Spremenimo navade, zmanjšajmo nastajanje odpadkov


V Sloveniji je v 2018 nastalo 62 kg komunalnih odpadkov na prebivalca več kot v 2014; v gospodinjstvih jih je v 2018 nastalo za 18 % več, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih pa za 11 % več kot v 2014. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je od 2014 do 2017 narasla za 22 odstotnih točk.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov nas že 11. leto zapored spodbuja k trajnostnim ukrepom za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov. Letos nas nagovarja k spremembi navad in zmanjšanju nastajanja odpadkov na splošno. Poglejmo, kako smo bili pri zmanjševanju količine komunalnih odpadkov in ravnanju z njimi uspešni ali neuspešni v letih od 2014 do 2018.
V EU in tudi v Sloveniji nastaja čedalje več komunalnih odpadkov
Po podatkih Eurostata je količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v EU-28, v zadnjih nekaj letih vsako leto večja: v 2014 jih je nastalo 478 kg, v 2017 pa 486 kg na prebivalca. Tovrsten trend velja tudi za Slovenijo. Kljub temu smo pri našem ravnanju z odpadki dosegli tudi napredek.
V zadnjih petih letih, od 2014 do 2018 …

  • se količina komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji, na prebivalca povečuje: v 2014 jih je nastalo 433 kg, v 2018 pa 495 kg na prebivalca; 
  • se delež v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi odpadki, zmanjšuje: v 2014 je znašal 19 %, v 2018 pa 12 %;
  • se postopno povečuje delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi komunalnimi odpadki: v 2014 se je ločeno zbralo 65 % v tem letu v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov, v 2018 pa 71 %; 
  • se v Sloveniji povečuje tudi količina odpadne hrane na prebivalca; v 2014 je nastalo 61 kg v 2018 pa 68 kg odpadne hrane na prebivalca.

Povečujeta se tako količina komunalnih odpadkov iz gospodinjstev kot tudi količina teh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti

Količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih, je v zadnjih letih vsako leto večja; v 2018 je bila za 18 % večja kot v 2014. To nas ne preseneča, saj je naša družba v veliki meri še vedno naravnana k potrošniški miselnosti: kupi – uporabi – zavrzi. V 2015 so gospodinjstva porabila za življenjske potrebščine povprečno 17.334 EUR, v 2018 pa 19.560 EUR. 
Količina komunalnih odpadkov se postopno povečuje tudi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih; v 2018 jih je nastalo 11 % več kot v 2014. V 2014 je bil med vsemi komunalnimi odpadki, nastalimi v omenjenih dejavnostih, največji delež mešanih komunalnih odpadkov (19 %), v 2018 pa delež odpadnega papirja ter kartona in lepenke (19 %).

Nastajanje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi po statističnih regijah Slovenije
V zadnjih petih letih, od 2014 do 2018, se je …

  • količina komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji, na prebivalca povečala v vseh statističnih regijah; najbolj se je povečala v gorenjski (za skoraj 24 %), najmanj pa v zasavski in posavski statistični regiji (v vsaki za 3 %); 
  • količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca povečala v vseh statističnih regijah; najbolj se je povečala v koroški statistični regiji (za 43 %), najmanj pa v zasavski in posavski statistični regiji (v vsaki za 13 %);
  • količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca povečala le v koroški statistični regiji (za 15 %), medtem ko se je v vseh drugih statističnih regijah zmanjšala.


Slovenija zbere ločeno več komunalnih odpadkov, odloži pa jih manj kot pred petimi leti
Evropski teden zmanjševanja odpadkov se osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadkov na splošno. Tisti, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače predelali; na odlagališča naj bi se jih odložilo čim manj.
V Sloveniji v zadnjih nekaj letih, od 2014 …

  • postopno narašča delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca: v 2014 smo jih ločeno zbrali 280 kg, v 2018 pa 351 kg na prebivalca;
  • upada količina na komunalna odlagališča odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca: v 2014 se je tja odložilo 101 kg, v letu 2018 pa 28 kg komunalnih odpadkov na prebivalca;
  • narašča stopnja recikliranja komunalnih odpadkov: v 2014 je bila ta 36-odstotna, v 2017 pa 58-odstotna.

Z navedeno stopnjo recikliranih komunalnih odpadkov se je Slovenija v 2017 med preostalimi članicami EU-28 uvrstila v sam vrh, na drugo mesto; pred njo je bila le Nemčija (s skoraj 68-odstotno stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov).

VEČ NA : SURS

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Na parlamentarnem odboru kritični do kanalizacijskega projekta C0


V petek 15.11.2019 se je sestal na 22. nujni seji Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Na seji so obravnavali samo eno točko in sicer:

Predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju Ljubljanskega vodonosnika, EPA 877-VIII

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so bili v razpravi o zaščiti pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika kritični do načina vodenja projekta kanalizacijskega kanala C0, kot ga izvaja ljubljanska občina.

C0 - radio študent

V uvodu seje je Anže Logar (SDS) povedal: “V nekem civiliziranem svetu na splošno velja, da ne opravljaj potrebe na krožniku, iz katerega potem ješ. Po tej analogiji ne gradiš kanalizacijskega voda čez vodno zajetje, čez katerega se črpa voda za glavno mesto,”. Kljub temu Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod C0 do osrednje čistilne naprave, je nadaljeval opozicijski poslanec. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne organizacije Alpe Adria Green se projekt izvaja na podlagi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, kar je bilo že večkrat izpostavljeno, je dodal.

Logar je izpostavil tudi, da je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja izpeljan s prevaro, kar menijo tudi krajani. Kot je spomnil, se je najprej govorilo o poenostavljenem projektu, da je dovoljenje sploh bilo izdano, šele nato je sledila ugotovitev, da gre za zahteven projekt. “Lučaj stran je šentviško pokopališče, ki ga ne smejo širiti zaradi vodovarstvenega območja. Ne smejo prestaviti zidu zaradi domnevnega vpliva na podtalnico, dovolijo pa brez presoje vplivov na okolje prenos velike količine kanalizacije, torej iztrebkov, čez vodovarstveno območje. Razumi, kdor more,” je bil še kritičen Logar.

 

clip_image001_thumb.jpg

V razpravi so sodelovali tudi povabljeni, ki so podali številne pripombe na ta projekt.

Aleš Mrzel, predstavnik krajanov je opisal stanje na terenu, MOL še danes ne ve, kje so pravzaprav občinske parcele, saj te ostajajo geodetsko neurejene, občina pa jih po njegovih besedah niti ne želi urediti. Mrzel je bil kritičen tudi do neodzivnosti pristojnih organov, “ki se kljub obilju literature in številnim kršitvam ne odzovejo. Zato se vzbuja upravičen sum kriminala širše razsežnosti. To so hude besede, a to si številni mislijo,” je še dejal.

Mirko Brnič Jager, predstavnik Alpe Adria Green je seznanil člane odbora z številnimi pomanjkljivostmi projekt, med drugim je povedal :

1. Vodovarstveno območje (VVO) vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico je za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice glavno odjemno območje pitne vode iz katerega se pitna voda neposredno prečrpava v vodovodni sistem Ljubljane. V to območje se v nasprotju z veljavnimi predpisi RS vgrajuje kanalizacija kanala C0, premera 1.200 mm, kar ga uvršča v kategorijo zahtevnih objektov. Območje Brod Ježica je območje zelenih in kmetijskih površin in tukaj ni objektov in greznic in ni potreb po priključevanju na kanalizacijo. Zato je nedopustno, da se bo na to nenadomestljivo VVO po nepotrebnem transportiralo neskončne količine kanalizacije, oziroma, da se bo na vodozajemnem območju Brod Ježica vsako sekundo v pretoku zadrževalo več tisoč ton nevarnih odpadnih voda, ki bi se v primeru poškodovanja kanalizacijskih cevi izlile v vodonosnik in pitno vodo.

2. Znano je dejstvo, da območje Brod Ježica prepolavlja geološka prelomnica, ki ustvarja aktivno potresno območje. V primeru vgraditve kanala C0 v nemirno zemljino vodonosnika med Brodom in Ježico, se bodo potresne sile zaletavale v vkopan longitudinalni objekt, kanal C0 in ustvarjale permanentno grožnjo poškodovanja stikov in cevi kanalizacije. V primeru poškodovanja gradbene strukture kanalizacije, kar je z veliko verjetnostjo pričakovana prihodnost tega večgeneracijskega objekta, bodo nevarne odpadne vode odtekale neposredno v pitno vodo na vplivnem območju vodarne Šentvid, Kleče in Hrastje, onesnaževale vodonosnik in čisto pitno vodo in se kot kontaminirana voda prečrpavala v vodovodni sistem Ljubljane, ter s tem ogrožale zdravje in življenja ljudi. V primeru ko bi varnostni sistem črpališč zaznal kontaminacijo pitne vode, bi se črpanje ustavilo in več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice bi ostalo brez pitne vode. Sedaj še čista pitna voda bi se za nadaljnjo uporabo morala podrediti ukrepom razkuževanja oziroma kloriranja. V primeru močnejšega potresnega udara, kar je prav tako napovedana prihodnost, pa bi lahko nastale hude poškodbe kanalizacije po vsej dolžini vodonosnika. Tisoče ton nevarnih odpadnih voda, ki bi se izlile v vodonosnik, bi ga onesnažile do te mere, da bi izgubil funkcijo filtracije reke Save in Ljubljana bi trajno izgubila ta nenadomestljiv vodni vir. Tej obrazložitvi dodajam zahtevo, da ARSO pridobi potresno poročilo za območje Brod Ježica in ga v svojem poročilu tudi upošteva.

3. Znano je dejstvo, da hudourniška reka Sava na vodozajemnem mestu vodarne Šentvid, Kleče v vodonosniku od Broda do Ježice, sproža sunkovita, več metrov visoka nihanja podtalnice. Sile, ki se ob tem sprožajo v zemljini vodonosnika bodo trajna grožnja poškodovanju v vodonosnik vkopanih kanalizacijskih cevi kanala C0. Investitor, Mestna občina Ljubljana (MOL), je že, v nasprotju z veljavnimi predpisi RS, vgradila del kanalizacije med Brodom in Ježico, v javnosti pa so že prisotne fotografije poškodovanja kanalizacijskih cevi zaradi delovanja prekomernih količin podzemnih voda.

4. Kanalizacijska struktura kanala C0 je večgeneracijski objekt. V tem poudarku izpostavljam dejstvo, da se materiali starajo in, da kanalizacija po vseh območjih napeljave, prav zaradi dejstva staranja materialov, popušča, odpadne vode pa se prosto izlivajo v podtalje. To so dejstva, ki se morajo, tudi v sosledju trajno prisotnih potresnih in hidrogeoloških sil, ki delujejo v zemljini vodonosnika med Brodom in Ježico, upoštevat.

5. Vodooskrbno mesto, ki zagotavlja pitno vodo več kot 100.000 uporabnikom, sodi v koncept kritične infrastrukture. Enostavno dostopna kanalizacijska cev, v kateri se v pretoku, na glavnem VVO med Brodom in Ježico, vsako sekundo nahaja več tisoč ton nevarnih odpadnih voda, je enostavno dosegljiva tarča morebitnih vojnih, terorističnih ali drugih sovražnih napadov ter v primeru naravnih nesreč. To zahtevo se v zahtevi za CPVO mora v skladu z veljavnimi predpisi upoštevat.

6. Do sedaj izvedena dela na območju Brod Ježica dokazujejo številne nepravilnosti vgrajene oziroma vkopane kanalizacije. Cevi so med seboj že sedaj razmaknjene kar pomeni, da se bo že prva pošiljka kanalščin iz Vodic in Medvod na vodozajemnem območju vodarne Kleče izlivala v vodonosnik med Brodom in Ježico in onesnaževala vodonosnik ter kontaminirala pitno vodo.

7. Investitor MOL je na vodozajemnem območju Šentvid, Kleče med Brodom in Ježico samovoljno zamenjal sistem vkopavanj okrogle kanalizacijske cevi premera 1.200 mm in nezakonito, v nasprotju z veljavnimi predpisi, vgrajuje betonske jaške pravokotnega prereza. V te betonske jaške pritrjuje na obodne nosilce kanalizacijske cevi okroglega prereza premera 1.200 mm. S tem investitor MOL dokazuje, da do sedaj izvedenih del nima pod nadzorom, da ni upošteval izjemno zahtevnih in kompleksnih okolijskih parametrov, ki imajo neposreden vpliv na varnost kanala C0 in da z izvedbo kanala C0 na vodoodjemnem območju vodarn Šentvid, Kleče med Brodom in Ježico ogroža resurse pitne vode in ne more več zagotavljat varne oskrbe več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice. Fotodokumentacija izvedenih del dokazuje, da reže med vkopanimi kanalizacijskimi cevmi med Brodom in Ježico ne zagotavljajo predpisane vodotesnosti in vse poti do onesnaževanja pitne vode z nevarnimi odpadnimi vodami so že odprte.

Ministrstvo za okolje in prostor ima prav tako pomisleke glede projekta

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je pojasnil, da MOL še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Po podatkih, ki izhajajo iz opravljenih nadzorov inšpektorata, investitor dela opravlja na območjih, kjer ima gradbena dovoljenja, ne sme pa jih na delih, za katere jih nima, je pojasnil. Inšpektorji so po njegovih besedah sicer izvedli že več nadzorov in v tem smislu nepravilnosti ni ugotovil. Od skupno šestih nadzorov so bili štirje že ustavljeni, dva pa še potekata.

“Ko smo bili opozorjeni na sum nepravilnosti pri izvedbi projekta C0, smo se takoj odzvali. Naročili smo revizijo vseh postopkov, ki jih je vodilo ministrstvo, obenem pa tudi recenzijo tehničnih rešitev projekta. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabe prakse v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in nadzora,” je povedal.

Po Prijonovih besedah je minister Simon Zajc že izdal navodilo, da prakse izboljšajo. “Naročili smo tudi pregled samega postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Na osnovi teh podatkov bomo sprejeli vse potrebne ukrepe,” je zagotovil.

Nad slišanim so bili zgroženi tudi poslanci, ki so sodelovali v razpravi. Soniboj Knežak (SD) je dejal, da je vrag vzel šalo, in dodal, da je treba zaščititi proračunska sredstva, da država ne bo vračala evropskih sredstev zato, ker so projekt drugi napačno peljali. Gregor Perič (SMC) pa je pripomnil, da iz tega cevovoda C0 smrdi, še preden je bil predan v uporabo. “Na podlagi slišanega bi lahko izdali priročnik, kako se ne vodi projekta in kako se ne črpa evropskih sredstev,” je še dodal. Voda je po besedah poslanca Andreja Rajha pomembna kategorija tudi za stranko SAB, zato jih “zadeve z umeščanjem tega voda čez ljubljanski vodonosnik zelo skrbijo”.

Po razpravi  je Odbor na koncu potrdil po dve priporočili SDS-a in koalicijskih strank za izredno sejo DZ-ja na to temo, ki bo prihodnji teden. DZ tako odbor v sprejetje predlaga, naj vladi priporoči, naj v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije.

Prav tako na predlog SDS-a predlagajo DZ-ju v sprejetje, naj ministrstvu za okolje in prostor priporoči, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadržalo oz. ustavilo gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježic.

Dve priporočili je prispevala še koalicija, in sicer DZ-ju svetujejo, naj okoljskemu ministrstvu priporoči, da ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorov, sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti. Prav tako naj DZ po predlogu odbora okoljskemu ministrstvu priporoči, da preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor.

POVEZAVA:

Boj za ohranitev čiste, zdrave pitne vode na kmetijskih zemljiščih na Ježici, Ljubljana, 2019

POSNETEK SEJE SI LAHKO OGLEDATE NA:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-infrastrukturo-okolje-in-prostor/174651786

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Občina in prebivalci enotni: vetrnic v Brkinih ne bo!


Armin Sejarić

V vaškem domu na Artvižah v hrpeljsko kozinski občini so bili sinoči občani enotni bolj kot kadarkoli. Kot so poudarjali vsi po vrsti, vetrnih elektrarn v Brkinih ne bo.Občani so jasni: vetrnic v Brkinih nočemo! Radio Koper/Armin SejarićObčani so jasni: vetrnic v Brkinih nočemo! Radio Koper/Armin Sejarić

Občina in prebivalci so si enotni: vetrnic v Brkinih nočemo. Županja občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek:

Vetrne elektrarne v Brkine ne sodijo!

Enakega mnenja so tudi krajani, ki so sinoči napolnili vaški dom na Artvižah. Vetrnicam ostro nasprotujejo in si jih v svojih krajih ne želijo:

Umeščanje vetrnic v ta prostor pomeni nepovratno uničenje narave in v bistvu umeščanje takih industrijskih con v absolutno neokrnjeno naravo, ki jih v Sloveniji sploh ni.

Mi se v Brkinih ne bomo pustili. Še Nemce smo pregnali, fašiste, da pa ne bi dva mladeniča!

Sinočnjega zbora bi se morali udeležiti tudi predstavniki podjetja Eolka, a so udeležbo, na čelu z lastnikom Zoranom Jankovićem odpovedali. Eden izmed občanov Vasja Ivančič:

S tem so prikazali svojo kredibilnost, pokazali so, da bi radi vlagali milijone, ampak hkrati s tem niso pripravljeni stopiti pred ljudi, niso pripravljeni povedati, kje bodo dobili ta denar in ne nazadnje niso se pripravljeni soočiti z mnenjem prebivalstva.

Ker naj bi predsednik Krajevne skupnosti Artviž Darko Škerjanc deloval neetično, pristransko in v lastno korist, saj naj bi z investitorjem sodeloval za hrbtom občanov, ga Civilna iniciativa poziva k odstopu. Darija Grčar:

Kot predsednik krajevne skupnosti nas ni obveščal o projektu, o katerem je on vedel že verjetno pred aprilom. Mi smo to izvedeli 15. oktobra, slučajno. On je namerno zavlačeval, deloval v lastnem interesu, namesto, da bi deloval v interesu krajevne skupnosti.”

Škerjanc se, tako kot večina občanov, ki se z gradnjo vetrnic strinjajo, zbora ni udeležil. Strokovnjaki pa so izpostavili, da vetrnice v tako pokrajino ne sodijo. Ob tem so poudarili, da četudi bi država želela vsiliti svoje mnenje, tamkajšnji prebivalci niso povsem brez moči.

VIR:

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!


Objavljeno v Organizacije

Sodišče Evropske unije je Irsko kaznovalo s 5 milijoni EUR, ker ni naredila presojo vplivov na okolje za vetrno elektrarno


Sodišče Evropske unije je Irsko kaznovalo s 5 milijoni EUR, ker ni izvedla celovite presoje vplivov na okolje za največjo vetrno elektrarno na Irskem, ki jo je zahtevalo s sodbo pred desetletjem.

Sodišče je 12.09.2019 v svoji sodbi razsodilo v prid Evropske komisije zoper Irsko, ker ni izvedla presoje vplivov na okolje za vetrno elektrarno Derrybrien, kot je bilo zahtevano v prejšnji sodbi leta 2008 .

Sodišče je julija 2008 odločilo, da je Irska kršila okolijsko direktivo o PVO, saj pred gradnjo obsežnega projekta 70 vetrnih turbin ni bila opravljena nobena presoja PVO.

Evropska komisija je lani proti Irski vložila drugo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti iz odločbe iz leta 2008 za zagotovitev, da upravljavec vetrne elektrarne ali država sama izvaja PVO.

Sodišče je zavrnilo različne argumente, ki jih je navedla Irska, da bi se opravičilo, da doslej ni opravilo ocene. Država bo od datuma razsodbe do datuma, ko bo izpolnila sodbo iz leta 2008, vsakodnevno kaznovana 15.000 EUR.

Vetrnica je na kmetijskem področju oktobra 2003 povzročila ogromno škodo. V predelih reke je bilo  ubitih okoli 50.000 rib, prizadeta je bila oskrba z vodo za naselje GORT, blokirana je bila cesta za preskrbo in kmetijstvo na tem območju .

Sodišče Evropske unije je že leta 2012 irsko vlado kaznovalo z 1,5 milijona evrov globe, ker ni postavila zadostnih standardov za presojo vplivov na okolje, kot je določeno v direktivi o PVO v zvezi z vetrno elektrarno.

Odločitev bo verjetno vplivala na  skupnost Derrybrien, ki je zaskrbljena zaradi gradenj vetrnih elektrarn skozi celoten postopek načrtovanja in je čakala več kot 15 let na ukrepanje.

Lokalna skupnost Derrybrien je leta 2004 Evropski komisiji predstavila poročilo, ki je vodilo zadevo EU, da je ta primer obravnavala.

Slika je simbolična

Zgodovina primerov in vpliv na lokalne skupnosti

Primer je nastal po tem, ko je Evropska komisija lani irsko državo postavila pred sodišče ker ni izvedla celovite  presoje vplivov na okolje za največjo irsko vetrno elektrarno v Derrybrien-u, majhno podeželsko vasico blizu gorovja Slieve Aughty v Co Galway .

Hibernian Wind Power – podružnica ESB v 100-odstotni lasti, ki je bila v njeni lasti, je postavila VE, ne da bi se izvedla presoja vplivov na okolje.

Gradbena dela na vetrni elektrarni so oktobra 2003 pripeljala do zemeljskega plazu, ki je povzročil, da je 450.000 kubičnih metrov šote zdrsnilo po obronku gore v reko.

Plaz je uničil ekologijo v 20-kilometrskem odseku bližnjega rečnega sistema, usmrtil okoli 50.000 rib , vplival na oskrbo z vodo v bližnjem kraju Gort in povzročil škodo na zavarovanem območju Loch Cutra.

Povezovalna  cesta od Derrybriena do Loughree in glavne ceste Gort na Portumna je bila več dni zaprta za promet, kar je povzročilo veliko škodo gospodarstvu, kmetijstvu in preprečilo oskrbo lokalnemu prebivalstvu .

Kmetje so bili prav tako prizadeti, saj so bile poškodovane ograje , blato in naplavine  pa so bile odložene na zemljišča. V nekaterih primerih so morali kmetje nabavljati rezervoarje za vodo, da bi oskrbeli živino s čisto vodo. Zaradi plazu obstaja tudi vprašanje poplav na območju Gort- a.

Razsodba EU sodišča bo podlaga za druge tožbe iz držav članic EU, tudi za slovenijo, ki na tem področju nima v celoti, z dokazi podprtimi, presoj vplivov na okolje in zdravje prebivalcev!

VIR: green news

Objavljeno v Organizacije

Mag. Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, o nevarnem posegu na območju vodonosnika Kleče


FOKUS:

Mag. Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, o nevarnem posegu na območju vodonosnika Kleče: “To je podobno, kot če bi kanalizacijo peljali prek Vrbanskega platoja v Mariboru. To je nedopustno!”

V trenutku, ko so zahrumeli delovni stroji, je jasno, da je čista pitna voda in pravica do zasebne lastnine zaradi nedopustnega posega ljubljanskega župana Zorana Jankovića na območju vodonosnika Kleče ogrožena.

V poslanski skupini SDS zato zahtevajo izredno sejo Državnega zbora.

sklic seje-page-001sklic seje-page-002

Spomnimo: Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda.

Najmanj enako pereča pa je možnost kontaminacije samega vodonosnika. AAG, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL), je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.

Sedaj so se zaradi tega nevarnega posega na območju vodonosnika Kleče začeli oglašati tudi največji slovenski strokovnjaki za javno vodooskrbo, kot je denimo dolgoletni direktor Mariborskega vodovoda, mag. Danilo Burnač.

Burnač je posebej za Politikis.si povedal: “Razumno vodstvo občin z odloki zaščiti vodovarstveno območje kot trajno nepozidljivo in brez vseh vrst komunalne infrastrukture, ki bi lahko vplivala na samo kvaliteto vode in s tem same oskrbe. Zadeva s kanalizacijskim vodom nad vodovarstvenim zajetjem Kleče; to je podobno, kot če bi kanalizacijo peljali prek Vrbanskega platoja v Mariboru. To je nedopustno. Spoji kanalizacijskih vodov lahko seveda začnejo popuščati in to se pod zemljo ne vidi. Fekalne vode so mikrobiološko najbolj nevarne za zdravje ljudi, še posebej za zdravje otrok in ljudi, ki že imajo kakšne zdravstvene težave.”

DEMOKRACIJA:

Mafijska država: Nezakonita gradbena dela na ljubljanskem vodonosniku se nadaljujejo! Dokazi, da nezakonito stanje podpira tudi sodišče!

Namesto, da bi se nezakonita dela ustavila, gradbeni stroji kopljejo s polno paro.Namesto, da bi se nezakonita dela ustavila, gradbeni stroji kopljejo s polno paro.

Interesi župana Zorana Jankovića so očitno močnejši od ustave – temeljnega pravnega akta, ki demokratično ureja razmerja v naši državi. Toda zadeva je še veliko hujša, kot je sprva kazalo, saj so bili policisti, kot smo razbrali iz uradnega odziva policije, tam na podlagi sklepa sodišča, in sicer na zahtevo sodnega izvršitelja. Primer razkriva, da nezakonito investicijo Jankovićeve gradnje kanala C0, ki daje čisto pitno vodo 300 tisoč Ljubljančanom, podpira tudi slovensko pravosodje.

Dan po vdoru policije in gradbenih strojev na zaščiteno vodovarstveno območje, kjer ljubljanski župan Zoran Janković načrtuje gradnjo kanalizacije, in sicer brez ustreznih dovoljenj za gradnjo, nima niti služnostne pravice do uporabe poti, ki vodijo do spornih parcel, se dela nadaljujejo, čeprav v tisto zemljo ne bi smeli zasaditi niti lopate. Fotografije namreč razkrivajo, da bagri kopljejo s polno paro, kar je v pravni državi nepredstavljivo.

Ker smo našo kritiko naslovili tudi na policijo, ki je v ponedeljek vkorakala na sporno območje, kjer so začetek gradnje pričakovali obupani lastniki tamkajšnjih zemljišč, so na uredništvo Nova24TV poslali pojasnila, ki sicer v ničemer ne zmanjšujejo odgovornosti policije. Ta le prelaga odgovornost na “zavezujoči sklep” sodišča.

(Foto: bralec Nove24TV)

Nad pravosodjem in policijo le župan Janković
V svoji izjavi so zapisali, da so bili na lokaciji na zahtevo sodnega izvršitelja. “Policijo je sodni izvršitelj v zakonsko določenem roku zaprosil za asistenco pri izvajanju neposrednega dejanja izvršbe in zavarovanja. Izvršbo izvaja na podlagi sklepa sodišča, ki mu je določeno nalogo naložil, policijo pa je v skladu z zakonom zaprosil za asistenco,” so se odzvali na policiji. Črno na belem pa je dokazano, da sta tokrat organa, katerih glavna naloga je skrbeti za pravično izvajanje zakonov in ustave, poteptala temeljne vrednote in načela profesionalnega delovanja. Nad policijo in pravosodjem pa je očitno le župan Janković.

Če bi pravna država delovala, tovrstne gradnje sploh ne bi bilo, zato tam tudi ne bi smelo biti strojev in policije. Če pa bi že prišlo do nezakonitih posegov v prostor, bi morala policija preganjati črnograditelje in ne lastnikov zemljišč, ki so zgolj ščitili svojo pravico do zasebne lastnine. Zgodba je sumljiva že od samega začetka, ko je ljubljanska upravna enota leta 2014  nedopustno izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 na podlagi manipulirane in nepopolne projektne dokumentacije, saj je to gradnjo med drugim namenoma strokovno nepravilno in skrajno neodgovorno ocenila kot nezahtevno.

Zelene dvolične levičarske stranke imajo zgodovinsko priložnost, da se postavijo na stran drugorazrednih državljanov
Pasivnost večine prebivalcev Ljubljane Zoran Janković odlično izkorišča. Lastnikom zemljišč je doslej poleg okoljskega združenja Alpe-Adria Green pomagala le največja parlamentarna stranka, Slovenska demokratska stranka. Izkazala se je zopet dvolična slovenska levica. Leta 2016 so s 64 glasovi za in nobenim proti sprejeli vpis pravice do pitne vode v ustavo. Pomisleki pozicije so se izkazali za resnične, saj je tranzicijska levica izvedla le predstavo za javnost. Slovenska demokratska stranka je zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi obravnavali predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Izredna seja bo predstavljala pravi test za vladajočo zeleno koalicijo Marjana Šarca in zeleno opozicijsko stranko Levica. Slovenski državljani bomo imeli priložnost videti, ali se bodo postavili na stran pravice drugorazrednih državljanov ter zaščite vodovarstvenega območja 300 tisoč prebivalcev Ljubljane ali pa bodo raje pomagali županu Jankoviću.

Odgovor policije:

Spoštovani.

Policija ne ščiti nikakršnih protipravnih gradbenih del. Policija je nudila asistenco na podlagi zaprosila sodnega izvršitelja in ne Mestne občine Ljubljana!

Policijo je sodni izvršitelj v zakonsko določenem roku zaprosil za asistenco pri izvajanju neposrednega dejanja izvršbe in zavarovanja. Izvršbo izvaja na podlagi sklepa sodišča, ki mu je določeno nalogo naložil, policijo pa je v skladu z zakonom zaprosil za asistenco. V tem primeru je policija na podlagi 12. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije in na podlagi pisno obrazloženega zaprosila sodnega izvršitelja asistenco odobrila in jo tekom današnjega dne tudi izvajala.

Poudariti je potrebno, da pri asistenci policisti ne izvajajo neposredno izvršilnega dejanja, ampak so na kraju navzoči, da upravičencu zagotovijo nemoteno izvršbo naloge in da ni ogroženo življenje ljudi, navzočih na kraju.

V konkretnem primeru je v pripravah na asistenco policija sodelovala tako s sodnim izvršiteljem kot z občani in vsem omogoča uveljavljanje svojih zakonsko določenih pravic.

Glede na naša uradna pojasnila vas v interesu objektivno obveščene javnosti pozivamo, da čim prej objavite preverjene in uradne informacije, ki demantirajo vaše navedbe.

Lepo pozdravljeni.

Luka Perš

SKLEP SODIŠČA:

Prva stran sklepa tožbe (1)

NADALJUJ Z BRANJEM: SKLEP SODIŠČA

V AAG SE SPRAŠUJEMO KDO V SLOVENJI ŠE SPOŠTUJE SLOVENSKO USTAVO, SLOVENSKE ZAKONE  IN NATURO 2000.

POVEZAVE:

Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije

ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2019/01/24/zmagovalec-crne-liste-aag-za-leto-2018/

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0, dostopno na:
https://alpeadriagreen.wordpress.com/2018/10/25/aag-poslal-zahteve-oz-prijavo-v-zvezi-z-gradnjo-kanala-c0/

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal C0 na EU institucije, dostopno
na: https://alpeadriagreen.wordpress.com/2018/09/28/aag-podal-pritozbe-za-projekt-mol-za-kanal-co-na-eu-institucije/
AAG zahteva takojšnjo zaustavitev del na izgradnji kanala C0, dostopno na:
https://alpeadriagreen.wordpress.com/2019/02/13/aag-zahteva-takojnjo-zaustavitev-del-na-izgradnji-kanala-c0/

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

 

 

 

Objavljeno v Organizacije

Spletna stran AAG: Kronologija “PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE NE HVALA OD 2006 DO 2019”


clip_image002_thumb_thumb_thumb_thumb.jpgŽAVLJE 7

Poizkus izgradnje dveh plinskih terminalov na meji med Italijo in Slovenijo v Tržaškem zalivu, se je pričel leta 2006. Predlagana sta bila dva terminala, prvi bi bil nameščen, v sredini zaliva, in “drugi na obali v zalivu Milje v žavljah pri Trstu.

Terminala bi se nahajala praktično na meji med Slovenijo in Italijo, kar je sprožilo plaz polemik in napetosti med strokovnjaki, politiko in okoljevarstveniki, tudi  na mednarodni ravni. Znanstvene analize so potrdile, da bi plinska terminala imela vpliv na okolje tudi Sloveniji.

Leta 2006 sta, dve španski družbi Endesa in Gas Natural  predlagali gradnjo dveh plinskih terminalov na skrajnem severnem Jadranu. Ta del Jadranskega morja, je zaprt in gosto poseljen, vendar je pri Italijanskih politikih prevladal velik interes, da bi distribuirali zemeljski plin v zahodno Evropo z velikimi zaslužki. Trst ima najbolj ugodno geografsko lego in je zato priročen za izvoz zemeljskega plina v Nemčijo.

Čeprav je bila že takrat predvidena izgradnja plinovoda »južni tok«, ki bi pripeljal zemeljski plin iz Rusije v zahodno Evropo, je Trst pri  investitorjih še vedno vztrajal. Prioritetno so prepričevali politično elito v Italiji in EU, da mora biti EU oskrbovana z zemeljskim plinom najmanj še iz enega vira in to iz Tržaškega zaliva.  Zadevno območje v bližini trgov srednje Evrope in je dobro opremljena z vidika infrastrukture. Plinska terminala na tem območju bi bila idealna za distribucijo plina s pogleda investitorjev in bi bila velik vir zaslužka. V letu 2006 je ideja o terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, podprl tudi takratni guverner “prodiano” Furlanije in  Julijske krajine Venezuia Riccardo Illy in župan Trsta,  Roberto Dipiazza, o smiselnosti izgradnje so prepričali tudi tedanjega slovenskega zunanjega ministra  Dimitrija Rupela. Kot posledica tega je bila, da je tudi Slovenija, pričela razmišljati tudi v svojem plinskem terminalu, ki bi ga investirala nemška družba (TGE Gas Engineering-), le nekaj metrov od zgodovinskega središča Koper.

Toda sanje številnih gospodarstvenikov in politikov spopadli že od samega začetka z odločnim “ne” prizadetega prebivalstva in lokalnih skupnosti, tako v Italiji kot v Sloveniji. Kmalu po prvih odkritij o načrtih za predvideno izgradnjo vseh treh plinskih terminalov  v Tržaškem zalivu, smo se okoljevarstveniki  čezmejno organizirali  in praktično v nekaj dneh,ustanovili mednarodno združenje Alpe Adria Green. Pri svojem delu smo imeli aktivno podporo medijev , posebno slovenskega tednika Mladina, ki nam je pomagal zbrati več kot 40.000 podpisov, tako s slovenske strani, kot tudi z italijanske. Toda zagovorniki plinskih terminalov na tem območju,  ki želijo na račun teh kovati visoke dobičke imajo po sedmih letih še vedno podporo pri nekaterih politikih, tako v Italiji, Sloveniji kot tudi v samem vrhu EU komisije. V AAG smo dokazali, da je bila večina dokumentacije za izgradnjo plinskega terminala Žavlje, ki je bila priložena vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ponarejena, vendar je Italijansko ministrstvo kljub dokazom izdalo okoljevarstveno dovoljenje za izgradnjo tega terminala.

S pomočjo znanstvenikov smo v AAG dokazali, da bi izgradnja teh plinskih terminalov imela vpliv na okolje in varnost prebivalcev na tem območju, ne glede na mejo. Pogoji zaposlitve plinskih terminalov z pogleda zaščite narave in ljudi so praktično nične, saj bi realizacija izgradnje plinskih terminalov vplivala tako na morski ekosistem, ribolov in turizem. Zaradi plovbe velikanskih tankerjev ter njihove zaščite bi bila ogrožena plovba v zalivu in s tem obstoj Koprskega in Tržaškega pristanišča, saj bi zaradi varnosti veljale neizogibne omejitve pri plovbi. V kolikor bi se zgodila nesreča, tehnična ali teroristična, kateri kolega plinskega terminala, bi bilo ogroženih 120.000 prebivalcev iz obeh strani meje.

Po enajstih letih razprav, dokazovanj in protestov ter  »izletov« v Bruselj,  smo okoliškemu prebivalstvu in lokalnim oblastem  iz obeh strani meje uspeli dokazati, da so investitorji prepričevali prebivalstvo ter lokalno politiko ne zaradi razcveta teh obmejnih občin, temveč zaradi svojega pohlepa po zaslužku ne glede na posledice, ki bi jih tak poseg v okolje imel za ljudi in naravo.  Pod pritiskom javnega mnenja, je Slovenija zagrozila s tožbo na Evropskem sodišču, če bi Italija vztrajala še naprej pri izgradnji teh pl. terminalov. V AAG menimo, da bi bila rešitev  v skupnem ugovoru  lokalnih oblasti na tem dvojezičnem območju na evropsko unijo, saj so to lokalni interesi po obstoju   tako italijanskih  in slovenskih občin, Trst, Milje, Dolina, Gradež, Koper, Izola, Piran, kot tudi celotne pokrajine Trst, proti izgradnji plinskih terminalov. Kot v preteklosti bomo vzpostavili , oziroma izboljšali stike z vsemi občinami na tem področju z pomočjo naše manjšine v Italiji, ki deluje kot most med narodoma organizirali skupen sestanek vseh potencialno prizadetih občin na tem območju, zraven pa bomo povabili še predstavnike obmejnih morskih občin iz Hrvaške, ki bi ravno tako varnostno in ekonomsko občutile posledice izgradnje teh plinskih terminalov.

Zadnje novice sicer kažejo na to, da je investitor odstopil od izgradnje Žaveljskega plinskega terminala, vendar na Italijanskem ministrstvu za okolje ostajajo vsa soglasja za pričetek gradnje, ki bi jih lahko dvignil in uporabil novi potencialni investitor.

AAG je zahtevala konec leta 2018 od EU komisije, da prepove izgradnjo plinskih terminalov na severnem Jadranu. Od komisije smo dobili odgovor, da to EU komisija ne more storiti. AAG bo še naprej spremljal dogajanja na tem področju in bo preprečeval vsak poizkus izgradnje plinskega terminala v tem zalivu!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

POVEZAVA: Kronologija “PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE NE HVALA OD 2006 DO 2019”

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Boj za ohranitev čiste, zdrave pitne vode na kmetijskih zemljiščih na Ježici, Ljubljana, 2019


Na Ježici v Ljubljani so se kmetje zoperstavili načrtovani gradnji kanalizacijskega kanala C0, ki ga nameravajo zgraditi na vodovarstvenem območju Ježice, v bližini Kleč. Izgradnje se lotevajo brez presoje vplivov na okolje in na delu trase brez gradbenega dovoljenja. Pred kamero so svoje razloge proti gradnji opisali lastniki zemljišč na Ježici: Brane Grad, Brane Avbelj in Marko Kosmač. Gradbišče oziroma kmete je danes obiskal tudi gradbeni inšpektor Goran Golubić, ki je povedal, da ni pristojen za ukrepanje in lastnike kmetijskih zemljišč napotil na kmetijsko inšpekcijo. Seveda je v igri nekaj milijonov evrov subvencij iz evropskih skladov, ki naj bi jih dobila Mestna občina Ljubljana, če ji bo uspelo zgraditi kanalizacijski kanal v dveh letih. Spet se pojavlja vprašanje ali bo prevladala moč kapitala nad osveščenostjo in dolgoročno okolje varstveno naravnanostjo? Projekt za kanal C0 naj bi bil v nasprotju z evropsko direktivo in uredbo Evropskega parlamenta, saj bi se v primeru izgradnje v tem občutljivem kmetijskem območju ob reki Savi in v neposredni bližini Kleč, zadrževala velika količina odpadnih voda, zato bi bila tveganja za onesnaževanje vodonosnika in podtalnice prevelika.

 

IZREDNA SEJA DZ - C0 in LJ vodonosnik-page-001

Celotna zahteva na povezavi:

Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije

ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2019/01/24/zmagovalec-crne-liste-aag-za-leto-2018/

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0, dostopno na:
https://alpeadriagreen.wordpress.com/2018/10/25/aag-poslal-zahteve-oz-prijavo-v-zvezi-z-gradnjo-kanala-c0/

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal C0 na EU institucije, dostopno
na: https://alpeadriagreen.wordpress.com/2018/09/28/aag-podal-pritozbe-za-projekt-mol-za-kanal-co-na-eu-institucije/
AAG zahteva takojšnjo zaustavitev del na izgradnji kanala C0, dostopno na:
https://alpeadriagreen.wordpress.com/2019/02/13/aag-zahteva-takojnjo-zaustavitev-del-na-izgradnji-kanala-c0/

Barbara Vidmajer in Alenka Bevčič, Televizija Slovenija

Kmetje na Ježici neuspešno poskušali preprečiti gradnjo kanalizacije

Projekt skrbi tudi okoljevarstvenike

Barikade s traktorji in obisk gradbenega inšpektorja na Ježici v Ljubljani tokrat niso preprečili začetka gradnje kanalizacije na vodovarstvenemu območju Ljubljanskega polja. Obupani kmetje so prepričani, da bo poseg onesnažil pitno vodo.

Kmetje z Ježice v Ljubljani že mesece branijo svoja kmetijska zemljišča in se zavzemajo za ohranitev pitne vode pod njo. V neposredni bližini je namreč vodovarstveno zajetje Kleče ob reki Savi. Danes pa so gradbinci v spremstvu policije kljub barikadam s traktorji začeli izgradnjo manjkajočega dela kanalizacijskega sistema.

Toliko nepravilnosti, kot se dogaja pri tem projektu, jih ni mogoče niti prešteti. Od zlorabe gradbenega dovoljenja, nezakonito pridobljenega, nespoštovanja lastninskih pravic, nedelovanja inšpekcije,” je ob tem povedal eden izmed lastnikov zemljišč Aleš Mazen. Drugi lastnik Brane Avbelj pa je ob tem dodal, da nimajo denarja za odvetnike. “Drugače se pa braniti ne moreš. Ta čas se pa že na tvoji parceli lahko koplje.

Eden od kmetov Marko Kosmač je le nemočno opazoval, kako je bager zapeljal na njegovo kmetijsko zemljišče. “Očitno smo nemočni, da država lahko dela po tvojem, kar hoče.” Medtem pa je odvetnik Primož Krapenc poudaril, da so kmetje do zdaj že štirikrat ovirali gradnjo in je “danes nastopil trenutek, da je izvedba zaradi rokov potrebna ob asistenci policije“.

Da bi kanalizacija na tem območju lahko uničila pitno vodo, kmetom pritrjuje tudi mednarodni okoljski center. “To je tveganje, ogrožanje pitne vode. Nimaš kanalizacije danes, ki ne bi puščala. In to področje je še posebej nevarno zato, ker je potresno,” pravi Tomaž Ogrin iz Alpe Adria GreenBrane Grad pa dodaja, da ni denarja, s katerim bi lahko očistili pitno vodo: “V 10 dneh, ko bi kanalizacija stekla tu skozi, bi bila ta voda uničena.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

 

 

 

 

 

 

 

Objavljeno v Organizacije