajanje radioaktivnih snovi, kar lahko poškoduje oskrbo z vodo, pridelke, živali in ljudi.

Povzetek

Če povzamemo, nova jedrska energija stane približno 5-krat več kot fotovoltajična  na kWh (med 2,3 in 7,4-krat odvisno od lokacije in integracije). Jedrska traja 5 do 17 let dlje med načrtovanjem in obratovanjem in v povprečju proizvede 23-krat več emisij na enoto proizvedene električne energije (med 9 do 37-krat več, odvisno od velikosti elektrarne in urnika gradnje). Poleg tega ustvarja tveganje in stroške, povezane s širjenjem orožja, rušenjem tal, rudarskim rakom na pljučih in tveganjem za odpadke. Čista obnovljiva energija se izogne ​​vsem takšnim tveganjem.

Zagovorniki jedrske energije  trdijo, da je jedrska energija še vedno potrebna, ker je kapacitete pridobljene energije iz  obnovljivih virov energije premajhna  in vedno potrebujejo zemeljski plin za rezervo. Vendar jedrska energija nikoli ne ustreza povpraševanju po energiji, zato potrebuje rezervno kopijo. Tudi v Franciji z enim najnaprednejših programov za jedrsko energijo še vedno potrebuje zemeljski plin, hidroelektrarne ali baterije, ki se porabijo od 5 do 100 krat hitreje, ko dosežejo vrhove povpraševanje. Danes so v resnici baterije po vsem svetu delno nadomestilo za zemeljski plin veter ali sonca. Deset neodvisnih znanstvenih skupin so ugotovile, da je mogoče z nizkimi stroški premostiti  vmesno manjke energije, brez jedrske energije.

Nazadnje so številne obstoječe jedrske elektrarne tako drage, da njihovi lastniki zahtevajo subvencije, da lahko obratujejo. Leta 2016 so na primer tri obstoječe newyorške jedrske elektrarne v vzhodni državi zaprosile in prejele subvencije, da so ostale odprte z argumentom, da z jedrsko energijo zmanjšujejo  emisije. Vendar tako subvencioniranje lahko  najkrajšem možnem času poveča emisije ogljika in stroške glede na zamenjavo jedrskih elektrarn z obnovljivimi viri. Tako bi subvencioniranje jedrske energije dolgoročno povzročilo večje emisije in stroške kot zamenjava jedrske energije z obnovljivimi viri energije.

Vire za prispevek najdete  tukaj .


PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2020


srečno 2020

Slika | Posted on by

e-novice AAG: HRAST 12/2019


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodDECEMBER/2019

This is the divider

Poročilo ZN razkriva, kako težko bo doseči cilje na področju podnebnih sprememb

onesnaževanje zraka

Poročilo pojasnjuje obseg izziva ohranjanja globalnega segrevanja pod 1,5 ° C. Združeni narodi so opozorili, da morajo svetovni voditelji v naslednjem desetletju vsako leto zmanjšati emisije toplogrednih plinov za osupljivih 7,6%, da bi dosegli najbolj ambiciozen cilj pariškega…Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Nov primer krivolova jamskih hroščev

brezno Mt7 -2

V turistični jami Dimnice v občini Hrpelje-Kozina je nekdo nezakonito lovil zaščitene jamske hrošče. Jamarji so več vrst jamskih hroščev našli v pasteh, med njimi tudi hrošča drobnovratnika. Cene … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

“PRESTIŽNA NAGRADA – FOSIL DNEVA V MADRIDU NA COP 25 TUDI SLOVENIJI IN BIH”

Bosna in Hercegovina in Slovenija sta na podnebnem vrhu COP25 v Madridu osvojila nagrado “Fosil dneva” za promocijo in financiranje gradbenega projekta termoelektrarne Tuzla 7, je sporočila CAN Europe. Načrti  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Za pravico do čiste pitne vode: peticija proti izgradnji kanalizacije nad ljubljanskim zajetjem za pitno vodo

voda (1)Podpisniki te peticije pozivamo k takojšnjemu prenehanju gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju, nad vodnim zajetjem Kleče med Brodom in Ježico v Ljubljani. Kanalizacijski kanal C0 na tem območju predstavlja resno in objektivno grožnjo neoporečnosti vira pitne vode, od …        Nadaljujte z branjem→

This is the divider

V EKOLU V KRANJU ZAGORELO

Fotografija osebe Civilna iniciativa za zeleno Stražišče.Včeraj zvečer je okoli 18.30 je zagorelo v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Ekol v Stražišču pri Kranju, podoben bi bil lahko tistemu kot v Kemisu na Vrhniki, če gasilci ne bi hitro odreagirali. AAG več let opozarja pristojne na občinskem in državnem nivoju, da industrijska cona Laze ne sodi v to območje, vendar so odgovorni bili gluhi  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Ekol že deluje, a prebivalcem je dovolj

EKOL-POŽAR DELOMaja Prijatelj Videmšek – DELO Na območju industrijske cone Laze so že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. Samo hitri intervenciji gasilcev …        Nadaljujte z branjem→

This is the divider

AAG poslal na Evropsko komisijo dopolnitev pritožbe za kanal C0

C0-radio-študent.jpgIZJAVA ZA JAVNOST  –           Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MOP v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, je 11.12.2019 poslal na Evropsko Komisijo dopolnitev pritožbe proti gradnji kanalizacije … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

KAKŠEN ZRAK DIHAMO

Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Klikni na foto in si oglej video! Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob. …               Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Eko patrulja AAG: Kamnolom Strahovica

clip_image002AAG je 11.12.2019 v  neposredni bližini naselja Stahovica pri Kamniku, kjer  deluje kamnolom, ki je v lasti podjetja Calcit d.o.o, opravila Eko patruljo. Območje VVO. Že več let se krajani na tem območju bojujejo proti delovanju tega kamnoloma, a žal … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EUROPA NOSTRA – program 7 NAJBOLJ OGROŽENIH – Plečnikov stadion v ožjem izboru med 14 najbolj ogroženimi

Plečnikov štadionNominacija Plečnikovega stadiona v program 7 najbolj ogroženih, ki jo je podalo Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju z našo Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki,  je prestala prvo selekcijo, tako da je Plečnikov stadion uvrščen v ožji …                                      Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pritožba AAG zoper Delno odločbo ARSO za Ekologijo d.o.o.

Škofja LokaAlpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave,  kot nevladna organizacija je 18.12.2019 vložila zahtevo za ( ponovni) vstop v postopek izdaje dovoljenja za obratovanje  …                  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

POVEZOVALNI KANAL C0 – NOTRANJEREVIZIJSKO POROČILO MOP

C0 - radio študentNa zahtevo AAG za  informacijo javnega značaja smo iz Ministrstva za okolje in prostor 19.12.2020 prejeli: PREGLED POSTOPKOV IZDAJE SKLEPOV V PREDHODNEM POSTOPKU PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE IN VODNIH SOGLASIJ MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR PRI …                       Nadaljujte z branjem→

This is the divider

srečno 2020-

This is the divider

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

DECEMBER2019

Objavljeno v Organizacije