PRIPOMBE AAG NA OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG


V skladu z javnim naznanilom Mestne Občine Ljubljana je AAG 18.04.2018 poslal  po e-pošti “PRIPOMBE NA DOPOLNJEN OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG”

gospodarska_cona-zalog2

Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil pozidavo več kot 20 hektarjev najboljše kmetijske zemlje in večjega pasa gozda, kjer naj bi podjetje Lidl Slovenija zgradil trgovski center, kjer naj bi stale tri večje poslovne stavbe in na kar več hektarjih nov logistično – distribucijski center. Slednji naj bi bil dolg 300 metrov, širok 200 metrov in visok 25 metrov.

Javna obravnava gradiva je bila v sredo, 11. 4. 2018, ob 17. uri v prostorih ČS Polje. Zanjo številni krajani niso vedeli, za kar vemo, da so poskrbeli na občini, saj niso želeli, da bi se je udeležilo veliko število ljudi. Tisti, ki smo tam bili, pa smo bili dovolj glasni, da se je slišalo naše pripombe, predvsem pa vprašanja, na katera pa žal nismo prejeli odgovorov, če pa so ti bili pa so bili izredno arogantni.

Praksa, ki jo izvajajo v nekaterih občinah v Sloveniji in kjer brez strokovne javnosti in tamkaj živečih prebivalcev, občina oz. dnevna politika umešča industrijske cone v bivalno okolje, se je pokazala, da je takšna strategija države oz. občine popolnoma nesprejemljiva in nedopustna.

Takšen primer je industrijska cona Laze pri Kranju. Naša okoljevarstvena organizacija že leta in leta opozarja, da je umeščanje industrijskih ali pa gospodarskih con – slednje so le farsa za umestitev industrijske cone v urbano okolje. Tu se kaše izredno nestrokovno pripravljen dokument, ki je dopuščal umestitev takšne cone, kjer infrastruktura ni bila in še vedno ni urejena. Prihaja do številnih ekoloških katastrof. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Naslednji primer je Kemis na Vrhniki. Vsi se zavedamo požara, ki se je zgodil pred slabim letom. Ekološka bomba s takšnimi posledicami, ki jih bodo občutili naši zanamci, ki danes sploh še niso rojeni. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Zapisali smo le dva primera v neposredni bližini Ljubljane. Pa, da ne bomo govorili le o dogodkih, ki so imeli katastrofalne posledice, se zazrimo v Ljubljano, v Četrtno skupnost Polje. Tu ni gospodarske cone za zbiranje odpadnih gum, pa se ta zbirajo v starem vaškem (kulturno zaščitenem) jedru naselja Polje, v neposredni bližini pokopališča. Kdo bo zato odgovarjal?

Naj nadaljujemo s primeri iz Četrtne skupnosti Polje. Gospodarska cona Zadobrova, ki nikoli ni bila gospodarska cona, pač pa industrijska cona, kjer podjetji Piskar in Mesojedec zastrupljata okoliško prebivalstvo z izredno nevarnimi in za živa bitja strupenimi izpusti, ki prihajajo iz proizvodnje plastike. Kdo bo zato odgovarjal?

Tu je izredno velika Industrijska cona Zalog. Ogromen kompleks, ki ga po Občinskem prostorskem načrtu razdeljujete na območja PO 583, PO 593 in PO 796. Kaj se dogaja v predelovalni industrije MDK Mesnine kranjske vemo. Vemo tudi, da že lep čas prodajajo cca 13 hektarjev zemljišča – pa ga še niso prodali. Vemo tudi, da je na območju te cone ogromno prostora, kamor bi se lahko umestila t. im. gospodarska cona 311 Zalog. Zakaj se ne? Tudi to vemo, ker občini ni mar za ljudi, pač pa za kapital.

Že desetletja se krajani v Četrtni skupnosti Polje pritožujejo glede tovornega prometa. Dejstvo je, tega se ni nihče izmislil, da je Sneberska cesta neprimerna za tovorni promet, pa se tam vozi. Edina cesta do industrijske cone v Zalogu je Zaloška cesta in Agrokombinatska cesta. Metanje peska v oči krajanom, kako občina načrtuje izgradnjo povezovalne ceste, ki naj bi bila javno dobro, traja že leta in leta; obljube so podane takšne in drugačne, dejstvo pa je, da ceste ni in je tudi ne bo. Seveda, vedno prikladen izgovor, da lastniki parcel ne dajo parcel za 8 €, ali bolje rečeno, vodstvo občine, želi, da bi krajani kar podarili parcele. No, tudi če bi do slednjega prišlo, pa vemo, da ne bo, občina nima interesa, da bi kaj investirala, če interesa ni bilo do sedaj, zakaj bi občino spodbudila izgradnjo te povezovalne ceste, prav z umestitvijo gospodarske cone 311 Zalog.

Civilne iniciative v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green ter krajani v Četrtni skupnosti Polje, podajamo pripombe na zgoraj omenjeni osnutek. Zapisana dejstva temeljijo na dogodkih, ki so se zgodili v zadnjih nekaj letih in so imeli za prebivalce in okolje katastrofalne posledice, da ne govorimo o sanacijah ekoloških bomb, ki jih nespametne odločitve občinskih funkcionarjev puščajo za seboj, to je primer, ki se je zgodil na isti dan, kot je bila ta javna obravnava, v Državnem zboru, ko so poslanci nekaterih političnih strank zapustili sejo, vse z namenom, da se ne sprejme Zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green stoji za civilnimi iniciativnimi v Četrtni skupnosti Polje in jih podpira ter nasprotuje vsakršnemu posegu na območje, kjer je predvidena umestitev gospodarske cone 311 Zalog.

Naše utemeljitve:

V Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana živi okoli 22.000 prebivalcev. Z izgradnjo novih stanovanjskih sosesk se število prebivalcev naglo širi in ni nam vseeno, v kakšnem okolju živijo ti ljudje, prav tako tudi kakšno je okolje, sploh ob predpostavki, da niso zagotovljena prosta mesta v vrtcih in osnovnih šolah, da ne govorimo o neverjetni brezposelnosti in umeščanju najbolj ranljivih skupin na to območje: Romi, brezdomci itd.

Mestna občina Ljubljana želi s spremembo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN) izvesti na vzhodu občine, kar nekaj sprememb, ki bi v prostor vnesle nove proizvodnje in gospodarske dejavnosti s ciljem zagotavljanja ustreznih površin za te dejavnosti, ki bi se umikale iz centra mesta na obrobje, toda s kakšnim namenom. Umeščanje gospodarskih con v stanovanjskih soseskah je nedopustno, odgovori so že podani v zgornjih primerih, ne samo v okolici Ljubljane, pač pa prav tu, kjer so že gospodarske oz. industrijske cone, ali pa ničesar ni in nihče ničesar ne naredi. Vse v dobrobit kapitala, kot da ljudi sploh ne bi bilo.

Tako namerava občina izvesti novo gospodarsko cono, pod oznako OPPN 311 Zalog, na pobudo podjetja BOLT poslovni inženiring d. o. o. Ljubljana. Dne 23. 1. 2017 je omenjena družba posredovala pobudo za pripravo OPPN 311 Zalog in investicijske namene na tem območju. Po nam znanih informacijah naj bi tu bilo območje za logistiko, trgovsko in skladiščno dejavnost. Ne razumemo, kako lahko družba brez zaposlenih, brez ustreznih kompetenc in, ki posluje z izgubo, lahko izvede tak postopek, saj je kapitalsko povsem neustrezna (negativen kapital). Pri tem ne moremo mimo dejstva, da to kaže samo realno sliko »resnosti investitorjev«, ki jih to podjetje zastopa in tudi na obraz občine, s kakšnimi poslovnimi subjekti Mestna občina Ljubljana posluje oziroma želi sodelovati, ob predpostavki, da gre to v smeri njihovih skupnih interesov in na podcenjevalen odnos do krajanov v Četrtni skupnosti Polje.

Kakšen je odnos MOL do krajanov je pokazala javna razgrnitev. Tako arogantnega nastopa in ponižujočega do krajanov s strani občinskih funkcionarjev še nismo nikjer doživeli. Žal odgovorov na vprašanja ljudi niso znali, no niso hoteli, podati ali pa so se izmikali in se prijazno smejali, kako bodo odgovore posredovali na četrtno skupnost. Zanimivo vprašanje se nam je zastavilo, kje so bili svetniki sveta četrtne skupnosti. Ni jih bilo. Zakaj? Zato ker o tem niso bili obveščeni. Zakaj niso bil? Odgovor je jasen.

Poleg tega, da svetniki sveta niso bili obveščeni, niso bili niti krajani obveščeni. Seveda je v hodniku visel listek z obvestilom o javni razgrnitvi. Ali se je kdo vprašaj, koliko ljudi pa vsak dan hodi na četrtno skupnost. Torej je bilo vse zasnovano tako, da se bi javne razgrnitve udeležilo čim manj ljudi, seveda vse v zadovoljstvo prenekaterih, ki so nam dobro znani.

Na območju OPPN 311 Zalog, ki se razprostira južno od Ranžirne postaje Zalog, so najboljša kmetijska zemljišča in gozdovi. Krajani združeni v Civilni iniciativi Vevč in Zg. Kašlja so v letu 2008 zbrali 477 podpisov in s tem nasprotovali umestitvi te gospodarske cone v prostor. Prav tako so se v letu 2010 Združene civilne iniciative ČS Polja zavzele, da se ne umesti gospodarska cona v ta del kraja. Izjava g. Gajška, da so krajani leta 2010 organizirali referendum ne drži, ker pač ne more zdržati, ker se točno ve, kdo lahko organizira referendum in kakšna je referendumska pobuda. Lokalna samouprava se od državne uprave ločuje. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi se nekateri funkcionarji izobrazili, da ne bi v javnosti govorili takšnih nesprejemljive trditev.

Da so naše trditve povsem na mestu dokazuje tudi informacija, da g. Gajšek ne pozna prometnih predpisov. Drugače ne bi govoril tako nestrokovnih in tako zavajajočih trditev: prepoved vožnje tovornjakov po Zaloški cesti. V izogib nejasnosti mu podajamo naslednje uradne podatke.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 in 46/17) v 16. členu med drugim opredeljuje tudi prometni znak:

Promet zalog

V Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17) so v 3. členu opredeljeni pomeni izrazov in sicer pod točko:

28. »tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;

29. »traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila.

V Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) so v 37. členu opredeljene izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet.

1) V primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet.

(2) Lokalni promet iz prejšnjega odstavka na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.

(3) Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in moto kultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil.

Sedaj pa odgovor g. Gajšku, ki je včeraj zatrjeval, da se po izgradnji gospodarske cone 311 Zalog po Zaloški cesti ne bo vozilo s tovornjaki, ker bo prepoved in prometne znake ter predpise (besede g. Jordana) je pač treba spoštovati. Zakonodajalec pa pravi takole: »Tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, se lahko pelje v primeru, da imajo v vašem kraju izhodišče oziroma cilj.«

Če povzamemo uradno razlago zakonodaje, je izjava g. Gajška zavajajoča. Tovornjaki iz logistično-distribucijskega centra bodo imeli tako izhodišče kot tudi cilj v kraju Polje oz. Zalog, kar pomeni, da se bodo lahko vozili kjer koli na območju četrtne skupnosti in jim občina tega ne bo mogla prepovedati.

Tu zopet izpostavljamo neprimernost cestnega telesa, kot so Sneberska cesta in Cesta 30. avgusta. Po vseh teh cestah se lahko vozijo tovornjaki in nihče temu ne sme in ne more oporekati. Prav to so želeli krajani na javni razgrnitvi povedati, pa jim tega predstavniki občine in četrtne skupnosti niso dovolili.

Glede na dejstvo, da je v Zalogu velika industrijska cona, v kateri je še dovolj prostora za umestitev logističnih, trgovskih in skladiščnih dejavnosti, ni nobenih potreb po novi gospodarski coni. To je povsem nesporno dejstvo in pri tem naša mednarodna okoljevarstvena organizacija ostaja.

Ponovno dokazujemo tudi z dejstvom, da je omejitev pozidave na območju predvidene nove gospodarske cone 60 %. Iz razpoložljivih podatkov, pa to presega 95 % pozidavo. Odgovor g. Gajška, da se prijavi to gradbeni inšpekciji, ko je vse že pozidano, je pač prepozno. Danes mora biti na to pozorna občina, ne na čas, ko bo sprejet OPPN, ki je v nasprotju s svojim lastnim nadrejenim aktom OPN MOL ID in SD.

Ne smemo pozabiti, da so na skrajnem vzhodu Objekti energetske infrastrukture, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo – Slovenska energetska družba Petrol. V okolici takšnega objekta se ne sme graditi. Občina pa prav z vsiljenim projektom gospodarske cone 311 Zalog to dopušča in sicer prav na vzhodnem delu, kjer naj bi stala 8,5 m široka cesta in pločnik ter dve poslovni stavbi D1 in D2, ki naj bi ju gradila privatna investitorja. Kaj dejansko tam bo, krajani niso dobili odgovora.

Združene civilne iniciative ČS Polje (9 civilnih iniciativ je) so v letu 2017 (17. 2. 2017) podale pobude in predloge glede omenjene gospodarske cone. Umestitvi smo ostro nasprotovali, kljub temu, da je bil sklican na Oddelku za urejanje prostora MOL, 15. 2. 2017 informativni sestanek o predstavitvi te cone. Ne predstavniki MOL, ne predstavnik podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, nista podala ustreznih odgovorov na vprašanja lastnikov nepremičnin. Na razpravi dne 11. 4. 2018 je tiho sedel na koncu dvorane in bil silno nezadovoljen z vprašanji ljudi. Mi v Mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green razumemo stisko ljudi in razumemo vprašanja. Tistim, ki ni mar za človeka in za njegove potomce, pač dela tako kot pač dela in rezultat je takšen kot je: upor krajanov.

Civilne iniciative ne verjamemo »zgodbi« Tomaža Boleta (BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče),

ki zastopa lastnike nepremičnin, da so podpisali namero o spremembi prostorskega načrta. Na tem območju so kmetijske površine, od katerih je odvisen obstoj kmetij v Zg. Kašlju in na Vevčah ter preživetje ljudi.

Ob znanem dejstvu, kaj se je dogajalo z gospodarsko cono PO 605 na severu, kjer je na območju bivše žage začela delovati industrijska proizvodnja plastike z dvema podjetjema: Piskar d. o. o. Ljubljana Zadobrova in Plastika Andrej Mesojedec s. p. Ljubljana Zadobrova, čeprav gre za območje obrtne dejavnosti, smo prepričani, da bo občina tudi tokrat izigrala krajane.

To je g. Gajšek večkrat tudi poudaril: »Občina ni investitor!« Kar pomeni, da občina pripravi vse potrebno, da se lahko investitorju izpolnijo želje. Postavitev protihrupnih ograj občina ne bo izvedla, prav tako ne bo izvedla zamenjavo oken, ker to ni njen problem, pač pa problem več tisoč ljudi, ki tam živijo.

Nepremičnine ljudi, ki živijo na območju, kjer naj bi stala nova gospodarska cona 311 Zalog, se bodo močno znižale. To občine ne zanima. g. Gajšek je večkrat poudaril: »Občina ni investitor!« in to tudi ni občinski problem.

Na območju predvidene gospodarske cone 311 Zalog živi več družin. Za občino so to »nujno zlo«, ki se je znašlo na tem območju. Nihče od občinskih funkcionarjev pa ni pogledal malo v našo preteklost. Tu je območje, kjer je bila v naši bližnji preteklosti Kapna vas. Žal so se marsikateri krajani morali umakniti, da je prišla sem industrija: Petrol. Teh nekaj hiš ali bolje rečeno družin, ki so tu ostale in se borijo za svoje preživetje in obstoj, jih je treba postaviti v tako nemogoč položaj, da lahko razmišljajo le o selitvi na oni svet. To je sporočilo občinskih mož. Kakšen odgovor je dobila mladenka, ki je spraševala za svojo prihodnost: »Tu nimate možnosti življenja.« Vse to so odgovori g. Gajška.

Seveda občina pri pripravi OPPN ne upošteva številnih dejavnikov. V dopisu, ki ga je 22. 5. 2017 podpisal mag. Miran Gajšek, so upoštevali le pripombe Zavoda za gozdove Republike Slovenije, nam krajanom pa napisali, da bodo novi objekti ublažili hrup, ki prihaja iz Ranžirne postaje. Takšnega zavajajočega odgovora seveda ne sprejemamo, saj občina pri tem ni upoštevala, da pridobi mnenje številnih ministrstev. Če bi to storila, bi vedela, da namerava Ministrstvo za infrastrukturo postaviti v letu 2017 in 2018 protihrupne ograje. Postavitev objektov v novi gospodarski coni pa bi pomenilo bistveno razširitev hrupa v okolje. Prav tako ni upoštevanega dejstva, da je v neposredni bližini največje skladišče naftnih derivatov. Sklicevanje, da se bo promet iz omenjene gospodarske cone navezoval na novo industrijsko cesto, katere sploh ni in bo izvedena nekoč v prihodnosti, če sploh bo, je zavajajoče, kajti krajani bomo tako imeli skozi četrtno skupnost bistveno povečan promet tovornih vozil, posledično pa bistveno višji nivo hrupa.

Mnogi krajani in civilne iniciative niso prejele nobenega odgovora, kar kaže tudi na aroganco ljubljanskih občinskih uradnikov. Takšno kakršno je bilo vzdušje na javni predstavitvi je tudi na občini in krajani Ljubljane so moteči elementi za projekte občine, seveda pa absolutno ne, ko je treba polniti občinsko blagajno.

V gozdovih, kjer naj bi stala predvidena gospodarska cona 311 Zalog imajo svoj bivalni prostor številne živali in ptice, ki so prostorsko zelo omejene (bližina reke Ljubljanice, Save, Ranžirne postaje Zalog in avtoceste), s posekom pa pomeni, da bi začele živeti v stanovanjskih naseljih. Krajani so jasno dali vedeti, da starost drevesa in višine ne dosežemo kar čez noč. Tudi posaditev z drevesi na zahodu cone ne bo učinkovita kar čez noč, pač pa bodo potrebna leta in leta, desetletja in desetletja.

Širša javnost tudi ne verjame o nameri podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, kateri gospodarski subjekti se zanimajo za to področje (do tega trenutka vemo le za trgovsko družbo Lidl), kajti pod vprašanjem je tudi pridobitev potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj. Ampak tu je spet odgovor g. Gajška, ki pravi, da to ni problem občine, pač pa problem krajanov, ki bodo morali dokazati, da so lahko stranka v postopkih na upravnih enotah in ministrstvih.

Evropska komisija je 3. 2. 2017 objavila okoljsko poročilo. Med drugim je navedeno, da še vedno prihaja do prekomernega hrupa. Zato je pri načrtovanju gospodarske cone 311 Zalog pod nujno potrebno upoštevati vsa dejstva in vse smernice tako iz slovenske kot evropske zakonodaje na tem področju. Pri umeščanju dejavnosti na najboljša kmetijska zemljišča (ob upoštevanju varstvenih pasov tako iz slovenske naftne družbe, kot tudi iz železnic, ter gozda) ostane le majhen pas, ki bi bil lahko namenjen gospodarski coni, ki pa bi se tako na zahodu te cone zelo približala stanovanjskemu naselju (Polje in Zg. Kašelj). To pa je še en argument, da se logistično-distribucijski center prestavi v industrijsko cono v Zalog.

Krajani so v številnih dopisih, ki so jih pošiljali na občino omenjali problem živali, ki tu živijo. Ne glede na zapisano, je nujno pri pripravi potrebno vključiti društvo DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije), kajti na tem območju živijo številne ptice, imajo svoje gnezdišča in tudi tu prezimijo, zaradi danosti, ki jim nudi celotno območje ob reki Ljubljanici, bajer pod Debnjim vrhom. Kaj se bo zgodilo s temi pticami, ki bi zaradi gospodarske cone zgubile izredno velik del svojega bivalnega in gnezditvenega območja. Občina tega ni upoštevala, pri pripravi ni sodelovalo društvo DOPPS.

Na severnem delu gospodarske cone OPPN 311 Zalog je največja in edina ranžirna železniška postaja v Sloveniji. Tu velja posebni režim, ki natančno določa odmike od železniških tirov. Slovenija je v letu 2016 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

Torej je treba pri načrtovanju gospodarske cone upoštevati tudi pas, ki je po zakonu določen za železničarsko infrastrukturo. S tem pa se pas gospodarske cone tudi na severu te cone bistveno zmanjša. Varovalni progovni pas je 200 metrov; v tem psu se sicer lahko zida, ob predpostavki, če investitor dobi soglasje Slovenskih železnic, vendar pa pri tem Slovenske železnice zapišejo, da mora investitor prevzeti tveganje bodočih tokov elektromagnetnega valovanja pod zemljo (kar uniči železo v temeljih) in Slovenske železnice ne nosijo nobene krivde za to. Torej iz tega lahko izhaja, da pobudnik priprave OPPN 311 Zalog zamolči bodočemu investitorju vsa zgoraj napisana dejstva. Med drugim v takšnem soglasju še piše, da Slovenske železnice niso ničesar krive, investitor pa mora Slovenskim železnicam povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil z delovanjem svoje gradbene mehanizacije, s svojimi gradbenimi delavci v času gradnje in z obratovanjem po zaključku gradnje.

Na informativnem sestanku, 14. 2. 2017 pa ponudnik priprave OPPN 311 Zalog ni povedal za kakšna investitorja gre (lahko se predpostavlja, da sta celo potencialna investitorja bila v dvorani) in so bila tako že v samem začetku zamolčani bistveni podatki, s katerimi se bo srečal, ko bo začel z investicijo. Nobenega zagotovila ni, da Lidl res rabi tako velik prostor za logistično – distribucijski center. Ko trgovsko podjetje postavi takšen objekt, ga lahko da marsikomu v najem. Kaj se lahko vse v njem počne, pa je stvar, ki zelo skrbi krajane. Občinski funkcionarji niso odgovorili na to vprašanje.

V enem letu se ni nič spremenilo. Tudi sedaj je osnutek gospodarske cone zarisan tik ob ranžirni postaji. Slovenske železnice niso sodelovale, občina pa ni upoštevala zgoraj omenjenih dejstev. Odgovor g. Gajška poznamo.

V izredno majhnem pasu, ki še ostane in v katerega naj bi se na najboljših kmetijskih zemljiščih umeščala gospodarska cona, je treba zastaviti vprašanje o smiselnosti tega dejanja. Glede na to, da je v Zalogu že industrijska cona, tudi gospodarska in kjer je še dovolj prostora, bi se določene dejavnosti umeščale na druge lokacije, ta del t. im. gospodarske cone, pa bi lahko bil le za namene storitvenih dejavnosti. Slednje bi krajani Polja, Zg. Kašlja in Vevč bistveno raje sprejeli, saj se je potrebno zavedati, da bi bilo okolje bistveno manj onesnaženo tako z nevarnimi PM delci, prometom kot tudi drugimi negativnimi vplivi na okolje. Že v sami četrtni skupnosti je veliko ponudnikov, ki bi z veseljem imeli takšne dejavnosti, le če bi jim bilo to omogočeno. Marsikdo, ki je danes brezposeln pa bi dobil zaposlitev. Ne sme se zaobiti dejstva, da se v Polju in Zalogu gradijo nova socialna stanovanja, veliko je brezposelnih ljudi in tako bi bilo prav njim lahko omogočeno, da bi se jim socialni standard vsaj malo popravil.

Poleg že naštetih problemov so tu še problemi z onesnaženjem zraka. Težki tovornjaki puščajo številne nevarne PM delce v ozračje. Kdo bo odgovarjal za kakovost zraka? Odgovor g. Gajška je povsem jasen: »Občina ne gradi«. Torej bodo krajani spet prepuščeni na nemilost in bodo vedno bolj in bolj zbolevali za številnimi boleznimi, ki jih prinaša onesnažen oz. zasičen zrak z nevarnimi in zdravju škodljivimi PM delci.

Nič še nismo spregovorili o vibracijah, ki jih povzročajo težki kamioni. Danes se po Zaloški cesti vozi vsakodnevno 600 tovornjakov (podatek MOL). Po podatkih MOL in novega investitorja logistično-distribucijskega centra naj bi bilo iz tega centra vsakodnevno preko 400 kamionov. Torej bo na Zaloški cesto vsakodnevno 1000 kamionov. Ali ta cesta sploh prenese takšno obremenitev?

Govoriti o pogoju izgradnje povezovalne ceste (tako kot je g. Gajšek kazal na zemljevidu »rumene ceste«), da do takrat ne bo smela delovati gospodarska cona je nesmiselno dejanje. Ko bo OPPN 311 Zalog sprejet, se bo občini žvižgalo, kje vozijo tovornjaki iz te gospodarske cone.

Posledično tudi zapisi o treh etapah gradnje niso povsem na mestu. Ko bo investitor imel »zeleno luč« s strani občine, bo začel urejati dokumente in mu bo povsem vseeno, če se bo povezovalna cesta zgradila ali ne. Vso pravico se ima voziti po cestah in g. Gajšek tega ne more preprečiti, kot je dejal na javni razpravi, da se tovornjaki ne bodo vozili po Zaloški cesti.

Svojeglavo umeščanje gospodarskih con na območje kmetijskih zemljišč in gozdov je nespametno dejanje, zato tega ne bomo dovolili in se bomo borili z vsemi pravnimi sredstvi, da to preprečimo, saj ne želimo, da se ponovijo ekološke katastrofe v Sloveniji in na severu četrtne skupnosti, v idilični, kmečki, obcestni, vasici Zadobrova.

Krajani so izpostavljeni negativnim vplivom v okolje, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzroča industrijska, gospodarska cona ter Ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju! Nasprotujemo umestitvi gospodarske cone 311 Zalog! Kako nespametna poteza je, dokazuje tudi dejstvo, da sta v neposredni bližini dve osnovni šoli, nov vrtec in Zdravstveni dom Vevče. Več kot očitno je, da gospodarska cona nima tu kaj iskati!

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green zahteva, da se vključi kot stranka v postopek.

Nespoštovanje Evropske zakonodaje na področju okolja, kakor tudi nespoštovanje 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki, določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, tu ne velja. Tu, na vzhodu Ljubljane, prevladuje kapital, umeščanje socialno šibkih ljudi, za katere je vodilnim na občini in državi popolnoma vseeno. Pri tem se zavestno krši slovenska in evropska zakonodaja ter nespoštovanje mednarodnih pogodb (Aarhuška konvencija).

Nespoštovanje človeškega dostojanstva in želje, da bi živeli v čistem in varnem okolju, nas je pripeljala do tega, da glasno povemo, da NASPROTUJEMO GOSPODARSKI CONI 311 ZALOG in sporočamo širši javnosti, da ne bomo prenehali s svojimi zahtevami, dokler se le-ta ne odstrani iz OPN MOL SD in OPN MOL ID!

Povezava:

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o OPPN 311 Zalog

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

EKO PATRULJA AAG na območju plezališča na Bohinjski Beli


EKO PATRULJA AAG

AAG je v nedeljo 8.04.2018 in soboto 14.04.2018 izvedla EKO PATRULJO v bližini plezališča, ki se nahaja na območju skalnega masiva Iglice, v vasi Bohinjska Bela, na delu parcele številka 307/1, KO Bohinjska Bela.

Že v preteklosti je to območje služilo za gorsko urjenje enot bivše JLA, ki je po vsakem obisku in uporabi tega zemljišča za seboj odstranila kline in območje vrnila v prvotno stanje.

Po razpadu bivše skupne države je območje začela uporabljati Slovenska vojska, ki je v skalovje namestila stalne kline, vendar samo v treh smereh .Hkrati se je začelo množično širjenje prostega plezanja, kar je privedlo do tega, da je vsak po svoje razvijal nove plezalne smeri z nameščanjem stalnih klinov oponk in verig, tako, da danes na tem območju obstaja več kot dvajset plezalnih smeri. Glavno vlogo pri tem početju je imela PZS, odsek za prosto plezanje. Za nobeno od teh plezalnih smeri nikoli ni bila izdana nobena lokacijska informacija, niti mnenje Zavoda za varstvo narave. Posebej se je mudilo s trasiranjem novih smeri v letu 2006, že potem, ko je bilo skalovje umeščeno v seznam Natura 2000. Plezalne smeri se obnavljajo in širijo še danes. Tekom leta svoje delo na tem območju opravljajo razne plezalne šole, poleg slovenskih še avstrijska in nizozemska, ki je tu prisotna kar štiri mesece na leto. Dnevno je v konicah prisotnih tudi po 50 plezalcev naenkrat.

Na tem območju stalno gnezdijo postovke, krokarji in velika uharica. V spomladanskem času je bil vedno prisoten trop muflonov, ki so se tu zadrževali do meseca maja, ko so njihovi mladiči dovolj zreli za premik na višje ležeča področja. Zavod za varstvo narave je LD Bled prepovedal lov na muflone na tem območju, kar lovci dosledno spoštujejo, pa ne zaradi Zavoda ampak zaradi svoje etike.

V skalovju redno poskušata gnezditi dva para postovk, ki si gnezdo tudi ustvarita, izležeta mladiče, vendar pa je v zadnjih dveh letih preživel en sam mladič in sicer lani,predlani pa tudi samo eden pa še ta je poginil in padel iz gnezda zaradi lakote, ker ga starša zaradi vznemirjanja nista uspela obdržati pri življenju.

Krokarji so bolj pametne ptice in se je par umaknil na drugo lokacijo.

Velika uharica se redno, vsako noč oglaša od decembra do konca januarja, mogoče jo je tudi videti, v marcu pa, ko bi morala gnezditi, izgine.

EKO PATRULJA je ugotovila da se nesporno nahaja to plezališče na območju, ki je opredeljeno kot varovano območje Nature 2000 v skladu z Direktivo Sveta ES št. 92/43 o ohranjanju naravnega habitata in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Zakonom o varstvu narave.

PZS je plezališče uredila na tem območju, zavedajoč se, da leži na varovanem območju Nature 2000, kljub temu, da je pridobila lokacijsko informacijo št. 3501-637/2006, ki se nanaša na izgradnjo plezališča na parc. Številkah 187/1, 224718 in 224/20, to je območje Osojnice, ki opredeljeno kot varovano območje.

Sredi plezališča je slap Iglica, ki je opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena, v potoku, ki teče iz slapu so še prisotni potočni raki. Plezalci v ta potok odmetavajo smeti in opravljajo potrebo.

Turistično društvo Bohinjska Bela, ki se samo smatra kot upravitelj plezališča skupaj s Krajevno skupnostjo in Občino Bled ob tihem soglasju Zavoda za varstvo narave načrtuje izgradnjo pomožnega objekta, ki naj bi služil kot garderoba in okrepčevalnica, izgradnjo »bungee jumping« platoja in celo »zip – line«napeljave na tem območju.

Že zdaj je storjena škoda, še večja, nepopravljiva , se ob predvidenih aktivnostih, obeta.

Skrajni čas je, da se to početje preneha, da ne bo prišlo do enakega primera, kot se je zgodil na območju Bleda z izgradnjo »zip-lina« s Spodnjega Homa preko Brja, tudi preko nahajališča sokola selca.

FOTOGALERIJA:

Plezalna stena 3

Na sliki je gnezdišče neposredno na desni strani plezalca v skalni luknji.

 

Plezalna stena 1

Zavod za varstvo narave je pred dvema letoma na pobudo strokovnjakov namestil table pod gnezdišči, ki naj bi na gnezdišča opozarjale, vendar tega nihče ni upošteval.

vrvi

Od 06.04.2018 do08.04.2018 je bil organiziran tabor vrvohodcev na tem območju. Zaradi strahovite okoljske obremenitve, ki so jo povzročili tako vrvohodci kot tudi plezalci so bile ptice, ki gnezdijo sigurno vznemirjene nekaj pa jih je celo odgnalo od svojih gnezdišč.

FB_IMG_1523175275922

Poleg plezališča, ki je zgrajeno brez vseh naravovarstvenih dovoljenj na območju gnezdišča postovk, je sedaj nastal še obsežen poligon za izvajanje t.i Highline oziroma po domače vrvohodstva na višini.

FB_IMG_1523175256989

Vrvi so speljane po vsem skalnem masivu, neposredno nad gnezdišči postovk, ki so ravno pričele urejati gnezda.

FB_IMG_1523175246945

Pobudnika teh aktivnosti sta poleg PZ še turistično društvo in KS Bohinjska Bela.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

OBSTRUKCIJA SDS, SD in DeSUS ODPIHNILA ZAKON O SANACIJI CELJSKE KOTLINE


STA

Poslanci SDS, SD in DeSUS z obstrukcijo 11.04.2018 preprečili obravnavo predloga zakona o sanaciji Celjske kotline

Poslanci SDS, SD in DeSUS so z obstrukcijo seje odbora danes preprečili obravnavo predloga zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.
Opozorili so na nesorazmerno veliko število poslanskih predlogov zakonodajnih sprememb.

Prvopodpisana pod predlog zakona Janja Sluga (SMC) jim je odgovorila, da gre za interventni zakon, ki ga je treba takoj obravnavati. “To, kar tu gledamo zdaj, je neodgovorno in kaže, da njihovi nameni, ki govorijo o zastopanju volivcev, niso iskreni,” je ocenila ravnanje poslancev, ki so obstruirali sejo. Ker po odhodu poslancev treh skupin odbor ni bil več sklepčen, so sejo prekinili, nejasno pa je, ali bodo v tem mandatu še nadaljevali z obravnavo predloga.

Sluga je želela s predlogom zakona sicer vzpostaviti soodgovornost države, lokalnih skupnosti in glavnega onesnaževalca, da pripravijo, izvajajo in sofinancirajo program ukrepov za sanacijo Celjske kotline. V predlogu zakona so bili podrobneje opisani splošni in specifični ukrepi za sanacijo, poudarek je bil na onesnaženi zemlji na otroških igriščih in spremljanju zdravstvenega stanja otrok.

Celjska kotlina

Pripis AAG:

Sprejem tega zakona smo v celoti podprli tudi v AAG, saj bi ta zakon doprinesel k sanaciji okoljske škode, ki jo je večinoma naredila država, oziroma podjetje v državni lasti. Ko gre za sprejem zakonodaje ki uničuje naravo v TNP, Krasu in drugod, so bili DeSUS in SD poslanci takoj “ZA”, ko pa gre za zakon o sanaciji okoljske škode, pa se poslanci SDS in predvsem DeSUS-a in SD, ki sta “EX” vladni stranki RS raje skrijejo, kot da bi sprejeli zakonodajo pomembno predvsem za zdravo in varno prihodnost naših OTROK!

V Alpe Adria Green smo leta 2015 zahtevali odstop Ministrice za okolje in prostor ga.Irene Majcen članici DeSUS-a, zaradi nesposobnosti reševanja okoljske katastrofe v celjski kotlini.

AAG je sprejel ta sklep, zaradi netočnih-zmedenih izjav Ministrice o parceli nezakonite deponije Bukovžlaku in zagovarjanja nestrokovnih odločitev v zvezi s sanacijo nezakonite deponije v Bukovžlaku na parceli 115/1 k.o. Teharje v oddaji 24. ur zvečer 22.7.2015 (http://www.24ur.com/novice/slovenija/sodba-in-kazni-zdravja-ne-bodo-vrnile.html )  v kateri je Ministrica  tudi trdila, da bi ta sanacija najmanj obremenjevala okolje, brez vsake strokovne podlage. Analiza je tega leta pokazala, da se koktajl strupov izlužuje v okolje. Naj navedemo samo, da vrednost   arzena presegala kritično vrednost  na mestu odvzema vzorca kjer se pojavljajo izcedki. V sodbi Sodišča EU v Lusemburgu št.: C‑140/14 z dne 16.04.2015 je navedeno, da je EK prepričana o nevarnosti odloženih odpadkov v Bukovžlaku, kar je pokazala strokovna študija IOP Celje, ministrica pa je pred kamerami še kar trdila, da tam ni nevarnih odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor, bi morali takoj sprejeti ukrepe oz. predlagati DZ RS ustrezno zakonodajo  za preprečitev  ogrožanja zdravja na področju stare cinkarne ne glede na to, da je lastnica te parcele MO Celje, saj je že študija iz leta 2006 o onesnaženju  stare cinkarne pokazala in vse kasnejše  analize še bolj podrobno  potrdile katastrofalno onesnaženje okolja. Tukaj so izmerili največje onesnaženje s kadmijem v urbanem področju na svetu (1200 krat čez mejno vrednost 1mg/kg po Uredbi o vnosu težkih kovin v tla) saj je ta lokacija nekaj 100 metrov od centra Celja. Pristojno ministrstvo in VLADA RS pa se vse do danes niso odzvali  in niso pristopili k takojšnji sanaciji tega 17 ha velikega področja, kjer je odloženo 1,5 milijona m3 večinoma nevarnih odpadkov.

Tako pa so iz Cinkarne neposredno vplivali na člane odbora za infrastrukturo, ali so poslanci zaradi tega obstruirali sejo pa bo pokazala zgodovina.

cinkarna - dopis

Povezave:

S predlogom zakona za sanacijo okolja v Celjski kotlini

Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave zahteva odstop Ministrice za okolje in prostor ga.Irene Majcen

Poročilo o skrbnem okoljskem pregledu lokacij Cinkarne Celje

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

IZKORIŠČANJE BIOPLINA UPRAVIČENO LE OB UPOŠTEVANJU OKOLJSKH STANDARDOV


REVIJA – EOL 127

Bioplin in bioplinarne
| Tanja Pangerl |

Še pred desetimi leti so bioplinarne in proizvodnja električne in toplotne energije iz bioplina predstavljale svetlo prihodnost marsikateremu kmetu. Danes je pogled na bioplinarne povsem drugačen. Morda ne toliko zaradi bioplinarn in bioplina samega, ampak bolj zaradi njihovega neučinkovitega in nepravilnega upravljanja. Težave so se ponekod začele že pri umeščanju v prostor, pri nezadostnih vhodnih surovinah in pri vnašanju tudi tistih surovin, ki niso v skladu z okoljskimi standardi. To je pogosto povzročilo neprijeten smrad v okolici, pritožbe s strani lokalnega prebivalstva in zahteve po zapiranju bioplinarn. Tudi tehnologija ponekod ni bila ustrezna. Ali obstaja rešitev za trenutno stanje bioplinarn v Sloveniji? Potenciali bioplina so. Tudi svetli primeri (še vedno) so.

Bioplinarna

dr. Viktor Jejčič. Foto: Boštjan Čadej. Matej Resnik Vojko Bernard

Se bo nadaljeval zaton bioplinarn? V zadnjih nekaj letih se namreč večina bioplinarn srečuje s kritikami lokalnega okolja, veliko je pritožb na njihovo delo in na smrad v okolju. Nekaterim so odvzeli okoljevarstvena dovoljenja. Nekatere bioplinarne so končale v stečaju. Le redke so, ki z najboljšimi tehnologijami, ustreznim dovoljenjem in ravnanjem v skladu z dovoljenjem brez črnih pik proizvajajo bioplin, ki ima opredeljen določen delež tudi v energetskem konceptu Slovenije. Vendar vse manjši. Kot so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v letu 2020 bioplin prispeval 2,4 % delež v skupnem deležu OVE, leta 2030 pa le 1,6 %. Izkoriščanje bioplina se je v zadnjih 10 letih znatno povečalo. V letu 2005 je skupna moč znašala 5 MW, leta 2015 pa 37 MW. Ta trend naj bi bil v prihodnosti oslabljen predvsem zaradi razpoložljivih surovin. Prednostno se bodo uporabljali ostanki in odpadki iz kmetijstva. Uporaba žit in drugih krmil kot surovine za proizvodnjo bioplina bodo omejene na obstoječe enote. Akcijski načrt OVE po navedbah ministrstva predvideva dva scenarija. Sončnega, ki je verjetnejši, in vetrnega. V obeh scenarijih pa se v letu 2030 upošteva zelo zmerna rast zmogljivosti izkoriščanja bioplina. Za dosego cilja do leta 2020 (25 % OVE v bruto končni rabi energije) bi morali imeti ob drugih OVE delujočih 43 MW moči bioplinarn, v letu 2030 pa se predvideva 44 MW. V družbi Koto menijo, da zastavljeni cilji glede bioplina do leta 2020 ne bodo uresničeni. Kot pravijo, je v Sloveniji trenutno 32 bioplinarn, kar vključuje tudi bioplinarne na deponijski bioplin, a ocenjujejo, da jih približno tretjina že sedaj ne dela.

Problem vhodnih surovin

Velik porast proizvodnje bioplina v preteklosti je pri mnogih porajalo vprašanja glede uporabljenih surovin za proizvodnjo bioplina. Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernardopozarja, da smo imeli v preteklosti kar nekaj primerov bioplinarn, ki so uporabljale koruzo, vendar pa je večina teh v stečaju. Nekateri od lastnikov so celo kazensko obsojeni. Poudarja, da je za celoletno proizvodnjo enega megavata elektrike potrebnih 500 hektarjev koruze. Tako je pri že obstoječih bioplinarnah iz kmetijstva prišlo do pomanjkanja koruznega substrata, kar je zahtevalo uvoz iz sosednjih držav in polnjenje bioplinarn z različnimi dvomljivimi substrati. »V pomanjkanju substratov že obstoječe bioplinarne porabijo vse, kar jim pride pod roko za proizvodnjo bioplina. Klavniški odpadki, blato komunalnih čistilnih naprav, industrijski odpadki, prepovedani odpadki tudi iz tujine, skratka vse, kar človeka strezni ob besedi bioplin. Na koncu pa še vse konča na poljih kot gnojilo, tudi s težkimi kovinami, strupenimi snovmi in patogenimi elementi, potem pa na jedilni mizi,« je kritičen Vojko Bernard. Izpostavlja, da bi za 50 novih MW bioplina iz kmetijstva morali porabiti 25.000 hektarjev koruze za proizvodnjo elektrike iz bioplina. So pa na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarili, da so sicer vsa kmetijska zemljišča v Sloveniji primerna za pridelavo energetskih poljščin, vendar že tako majhen delež kmetijskih zemljišč ne namenjajo za pridelavo poljščin za energetske namene.

Tudi inšpekcijski pregledi, ki jih opravlja Inšpekcija za okolje in naravo RS na Ministrstvu za okolje in prostor, so pokazali na nekatere nepravilnosti pri izvajanju določil okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) glede vhodnih surovin. Med ugotovljenimi nepravilnostmi so: neprimerno skladiščenje odpadkov pred predelavo, neizvajanje monitoringov emisij snovi v zrak, neizvajanje monitoringov kakovosti digestata (pregnitega blata), odvajanje snovi iz naprave v vodotoke, predelava odpadkov za katere ni pridobljeno OVD, predelava prekomernih količin odpadkov, kot je določeno v OVD, čezmejno pošiljanje odpadkov – digeseta brez ustreznih soglasij ipd. Inšpekcija preglede opravlja na podlagi prijav in v okviru rednega dela. V primeru bioplinarn, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Direktivo o industrijskih emisijah (IED zavezanci), se redni inšpekcijski pregledi opravljajo v razmaku od enega do treh let. Ker se v večini bioplinarn predelujejo odpadki, si morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(Ne)upoštevanje okoljskih standardov

Načeloma pozitiven odnos do bioplina je po besedah Vojka Bernarda »generalno gledano dobil zelo negativen prizvok po zaslugi lakomnih investitorjev, okoljske nesprejemljivosti, zlorabe uporabljenih substratov, napačnega sistema spodbud in nepravilnega umeščanja v prostor. Nekako po principu samo ne sežigalnice pred moja vrata. Seveda si je takšen odnos dejansko tudi upravičeno prislužil.« Meni, da je izkoriščanje bioplina pri komunalnih in industrijskih čistilnih napravah ter deponijah vsekakor upravičen, v kolikor se pri tem upošteva okoljske standarde. Problem se pojavlja pri neupoštevanju okoljskih standardov, kamor spada tudi (ne)uporaba katalizatorja pri proizvodnji, ki ga bioplinske naprave morajo imeti. Zato prihaja do preseganja emisij rakotvornih snovi za nekajkrat od dovoljene meje. »Agencija za energijo kot edini organ, ki bi lahko pozitivno vplival na okoljske standarde, v svoji dokumentaciji na spletu podpira vse, kar emitira nižjo emisijo od 650 gramov CO2 na MW proizvedene elektrike. Na veliko pomembnejše emisijske snovi, za statistiko pomembnega CO2, pa se požvižga. To je direktno v posmeh okoljskim tehnologijam in s tem omogoča, da tudi zastareli batni motorji prejšnjega tisočletja z emisijami prašnih delcev, dušikovih oksidov in predvsem formaldehida neomejeno prejemajo podpore za zastrupljanje ljudi in okolja,« dodaja.

Umeščanje v prostor

Tudi v Greanpeace Slovenija so mnenja, da ima lahko bioenergija le omejeno vlogo pri prehodu v svet, ki ga napaja 100 % obnovljiva energija. Takole pravijo: »Trenutno ima večina politik, ki spodbujajo proizvodnjo bioenergije, negativne učinke, saj se večina zemljišč upravlja netrajnostno. Obsežna proizvodnja biogoriv, ki uporabljajo industrijsko kmetijstvo, s svojim zanašanjem na fosilno intenzivne in strupene vire vodi neposredno in posredno do degradacije tal in onesnaževanja okolja, krčenja gozdov in večje konkurence pri proizvodnji hrane.« Zato pozivajo k izjemni previdnosti glede politik, ki spodbujajo bioenergijo. Zagovarjajo stališče, da je potrebno energetske sisteme graditi na mešanici obnovljivih virov, kot so sončna, vetrna in vodna energija. Glede bioplinarn pa poudarjajo, da so pogosto umeščene v prostor brez posvetovanja z lokalnim prebivalstvom, kar privede do tega, da je lokalno prebivalstvo negativno nastrojeno do bioplinarn. »Če naj se v Sloveniji uporabi potencial bioplina, ki se ga da trajnostno pridelati skladno s trajnostnimi načeli, bo potrebno v projektih vključevati lokalno prebivalstvo in upoštevati njihova pričakovanja glede velikosti in načina obratovanja posameznih projektov,« pravijo.

Tudi svetli primeri

Da pri proizvodnji bioplina ni vse tako črno, kaže praksa družbe Koto, kjer v predelavo v industrijsko termofilno bioplinarno prevzemajo biološko razgradljive odpadke v skupni količini 10.000 ton/leto. Sem spadajo kuhinjski odpadki, živilski odpadki in ostali biološko razgradljivi odpadki, ki jih prevzemajo od povzročiteljev, zbiralcev iz trgovske in živilsko predelovalne industrije, kakor tudi od izvajalcev javnih služb. Kot je povedal direktor družbe Matej Resnik, na leto proizvedejo od 1,8 do 1,9 milijonov m3 bioplina in med 3.800 in 4.000 MW ur električne energije (MWe). Proizvedeni bioplin se kontinuirano izkorišča za proizvodnjo električne energije in toplote. Že od leta 1999 imajo vzpostavljen certificiran sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Sprejeli so tudi okoljsko politiko družbe, h kateri so zavezani vsi zaposleni v družbi, okoljevarstvene zahteve pa prenašajo tudi na dobavitelje. Z dolgoročnimi partnerstvi skrbijo za reden dotok surovin, občasno pa prevzemajo tudi izločene živilske odpadke, kot je hrana s pretečenim rokom. »Tako se v zadnjih letih ob uspešnem vodenju in komercialnih aktivnostih ter prepoznavanju tveganj in z odzivi na morebitna tveganja še nismo soočili s pomanjkanjem surovine,« pravi Matej Resnik.

Kako s smradom?

Kot pravijo v Kotu, se sami z nasprotovanjem lokalne javnosti zaradi bioplinarne ne srečujejo. Imajo namreč zaprt sistem delovanja, kjer ne prihaja do emisij v ozračje. Urejeno imajo odsesavanje neprijetnih vonjav v t. i. biofilter, ki vsebuje snovi, s katerimi veže nase neprijeten vonj in ga nevtralizira. Redno izvajajo nadzor in terminsko opredeljene kontrole potencialnih kritičnih točk glede možnosti uhajanja neprijetnih vonjav v okolico. Pred dvema letoma so vzpostavili tudi on-line meritve. Leta 2012 so na pobudo Ministrstva za okolje in prostor sodelovali tudi v projektni skupini pri proučitvi potrebe po uveljavitvi predpisa o obvladovanju vonja v okolju, vendar to sodelovanje ni prineslo konkretnih rešitev. Tudi Vojko Bernard je opozoril na dejstvo, da v Sloveniji po desetletju še vedno nimamo zakonske ureditve za smrad. Dejstvo pa je, da vsaka bioplinarna povzroča neprijetne vonjave. »Dokler nimamo niti ustrezno urejene okoljske zakonodaje po evropskih ali vsaj prekopirane nemške, je bioplin generalno zavožena tema,« pravi. Čeprav v družbi Koto sami nimajo težav z nasprotovanjem s strani lokalne javnosti, pa pravijo, da so nekatere bioplinarne zaradi slabega delovanja naredile veliko medijsko škodo tistim, ki odgovorno in ustrezno poslujejo.

Uporaba digestata

Matej Resnik kot težavo izpostavlja tudi umeščanje bioplinarn v prostor: »Najpogosteje se sicer težave pojavljajo pri umeščanju bioplinarn v prostor v urbanih okoljih zaradi goste poseljenosti. Naselja v Sloveniji so blizu industrijskih con, pri čemer je ključna težava v rabi digestata kot gnojila v kmetijstvu. Slednje je sicer smiselno v bližnji okolici bioplinarn, a je nabor parametrov za spremljanje vnosa digestata v tla v Sloveniji velik, posledično so visoki tudi stroški. Če se bodo zahteve pri vnosu digestata v tla še dodatno zaostrile, bo problematika pri njegovi izdaji za bioplinarje še večja. Evropsko združenje bioplinarjev EBA se sicer zavzema, da bi se lahko uporabljal kot organsko gnojilo na kmetijskih zemljiščih, tako kot to že počnejo na primer na Švedskem. Možne so tudi alternativne metode, kot je algna obdelava digestata, ki smo jo v družbi Koto uspešno demonstrirali v pilotnem merilu v okviru projekta AlgaeBioGas.« Trenutno imajo v Kotu lastno rešitev, kjer digestat v postopku čiščenja odpadnih voda mehansko obdelajo ter ločijo na tekočo in trdno fazo. Trdno fazo dajo v nadaljnjo predelavo, tekoča faza pa preko anaerobnega sistema, v katerem še dodatno proizvedejo bioplin, odteka v SBR reaktor na interni biološki čistilni napravi. Digestata tako ne namenjajo rabi v kmetijstvu, temveč po dehidraciji s tekočim delom ravnajo kot z odpadno vodo.

Dr. Viktor Jejčič, predstojnik Oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pravi, da pri uporabi digestatov, ki izhajajo iz kmetijstva, ni težav. V primeru, da se poleg različnih kmetijskih odpadnih surovin uporabljajo tudi drugi organski vhodni materiali, pa lahko pride do težav zaradi heterogenosti vhodnih materialov in presežkov nekaterih škodljivih snovi, kot so npr. težke kovine. »Zato je potrebno za pravilno delovanje bioplinske naprave opravljati analize vhodnega materiala oziroma substrata ter izhodnega materiala – digestata. Za obvladovanje tovrstne problematike obstajajo različni pristopi. Npr. glede nevarnosti zaradi morebitne prisotnosti patogenih mikroorganizmov v substratih se mora z vhodnimi substrati, kot so npr. kuhinjski odpadki gospodinjstev, opraviti postopek higienizacije, kjer se s pomočjo izpostavljanja vhodnega materiala vplivu visokih temperatur eliminirajo omenjeni mikroorganizmi,« pravi dr. Viktor Jejčič.

Potenciali bioplina

Problem malih bioplinarn, ki imajo težave s proizvodnjo električne in toplotne energije, bi lahko po besedah dr. Jejčiča rešili tako, da bi bioplinarne sanirali, da bi se preusmerile v proizvodnjo biometana. To je bioplin, ki je očiščen in nadgrajen do faze metana. Biometan je zanimiv predvsem za srednje in velike bioplinarne, možna pa je njegova proizvodnja tudi v majhnih bioplinarnah. V tujini so za majhne bioplinarne že razviti membranski sistemi za čiščenje in nadgradnjo bioplina do faze biometana, tudi v manjši kontejnerski izvedbi, kjer se kontejner transportira na lokacijo bioplinske naprave. Obstaja tudi možnost istočasne uporabe kogeneracije na bioplin ter čiščenja in nadgradnje bioplina do faze biometana na isti bioplinski napravi. Biometan je nato možno vbrizgavati v omrežje zemeljskega plina ali ga skladiščiti in uporabljati ob poljubnem času in na poljubnem mestu za pogon vozil in za druge energetske namene. V Evropi in po svetu se že uporablja in razvija tehnologija za takšno proizvodnjo in uporabo biometana. Kot meni dr. Jejčič, bi takšno tehnologijo za proizvodnjo biometana in bioplina lahko uporabili na skupnih bioplinskih napravah za eno ali več vasi. Kot surovina bi uporabili kmetijske, kuhinjske in druge organske odpadke. Lahko pa tudi na bioplinskih napravah, ki kot surovino uporabljajo organski odpad iz živilsko predelovalne industrije, velikih komunalnih naprav idr. »V prihodnosti se predvideva uporaba načinov čiščenja in nadgradnje bioplina, ki bo temeljila na kooperaciji. Kmetija bo lahko razpolagala samo z mikro (ali malo) bioplinsko napravo, opremljeno z reaktorjema (digestorjema) in enoto za skladiščenje plina (plinohram),« dodaja.

Potencial biometana je predvsem pri uporabi v prometu. Dr. Viktor Jejčič pojasnjuje, da so nekateri proizvajalci tovornih vozil in delovnih strojev v EU in svetu v zadnjem času začeli razvijati nadgradnje za dizelske motorje, ki omogočajo tudi uporabo biometana. V tem primeru je možno uporabljati zemeljski plin in biometan. Poleg stisnjenega in utekočinjenega zemeljskega plina se lahko uporabi tudi stisnjeni biometan (CBM) in utekočinjeni biometan (LBM). Motor, ki uporablja dve vrsti goriv, ima tudi boljši izkoristek v primerjavi s plinskim motorjem, ki uporablja samo biometan. Možna pa je tudi mešanica utekočinjenega biometana in utekočinjenega zemeljskega plina. Takšno rešitev ponuja podjetje Gasrec iz Velike Britanije pod imenom BioLNG.

Kaj bi morala narediti država?

Matej Resnik: »Država bi morala podati jasne odgovore na vprašanja investitorjev, pripraviti načrt umeščanja bioplinarn v prostor, zagotoviti hitre postopke pridobivanja dovoljenj in izvajati učinkovit nadzor nad evidentnimi kršitvami – tudi za zagotavljanje konkurenčnosti.«

Vojko Bernard: »Bioplin iz komunalnih čistilnih naprav, deponij in industrijskih čistilnih naprav je edino primerno spodbujati s podmeno, da se takoj prepove vsako tehnologijo, kjer količina formaldehida presega 10 mg/m3oziroma dušikovi oksidi presegajo 100 mg/m3. Seveda se mora takšne bioplinarne pravilno umestiti v prostor. Vse ostalo je sprevrženo. Ni čudno, da nobena bioplinarna ni dobrodošla pri okoliškem prebivalstvu.«

Na Eko skladu imajo možnosti za pridobitev kreditov za bioplinarne, vendar v zadnjih treh letih ni bilo nobenega. Nimajo pa nepovratnih finančnih spodbud zanje, saj je vir za nepovratna sredstva strogo namenjen za učinkovito rabo energije. 

vir: http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-stevilka/okolje/4465-izkoriscanje-bioplina-upraviceno-le-ob-upostevanju-okoljskih-standardov-eol-127

Objavljeno v Organizacije

AAG SE JE ODZVAL NA DOPIS ARSO V ZVEZI Z INDUSTRIJSKO CONO “LAZE”


 

Podjetniki želijo rešiti problem

07. 04. 2018 smo na ARSO ter druge naslovnike povezane z to zadevo okoljske sanacije industrijske done LAZE poslali odgovor z zvezi z dopisom, ki smo ga prejeli 20.03.2018 iz ARSO. V dopisu smo zapisali:

Na podlagi dopisa Ministrstva za okolje in prostor RS, ki mu je bil odstopljen dopis Generalnega sekretariata Vlade RS zaradi obravnave “»Odprtega pisma Mednarodnega društva za varstvo okolja in narave, Prešernova 26, Jesenice Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG)” z zahtevo za ukrepanje pri zavlačevanju pričetka postopka ugotavljanja nastanka okoljske škode na območju Industrijske cone Laze v Kranju«, ste AAG poslali obvestilo o svojih aktivnostih in bodočih ukrepih.

Navajate, da ste 30. 1. 2015 po uradni dolžnosti pričeli z upravnim postopkom ugotavljanja nastanka okoljske škode na območju Industrijske cone Laze v Kranju in postopek ustavili z obrazložitvijo, da gre za razpršeno onesnaževanje. Ministrstvo je pritožbo AAG zavrnilo, Upravno sodišče RS je tožbi AAG ugodilo in s sodbo opr. št. I U 1652/2015-7 z dne 23. 6. 2016 odpravilo sklep o ustavitvi postopka ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Navajate, da ste v ponovnem postopku 2. 8. 2016 pozvali Inšpektorat RS za okolje in prostor za posredovanje podatkov o inšpekcijskih ugotovitvah. Kot navajate, ste od inšpekcije večkrat pridobili informacije, da subjekti, ki opravljajo dejavnost v Industrijski cone Laze, ne kršijo predpisov in so pod stalnim inšpekcijskim nadzorom.

AAG in Civilna iniciativa za zeleno Stražišče ugotavljata, da v Industrijski coni Laze delujejo:

· Ekorel, d. o. o., ki ima okoljevarstveno dovoljenje Agencije RS za okolje in prostor 35407-1/2012-34 z dne 24. 4. 2015 za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega (IED-
-naprave), in to za odstranjevanje nevarnih odpadkov 48,7 t/dan in predelavo odpadkov 25,02 t/dan (skupno 73,72 t/dan). Iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da ima upravljavec vgrajene naprave s šestkrat (6x) večjo skupno zmogljivostjo (460,32 t/dan). Dovoljenje zajema več kot 300 vrst različnih odpadkov, od katerih je 98 % nevarnih;

· v istem objektu deluje Ekol, d. o. o., ki prevaža in pretovarja odpadke, ki jih odstranjuje in predeluje podjetje Ekorel, d. o. o., in ima dovoljenje za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov 9,4 t/dan. Predlagali so še izdajo dovoljenja za predelavo nevarnih odpadkov za dodatnih 6,0 t/dan; postopek je v teku;

· Livarstvo Blisk, ki se ukvarja s proizvodnjo aluminijevih zlitin z dvema talilnima pečema (5 t in 2 t) in ima več livarskih, brusilnih in vrtalnih strojev, opremo za peskanje in trovaliziranje;

· Don Don, ki se ukvarja s peko peciva in krofov (odpadna olja).

V Industrijski coni deluje vsaj 25 gospodarskih subjektov – zgoraj našteti so po našem mnenju največji potencialni onesnaževalci okolja.

Vaša trditev, da v Industrijski coni Laze poteka vse v skladu s predpisi, ne drži. V podjetju Ekol so bili trije požari (zadnji decembra 2017), za katere je bila potrebna intervencija gasilcev. Prvi, zelo resen požar je bil dokumentiran tudi v prilogi k pripombam MO Kranj pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Ekorelu. Obravnavan je bil en izliv odpadnega olja in en izliv barve v potok pod Industrijsko cono Laze, ki teče v območje Nature 2000.

Znano nam je, da sta bila zaradi onesnaževanja okolja v postopku tako podjetje Blisk kot tudi Don Don. Proti enemu od podjetij za predelavo odpadkov, ki je imelo sedež v Lazah, je Inšpektorat RS za okolje tudi ostro ukrepal zaradi onesnaženja okolja. Ekološka patrulja AAG je 21. 7. 2017 ugotovila, da je potok pod Industrijsko cono Laze vidno onesnažen, zelenje ob strugi je bilo požgano, večkrat so vidni tudi barvni izpusti v zrak, kar smo javili v urgenci postopka ugotavljanja okoljske škode. Tudi v študiji iz leta 2014 podjetja GEOMET d.o.o., ki jo je naročila MO Kranj, je med drugim navedeno, da je v enem od iztokov iz industrijske cone v področje Nature 2000:

– količina aluminija več kot 15 krat presežena (46,9 mg/l, dovoljena 3mg/l);

– količina železa več kot 6 krat presežena;

vrednost organskih ogljikov TOC bistveno presežena.
Drug iztok v neposredni bližini je bil celo zasut prav v času, ko je družba izvajala meritve.

Ob poizvedbi družbe GEOMET je ARSO takrat ugotovil, da livarna aluminija (tako kot vsa podjetja v Lazah) nima odpadnih voda …

Vse to se dogaja v neposredni bližini stanovanjskih hiš, na meji Nature 2000.

Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda RS za ohranjanje narave je bila ugotovljena okoljska škoda na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih, glede škode na vodah in tleh pa dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, zato je Upravno sodišče RS zadevo vrnilo v ponovni postopek. Opozorilo je, da za škodo na vodah in tleh odgovarjajo le povzročitelji obremenitve, ki so v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (ki so navedene v drugem odstavku 110. a-člena ZVO-1) odgovorni za nastanek okoljske škode in za preprečevanje in sanacijo, ne glede na krivdo.

Potrebno je ugotoviti vrsto onesnaževanja in preprečiti onesnaževanje okolja. To se lahko stori le na način, da se ugotovi povzročitelja (ali povzročitelje), ki je v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti odgovoren za nastanek okoljske škode in za preprečevanje – ne glede na krivdo. Tako določata ZVO-1 in napotilo Upravnega sodišča RS.

ARSO v dopisu z dne 20. 3. 2018 navaja, da je pri sanaciji okoljske škode na območju Industrijske cone Laze »potrebno najprej preprečiti onesnaževanje okolja, in sicer s priklopom obstoječega kanalizacijskega omrežja na že zgrajeno javno kanalizacijo v Lazah, ki je priključena na Centralno čistilno napravo Kranj. Ta priklop je v skladu s predpisi pristojna in dolžna izvesti Mestna občina Kranj /…/.«

Presenetljiva odločitev ARSA, da je okoljsko škodo dolžna sanirati Mestna občina Kranj, je zlasti nenavadna ob dejstvu, da je ARSO zavrnil vlogo Mestne občine Kranj za sodelovanje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za odstranjevanje nevarnih odpadkov in predelavo odpadkov podjetju Ekorel, d. o. o., in ji ni priznal položaja stranke v postopku, in sicer z obrazložitvijo, da MOK nima pravnega interesa. Neuspešni so bili tudi vsi ugovori AAG in Civilne iniciative za zeleno Stražišče o neprimernosti izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave IED na območju brez ustrezne infrastrukture, v gradbeno in požarno neprimernem objektu, v neposredni bližini stanovanjskega naselja (100 m), ob robu Nature 2000. Vode, ki se izcejajo iz Industrijske cone Laze, ogrožajo podtalnico Sorškega polja.

Žal kaže, da mora priti do ekološke katastrofe, šele potem pristojni organi morda le opazijo, da so bile ljudem zaradi obratovanja, za katerega so izdali potrebna dovoljenja, kršene pravice do zdravega življenjskega okolja.

Predlog ARSA, da Mestna občina Kranj priklopi kanalizacijsko omrežje iz Industrijske cone Laze na obstoječo kanalizacijsko omrežje, je nesprejemljiv. Obstoječa najbližja javna kanalizacija, na katero naj bi se izvedel priključek, je enocevna (za fekalne in padavinske vode skupaj). Zgrajena je bila pred leti zaradi pogosto poplavljenih kleti stanovanjskih hiš v Stražišču. Neizpodbitno dejstvo pa je, da v posameznih hišah na Ješetovi in Bavdkovi ulici priključena kanalizacija ne deluje. Zato so prisiljeni uporabljati vgrajene zapore za preprečevanje vdora vode iz kanalizacije v kleti in stanovanja. Odvajanje voda v sedanjo javno kanalizacijo bo še bistveno povečalo nevarnost poplavljanja kleti stanovanjskih hiš. Vode, ki bodo pritekale, ne bodo komunalne, ampak industrijske z raznimi kemikalijami in nevarnimi snovmi, kar bo dodatno ogrožalo okolje, zdravje ljudi in njihovo premoženje.

ARSO kljub temu da je bilo že v letu 2015 ugotovljeno, da je lokalno povzročena velika okoljska škoda, ni storil nič v smislu preprečevanja in sanacije škode, kot določa temeljno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic (9. člen ZVO-1). Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.

Ob vsem tem je ARSO v letu 2015 na zahtevo Ekorela izdal okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje IED-naprave za veliko količino raznovrstnih nevarnih in nenevarnih odpadkov in s tem bistveno povečal riziko novega onesnaževanja okolja.

Prosimo, da nam brez odlašanja posredujete podatke o opravljenih vzorčenjih in rezultatih teh vzorčenj, ki jih navajate v dopisu z dne 20. 3. 2018.

Poslano:

– Irena Majcen, ministrica; irena.majcen@gov.si

– Lidija Stebernak, državna sekretarka; lidija.stebernak@gov.si

– mag. Joško Knez, generalni direktor ARSO; josko.knez@gov.si

– Mihael Nunčič, sekretar; mihael.nuncic@gov.si

– Elena del Fabro, vodja kabineta ministrice za okolje; elena.delfabro@gov.si

– Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic; vlasta.nussdorfer@varuh-rs.si

– Tone Dolčič, namestnik varuhinje; tone.dolcic@varuh-rs.si

– Boštjan Trilar, župan MO Kranj; bostjan.trilar@kranj.si

– Senja Vraber, direktorica Mestne uprave MO Kranj; senja.vraber@kranj.si

– Janez Ziherl, vodja urada za okolje in prostor MO Kranj; janez.ziherl@kranj

– Krajevna skupnost Stražišče

– Krajevna skupnost Bitnje

Cona Laze je ogledalo svinjanja v okolju in nemoči države

Miran Šubic

Po treh letih postopkov nameravajo državni varuhi okolja (Arso) Mestni občini Kranj z upravno odločbo naložiti ukrep, ob katerem bo morala zgraditi vso komunalno infrastrukturo v sporni industrijski coni. Za to odločitev so potrebovali tri leta, dejansko stanje še ugotavljajo.

Cona Laze je ogledalo svinjanja v okolju in nemoči države

(Foto: Miran Šubic)

Prebivalci Stražišča so že leta 2014 izsilili izreden zbor krajanov, da so opozorili na svinjarijo, ki se dogaja v okolju pod Šmarjetno goro, v tako imenovani coni Laze. Tam deluje okoli 20 podjetij, do danes pa ni bilo ugotovljeno, kdo je dejansko škodil okolju. Ker nastala civilna pobuda iz Stražišča ni mogla biti stranka v postopkih, ki so sledili, je na pomoč priskočila okoljska organizacija Alpe Adria Green z Jesenic.

Agencija za okolje je bila šele po sodbi upravnega sodišča julija 2016 prisiljena izvesti postopek, ki naj bi dokončno ugotovil, kaj se je dogajalo v coni Laze. Domačini, ki so sami priskrbeli dokaze o odplakah, onesnaženju, so pred skoraj dvema letoma ponovno pozvali inšpektorje, naj ugotovijo, kaj se dogaja v coni Laze. Ta je pred desetletji dejansko nastala brez potrebnih prostorskih dokumentov in nima potrebne komunalne infrastrukture.

V zagati se je kljub obljubam županov Mohorja Bogataja in zdaj Boštjana Trilarja znašla tudi Mestna občina Kranj, saj naj bi nerešeni spori v zvezi z denacionalizacijo ovirali reševanje problema s predvideno gradnjo kanalizacije. Kljub temu je občina državi zagotovila, da bo kanalizacija zgrajena do konca letošnjega leta. Vendar se doslej še ni zgodil noben bistven premik pri stvarnem reševanju problemov onesnaženja v okolju, kjer v neposredni bližini živi vsaj 1000 prebivalcev krajevne skupnosti Stražišče.

Dediščina preteklosti

Pred dnevi je agencija za okolje vendarle nakazala smer reševanja težave. Tako so obvestili Alpe Adria Green, da namerava državna agencija »z upravno odločbo Mestni občini Kranj naložiti ukrep v smislu izgradnje celotne komunalne infrastrukture na območju industrijske cone Laze in določiti rok za realizacijo«. To pomeni popolno sanacijo cone, v kateri deluje nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki bi potencialno lahko obremenila okolje. Prav podjetja v coni Laze pa naj bi po oceni agencije za okolje pritegnili k reševanju problema. Dodati je treba, da inšpekcije do zdaj niso ugotovile kršitev okoljskih predpisov, cona Laze pa je seveda predvsem dediščina preteklosti, ko naj bi tja dovažali in zasipali tudi sumljive ostanke kranjske industrije. Na agenciji za okolje ugotavljajo tudi, da je upravni postopek izredno zapleten, zato bo končna in jasna odločitev o sanaciji okoljske škode znana potem, ko bodo ugotovili dejansko stanje in imeli na voljo vse listine in dokazila.

Eden od okoljskih aktivistov je odziv ministrstva za okolje oziroma agencije za okolje pojasnil z bližajočimi se volitvami. Ljudje v Stražišču so namreč že večkrat izrazili nezadovoljstvo z reševanjem te okoljske sramote cone.

Objavljeno v Organizacije

e-novice AAG: HRAST 3/2018


Pripombe AAG na EKS in Okoljsko poročilo za EKS03.03.2018

Ministrstvo za infrastrukturo je 1.12.2017 objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS) za javno obravnavo. Zainteresirana javnost smo lahko posredovali svoje komentarje do vključno 02. 03. 2018.Iz Alpe Adria Green smo podali pripombe na ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE 15. 01.2017 ter dodatno še 02.03.2017 .Pripombe…

BERI DALJEThis is the divider

Nemška mesta se lahko odločijo za prepoved dizelskih vozil06.03.2018

Izpusti motorjev z notranjim izgorevanjem so eden ključnih faktorjev pri uničevanju našega planeta. Tega smo se začeli zavedati zelo pozno, k sreči pa lahko v zadnjih letih dostikrat beremo o načrtih posameznih držav, da do določenega leta ukinejo registracije novih vozil, ki bi  …

BERI DALJEThis is the divider

V novi zaloški gospodarski coni več kot 500 delovnih mest08.03.2018

Peter Pahor – dnevnikLjubljanski mestni svet bo konec meseca obravnaval osnutek prostorskega akta za novo gospodarsko cono med Zaloško cesto in železniško ranžirno postajo v Zalogu. Koordinator projekta obljublja, da bodo v njej le logistični center, trgovina in upravni prostori tuje trgovske družbe.Nova gospodarska cona naj bi zrasla v  …

BERI DALJEThis is the divider

»Dizelski avtomobili tudi v Sloveniji kmalu brez vrednosti«09.03.2018

Aleksander Lukić – Slovenske NoviceNa nekaterih območjih mest bodo prepovedali uporabo dizelskih vozil.FOTO: ArhivLJUBLJANA – Nemci bodo, tako se zdi, na nekaterih območjih mest zaprli vstop dizlom. Mnogi zato pričakujejo upadanje cen vozil na omenjeni pogon in njihovo (pre)prodajo …

BERI DALJEThis is the divider

IZJAVA ZA JAVNOST–AAG PREJEL SKLEP USTANOVEGA SODIŠČA V ZADEVI “POČEK”13.03.2018

Alpe Adria Green, mednarodno okoljevarstveno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, podaja glede sklepa Ustavnega Sodišča »Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske …

BERI DALJEThis is the divider

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij14.03.2018

V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se…

BERI DALJEThis is the divider

“URA ZA ZEMLJO” V SOBOTO 24. MARCA UGASNITE ZA ENO URO LUČI IN SE PRIDRUŽITI POBUDI!19.03.2018

pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Pozivamo vse da v soboto 24. marca med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…Alpe Adria Green se je pobudi pridružila pred osmimi leti in z njo …

BERI DALJEThis is the divider

DNEVU VODA NA ROB22.03.2018

 

Generalna skupščina OZN je razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Na današnji dan povečujemo zavedanje o pomenu vodnih zalog za človeštvo, zdravje ter gospodarsko produktivnost in razvoj družbe. Sploh vemo, kako dragocena je voda za nas? Letošnja tema se glasi Narava za vodo, s čimer želijo stroka …

BERI DALJEThis is the divider

A. Komat: Borci proti poplavam povečujejo nevarnost poplav23.03.2018

Borut Hočevar – Finance»Svetovno prebivalstvo se je v preteklem stoletju potrojilo, uporaba vode pa se je povečala kar za šestkrat. Tudi zato je vse bolj jasno, da, ko govorimo o vodi, v resnici govorimo o naši prihodnosti pa tudi o položaju, ki ga bomo kot država imeli v svetu,« je povedal evropski poslanec Igor …

BERI DALJEThis is the divider

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST28.03.2018

IZJAVA ZA JAVNOSTMednarodni okoljski center Alpe Adria Green podpira ogorčenje krajanov Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, združenih v devet civilnih iniciativ, ki nasprotujejo umestitvi nove gospodarske cone OPPN 311 Zalog.Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil  …

BERI DALJEThis is the divider

KPK: UREDBA O HRUPU PRIMER SLABE PRAKSE29.03.2018

V AAG se že v maju 2017 ugotovili, da je predlagani Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje ( Nova uredba) nekvaliteten dokument, ki znatno poslabšuje bivalne razmere prebivalstva, tudi šolskih in drugih okolij ter krši druge predpise,  …

BERI DALJEThis is the divider

EKO PATRULJI NA JEZERIH ZBILJE IN MAVČIČE30.03.2018

V nedeljo 24. marca je EKO PARULJA AAG, na poziv našega člana izvedla ogled obale Zbiljskega jezera pri “Gostišču jezero” ter ugotovila, da iz greznice odteka v jezero onesnažena  …

BERI DALJEThis is the divider

EcoSynergy System in Alpe Adria Green bosta v bodoče sodelovali30.03.2018

 

EcoSynergy System in Alpe Adria Green sta prepoznali in se odločili, da bostavzajemno prispevali v k reševanju ekoloških in okoljevarstvenih vprašanj tako na doma kot v tujini.EcoSynergy System je mednarodni …

 

BERI DALJEThis is the divider

Voščilo za VELIKONOČNE PRAZNIKE30.03.2018

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN,

vuoi Buona PasquaU ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN,

želim vam sretan i blagoslovljen UskrsOn behalf of the international organizations ALPE …

 

BERI DALJE

E-novice HRAST izdaja:

ALPE ADRIA GREEN

mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450

e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

Marec 2018

Objavljeno v Organizacije

Voščilo za VELIKONOČNE PRAZNIKE


zajček5

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN, vuoi Buona Pasqua

U ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, želim vam sretan i blagoslovljen Uskrs

On behalf of the international organizations ALPE ADRIA GREEN wish you Happy Easter

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Objavljeno v Organizacije