Prispevku RTV “Naselje za turške delavce v Orehku zgrajeno brez gradbenega dovoljenja, inšpektorji izrekli kazen” na rob


V sredo 24.11.2021 je bil na TV Slovenija objavljen dober prispevek novinarke Erike Pečnik Ladika o mobilnem naselju v Orehku pri Postojni, kjer naj bi že septembra živelo 400 delavcev.

Iz prispevka je razvidno da je inšpekcija “ustavila gradnjo” delavskega naselja v Orehku pri Postojni, kjer Turško podjetje Yapi Merkezi ga je gradi brez gradbenega dovoljenja. Objekte, bi morali zdaj podreti in plačati kazen od 10.000 do 60.000 evrov.

FOTO: EKO PATRULJA AAG

Na koncu prispevka pa je s strani inšpekcije povedano da ko bo turško podjetje dovoljenje imelo, bo kršitev odpravljena. Zakonito stanje bo vzpostavljeno in rušitev teh objektov ne bo. To je lep primer kako deluje inšpektorat za okolje in prostor, v primeru če se izvaja gradnja v interesu vladajočih struktur, ne samo sedanje take primere smo zasledili skoraj pri vseh dosedanjih vladah. To dokazuje, da v Sloveniji še vedno po večini vladajo lobiji na vseh področjih življenja. Odločitve so v okoljskih primerih sprejete politično in na podlagi prirejenih strokovnnih ocen.

Ker se zavedamo, da je take primere potrebno preprečiti smo se v AAG v tem primeru prijavili za status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasni nastavitveni park Orehek. V postopek smo se prijavili predvsem zaradi tega ker Investitor želi s podporo države postaviteviti začasni kamp za nastanitev delavcev, tudi na področju Nature 2000 na zemljiščih s parcelno številko 3072/1,3072/2,3072/3,3072/4,3072/5,3072/6,3072/7,3072/8,3072/9 vse k.o. Orehek (2486),Orehek pri Postojna, kamor ta ne sodi. V AAG smo že pred tem prepodali več pripomb na Lokacijsko preveritev za nastanitveni center – Orehek, zaradi katereh smatramo, da ta kamp na to področje ne sodi in jih tudi navajamo kot pripombe proti izdaji gradbenega dovoljenja…. – celotno zahtevo za status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasni nastavitveni park Orehek si lahko preberete na povezavi.

VIDEO RTV: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174825304?jwsource=cl

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Alpe Adria Green podala pobude in pripombena osnutek Občinskega  programa varstva okolja Občine Jesenice za obdobje 2022 -2027


Izliv iz čistilne naprave na Jesenicah

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja ( AAG)  s statusom društva v javnem interesu na področjih varstva okolja in varovanja narave,  s sedežem v občini Jesenice, je v predpisanem roku na podlagi vabila k oddaji pripomb in pobud na osnutek Občinskega programa varstva okolja ( OPVO) Občine Jesenice za obdobje 2022-2027, ki je bil objavljen na spletni strani Občine Jesenice [1], podala naslednje pripombe in pobude:

Pobude in pripombe AAG na osnutek Občinskega  programa varstva okolja Občine Jesenice za obdobje 2022 -2027

Na občini Jesenice je  postopku sprejemanja eden izmed najbolj pomembnih dolgoročnih okoljskih dokumentov in sicer Občinski program varstva okolja Občine Jesenice za obdobje 2022-2027. V AAG, ki na področju varstva okolja deluje že več kot 20 let in ima svoj sedež na Jesenicah, skupaj z občani ( ali na pobudo občanov) opozarjamo na pereča okoljska vprašanja in sodeluje pri monitorningu in civilnem nadzoru nad obremenjevanjem okolja in narave na območju Občine Jesenice.

Kot izhaja že iz  naziva samega dokumenta Programa varstva okolje Občine Jesenice, gre za enega najbolj pomembnih, strateških dokumentov, s katerim občina nakazuje vsebinske in operativne smernice ravnanja in varovanja okolja. Program je vsebinska in strokovna podlaga za sprejemanje ukrepov in oblikovanje projektov ter za dodelitev potrebnih finančnih sredstev. Zato je toliko bolj pomembno, da se v oblikovanje takega dokumenta že pri pripravi in oblikovanju smernic in izhodišč k sodelovanju povabi širši krog zainteresirane javnosti, saj bo na ta način idnetificiran in vključen širši krog okoljskih problemov, s katerimi se sočajo občani Jesenic.

Stanje okolja in varovnje okolja na področju Občine Jesenice

V AAG v nasprotju z ugotovitvami v predlogu OPVO ocenjujem, da je stanje varstva okolja v občini Jesenice na zaskrbljujoči ravni, na kar opozarjamo pristojne občinske službe. K temu pripomorejo tako dolgoletni,   že akutni problemi, kot tudi novo nastala žarišča, ki bremenijo okolje ter manjšajo kvaliteto življenja v občini.

Z določenimi ugotovitvami, ki jih navaja predlog OPVO se v AAG strinjamo. Potrebno je pohvaliti določena ravnanja vseh subjektov v občini, tako občinskih služb, kot gospodarskih in drugih javnih subjektov, kot nenazadnje tudi posameznikov, občanov, ki so po našem mnenju naredili največji korak naprej pri varovanju okolja in narave. Dejstvo je, da je ozaveščenost posameznikov dviga , kar se kaže tako v odnosu do narave, ločevanju odpadkov kot tudi v porabi pitne vode, itd. Dejstvo je, da gospodrski subjekti v občini kažejo interes k višjim standardom varstva okolja, kar se kaže v izboljšanih kazalcih izpustov različnih emisij ter v zmanjšanem številu enkratnih okolju škodljivih dogodkov.

Kljub temu pa v AAG stalno opozarjamo na nekatere težave, ki se že dolga leta pojavljajo na področju občine Jesenic. Glavne probleme, na katere že dolgo opozarjamo občino Jesenice,  lahko strnemo v naslednje vsebinske sklope:

  • Stanje in kvaliteta pitne vode in same oskrbe občanov s pitno vodo
  • Odlaganje in kopičenje  lahke frakcije in (ne)ravnanje z njo ter posledično emisije smradu, s katerim je prizadeto vedno večji del mesta ter pronicanje kontaminiranih izcednih voda v podzemne vode
  • Povečevanje tranzitnega  prometa skozi mesto ter povečanje izpustov avtomobilskih plinov
  • Delovanje čistilne naprave, ki ne izvaja svoje funkcije v celoti; izpusti neprečiščenih voda v Savo
  • Slaba in prepočasna sanacija degradiranih območij, predvsem na področju stare železarne
  • » Odlagališče odpadkov « sredi mesta v obliki predelovalnice odpadnih  sveč
  • Svetlobno onesnaževanje na posameznih področjih mesta Jesenic
  • Emisije hrupa in občasne prekoračitve PM10 delcev v zraku iz jeklarne Acroni  na področju Koroške Bele
  • »Manjši« okoljski problemi ( dovozna cesta na separacijo peska in betonarna; neustrezno urejeno parkirišče SIGR Bizjak; )

Splošne ugotovitve in pripombe na OPVO občine  Jesenice

V AAG smo pozorno pregledali in analizirali  pripravljen predlog OPVO Občine Jesenice. V veliki meri se strinjamo z ugotovitvami in predlaganimi usmeritvami in ukrepi, ki jih je pripravil pripravljalec programa. Kljub temu pa bi radi poudarili, da se nam zdi predlog na splošno premalo ambiciozen, kar se odraža v premalo konkretnih in smelih načrtih za odpravo bistvenih okoljskih težav, ki smo jih opredeli v začetku tega dokumenta ter so odraz dejanskega stanja okolja v občini Jesenici ter direktno vplivajo tako na kvaliteto okolja in bivanja ter posledično nezadovoljstvo občanov Jesenic.

Prav tako pogrešamo večjo angažiranost občinske uprave pri reševanju teh težav, sploh pa pri interakciji z občani, ki na tako probleme opozarjajo. Tudi aktivnosti AAG, ki skušajo pristojne občinske službe opozarjati na določeno problematike, pogosto končajo samo s seznanitvijo, ukrepanje pa se zaradi različnih vzrokov ( pogosto  nezmožnosti financiranja odprave problemov, pravno administrativne ovire) ne izvede. Tudi način sodelovanja priprave tega programa kaže na to, da je javnost bolj ali manj izključena iz procesa oblikovanja programa oz. da je omejena samo na zakonsko predpisano dajanje pripomb in predlogov na že izdelan predlog programa. Po mnenju AAG je potrebno zainteresirano javnost vključiti že v nastajanje predloga programa.

OPVP občine Jesenice 2022 – 2027 je idealna možnost, da si Občina Jesenice zastavi smele in konkretne načrte za rešitev najbolj perečih okoljskih problemov v občini ter jih postavi visoko na lestvici prioritet. V prvi vrsti sem gotov spada rešitev oskrbe s kvalitetno pitno vodo in odpravo kopičenja odpadkov lahke frakcije na deponiji Mala Mežakla. Na ta način bodo občanom Jesenic zagotovili kvalitetnejše bivanjsko okolje, kar se bo zagotovo odražalo tudi v boljši splošni družbeni klimi.

Celotne pripmbe na OPVO Občine Jesenice za obdobje 2022-2027 si lahko preberete v nadaljevanju →→→→→→→→→→→→

PRIPOMBE AAG NA OPVO SO BILE POSLANE TUDI VSEM POLITIČNIM STRANKAM, KI IMAJO V OBČINSKEM SVETU JESENICE SVOJE PREDSTAVNIKE, V UPANJU DA BODO UKREPALE NE SAMO OCENJEVALE, KATERE POTEZE SO PRED VOLITVAMI NAJBOLJŠE ZA NJIH!!!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

EK predlaga zakonodajo, ki bi morala ustaviti krčenje gozdov


Golosek – pod Golico

Evropska komisija je predlagala zakonodajo, po katerem bodo morali izdelki, ki se bodo pojavili na evropskem trgu, imeti dokaz, da njihova proizvodnja ne prispeva k krčenju in krčenju gozdov.

Predlagana pravila bi morala zagotoviti, da proizvodi, ki jih državljani kupujejo, uporabljajo in uživajo na trgu Unije, ne prispevajo k krčenju in propadanju gozdov po vsem svetu. Glavni vzrok za krčenje gozdov je širitev kmetijskih površin za pridelavo soje, palmovega olja, govedine, kave in kakava ter nekaterih njihovih stranskih proizvodov.

Po predlogu uredbe bi uvedli obvezno poglobljeno analizo za podjetja, ki želijo te izdelke plasirati na evropski trg, do katere bi imeli dostop le tisti proizvodi, ki so skladni z zakonodajo in niso povezani s krčenjem gozdov.

Predlog komisije je prišel po tem, ko so se svetovni voditelji iz držav, vključno z Brazilijo, Kitajsko in Malezijo, na novembrskem podnebnem vrhu COP26 zavezali, da bodo končali krčenje gozdov do leta 2030.

Emisije iz sektorja rabe zemljišč, ki jih večina povzroča krčenje gozdov, so še en pomemben vzrok podnebnih sprememb po zgorevanju fosilnih goriv.

– Predpisi o krčenju gozdov, ki jih dajemo na mizo, so najbolj ambiciozni zakonodajni poskusi za rešitev teh problemov po vsem svetu, je dejal evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius .

– Osnutek zakona EU proti krčenju gozdov je velik korak naprej v boju za zaščito ogroženih gozdov po svetu, je dejal Nico Muzi , direktor Mighty Earth v Evropi.

A dodal je, da je treba zakon okrepiti, ker izpušča naravne ekosisteme, kot so savane, močvirja in šotišča, ter kritizira dejstvo, da ne zajema gume, ki predstavlja največjo nevarnost za gozdove.

Poleg predloga uredbe o krčenju gozdov je Komisija predlagala nova pravila za olajšanje pošiljanja odpadkov znotraj Unije za spodbujanje krožnega gospodarstva, boj proti izvozu nedovoljenih odpadkov in težave pri ravnanju z odpadki, poslanimi v tretje države. Komisija je predstavila tudi novo strategijo za tla, da bi zagotovila, da bodo vsa evropska tla do leta 2050 obnovljena, prožna in ustrezno zaščitena.

Da bi bil boj proti podnebnim spremembam in krizam, povezanim z biotsko raznovrstnostjo, globalno uspešen, moramo prevzeti odgovornost za ukrepanje doma in v tujini. Naši predpisi o krčenju gozdov izpolnjujejo zahteve državljanov po zmanjšanju udeležbe EU pri krčenju gozdov in spodbujanju trajnostne potrošnje. Naši novi predpisi, ki urejajo pošiljke odpadkov, bodo spodbujali krožno gospodarstvo in zagotovili, da izvoz odpadkov ne bo škodoval okolju ali zdravju ljudi drugje. Naša strategija za tla bo naredila tla zdrava, jih uporabljala na trajnosten način in jim zagotovila pravno zaščito, ki jo potrebujejo, je dejal izvršni podpredsednik Komisije Frans Timmermans.

V zadnjih 30 letih, med letoma 1990 in 2020, je bilo posekanih 420 milijonov hektarjev gozdov, kar je večja površina od Evropske unije.

Povezava:

Eko patrulja AAG: Namesto da bi zaščitili gozd pred lubadarji pod Golico izvajajo golosek zdrave smreke

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Katere so ključne točke Glasgowskega propadlega podnebnega pakta?


Delegati so na Cop26 dosegli majhen napredek pri zmanjševanju emisij in prilagajanju podnebnim spremembam, pri premogu pa nič novega.

To so glavne točke v besedilu, s katerim so se strinjali delegati:

Zmanjšanje emisij (znano kot ublažitev)

Trenutni nacionalni načrti za zmanjševanje emisij do leta 2030, znani kot nacionalno določeni prispevki, so neustrezni za omejevanje dvigov temperature na 1,5 C in bi glede na analizo, objavljeno med pogovori, privedli do katastrofalnih 2,4 st.C ogrevanja, odnosno po najbolj črnih scenarijih od 3,0 – 6,0 st C do konca tega stoletja.

Premog

Premog je najbolj umazano fosilno gorivo in Mednarodna agencija za energijo je jasno pokazala, da svet nima upanja, da bi ostal znotraj 1,5 C globalnega segrevanja, če ga ne bomo postopoma opustili. Da bi dosegli cilj, bi bilo potrebno do leta 2030 zapreti vsaj 40 % od obstoječih 8.500 termo-elektrarn na svetu in ne zgraditi novih.

Izguba in škoda

Izguba in škoda se nanašata na uničujoče posledice podnebne krize, ki so preveč uničujoče, da bi jih države preprečile ali se jim prilagodile – na primer orkani in cikloni ali poplavljanje nizko ležečih območij z neurnimi sunki.

Države že desetletje govorijo o izgubi in škodi, vendar so razprave le malo napredovale. Države v razvoju pravijo, da že porabijo velike vsote iz svojih že tako napetih proračunov za popravilo škode, ki jo je povzročila podnebna kriza, vendar so razvite države previdne glede načina, kako je bila razprava včasih oblikovana kot poziv k odškodnini ali reparacijam za podnebno škodo, česar ne morejo sprejeti, saj bi jih postavilo na neskončno pravno odgovornost.

Ponovna potrditev pariškega sporazuma

Nekatere države so prišle v Glasgow, ki so nasprotovale močnejšemu ukrepanju in skušale namigovati, da je osredotočanje na 1,5 °C »ponovno odprtje Pariškega sporazuma«, in da je njihov glavni cilj vsaj zadržati dvig temperature » pod« 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kar pa so le še pobožne želje.

Pravice narave

Pravice narave so resnična rešitev za podnebne spremembe in podnebno krizo, vključno z izumrtjem gozdov in številnimi drugimi povratnimi informacijami, ki lahko hitro popeljejo naš planet v toplotno Zemljo. Priznanje, da je narava subjekt pravic, lahko spremeni paradigmo in vzpostavi ravnovesje z naravo, s čimer omogoči Naravi, da uspe, razume njene omejitve in prepozna potrebo po razvoju in regeneraciji njenih naravnih ciklov , s čimer omejuje človekove dejavnosti, da soobstajajo v harmoniji z Narava kot subjekt, ki nosi pravice.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Alpe Adria Green (AAG) je podal zahtevo za udeležbo v postopku objekt MVE Kalše


Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG) je 26.10.2021 na e-naslov prejela dopis UE Slovenska Bistrica: Seznanitev in vabilo k udeležbi v postopku – MVE Kalše, št. 351-509/2020/73 z dne 21.10.2021 (v nadaljevanju Dopis). Na osnovi tega dopisa je AAG pravočasno dala zahtevo za udeležbo v postopku – objekt MVE Kalše.

OBRAZOŽITEV:

  1. AAG nasprotujemo nameravani izgradnji, razloge in dokaze pa izkazujemo v nadaljevanju. Pri tem uveljavljamo pravico, da navedemo dodatne razloge in dokaze po tem, ko bomo pridobili dokumentacijo investitorja in morebitno drugo dokumentacijo, ki je v postopku – objekt MVE Kalše, saj želimo opraviti podrobnejši vpogled v obravnavano dokumentacijo in se tudi želimo udeležiti nadaljevanja postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot je navedeno v Dopisu.
  • AAG razpolaga z nekaj neuradnimi dokumenti o nameravani investiciji, ki smo jih pridobili v predhodnih javnih razpravah v KS Kalše, vendar z dokončnimi teksti in dokumenti, kakršni so bili predloženi UE Ilirska Bistrica ne razpolagamo in pričakujemo seznanitev z njimi po pridobitvi statusa udeleženca v postopku.
  • Umestitev MVE Kalše bi pomenila nesprejemljivo razvrednotenje hribovitega, za turizem zanimivega okolja in narave naselja Kalše ter razvrednotenje nepremičnin prebivalcev. Tudi v svetu nameščanje VE vedno pomeni degradacijo okolja in narave ter razvrednotenje nepremičnin prebivalcev.
  • MVE Kalše bi onemogočila razvijajoče turistično gospodarstvo naselja Kalše, kar pomeni znatno ekonomsko slabitev kraja in prihodkov prebivalcev, ob dejstvu, da je na drugi strani sprejeta strategija turističnega razvoja Pohorja, kamor spadajo tudi Kalše.

http://www.lex-localis.info/files/937f2df7-e4e3-41ac-9dab-43994a5fc46e/1275029905411380000_SPREJETA_Strategija%20razvoja%20Pohorja.pdf   

  • Izgradnja MVE Kalše bi nadalje pomenila znatno škodovanje zdravju prebivalstva, predvsem zaradi tega, ker bi MVE Kalše oddajala nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, ki prodre skozi zaprta okna in zbuja ljudi sredi spanja ali jim ne omogoča spanja, lahko povzroča glavobole, onemogoča zbrano umsko delo in zdravstveno še drugače škoduje prebivalcem. Prav tako tudi vrtcem in šolam ter zaposlenim v drugih ustanovah. O tem je v svetu zelo veliko podatkov in primerov obolenj. Škodljiv vpliv specifičnega hrupa VE, ki se ne more primerjati z nobenim drugim hrupom, na zdravje, je med drugim dokazan in razviden tudi iz predavanja mednarodne ekspertinje za hrup VE dr. Mariane Alves Pereira, ki je bilo tudi v Ljubljani v letu 2018 in je dostopno na povezavi:
  • Z ekspertnim mnenjem strokovnjaka za specifičen hrup VE dokazujemo nesprejemljivost neuradne študije hrupa, ki jo je v preteklosti (2018) predložil investitor. Ekspertno mnenje je naslovljeno s PRIPOMBE NA ŠTUDIJO HRUPA V OKOLJU MVE V KALŠAH, št. 2121a-17/42989-18, KI JO JE IZDELAL NLZOH, Center za okolje in zdravje, Maribor, marec 2018

Pripombe so priloga na koncu naše vloge. V kolikor obstaja spremenjena študija, bomo tudi zanjo izdelali pripombe.

  • Špekulacija investitorja s parcelo v odnosu do izgradnje MVE:

V neuradni študiji hrupa je za lokacijo MVE navedena parcela 451/20 k.o. 739 Kalše.

Parcela je sestavljena iz kvadrata 20 x 20 m in poti (še ne izdelane?) 96 m dolžine x 3 m širine do ozke ceste, skupaj okrog 689 m2.

V študiji hrupa je nadalje navedena višina stolpa MVE 80 m in premer elis 90 m.

Brez dodatnega zemljišča navedena parcela ne zadošča za izgradnjo MVE, saj na primer že ena elisa meri v dolžino 45 m, MVE pa sestavljajo 3 elise. Prav tako transport delov MVE po poti (kolovozu?) s širino 3 m ne odgovarja realnemu prevozu s kamionom. Deli MVE so težki nekaj deset ton in izredne dolžine po zakonodaji za prevoze takih tovorov.

Obenem MVE sestavljajo s pomočjo posebnega dvigala, ki mora omogočiti gradnjo več deset tonskih tovorov na višino. Dvigalo zahteva poseben horizontalen (!) prostor, ki na tej parceli, kjer bi stala MVE, ni fizično mogoč. Za izgradnjo MVE je potrebno dodatno, veliko večje zemljišče in dodatna zemeljska in druga dela.

Na neki drugi lokaciji pri nas se načrtuje horizontalna ploščad za izgradnjo VE v velikosti 100 x 60 m, kar je blizu velikosti nogometnega igrišča.

Prav tako so problem tamkajšnje ceste, ki ne dovoljujejo izrednih tovorov zaradi premajhne širine in vijugavosti. Iz tega dokumenta ni razvidno, kakšen poseg v prostor  in na katerih parcelah je dejansko predvidena izgradnja MVE.

  • Primer transporta dela stebra VE prikazujemo na sliki:
  • AAG bo zaprosil tudi za dokumentacijo glede vplivov na okolje in glede vplivov na naravo.

Šele po pridobitvi te dokumentacije bomo lahko oblikovali pripombe.

  1. V primeru pridobitve statusa udeleženca v postopku, bo AAG zaprosil tudi za  prostorske

dokumente občine Slovenska Bistrica, ki so bili morebiti predloženi UE Slovenska Bistrica

kot prostorska podlaga za umestitev MVE Kalše.

Kot prilogo smo priložili:  PRIPOMBE NA ŠTUDIJO HRUPA V OKOLJU MVE V KALŠAH,

št. 2121a-17/42989-18, KI JO JE IZDELAL NLZOH, Center za okolje in zdravje, Maribor, marec 2018.

1.V drugem odstavku prvega poglavja je navedeno, da proizvajalec v dokumentu navaja, da hrup v relativni bližini elektrarne ni ne tonalen ne impulziven po standardu IEC 61400-11. Za veljavnost te trditve, bi moral izdelovalec te študije v prvi vrsti opraviti primerjavo med tem standardom in pri nas veljavnimi predpisi. Standard IEC 61400-11 ni implementiran v našo zakonodajo. Še več, ni razglašen niti kot SIST in ga ne moremo uporabljati kar kot nek normativ.

Pripravljalec študije bi moral, v kolikor že uporablja ta standard, podrobneje opisati kako ta standard obravnava tonalni in še zlasti impulzivni hrup.

2.V tretjem odstavku pripravljalec študije opisuje podatke o domnevno podobni VE. Navaja njene zvočne moči po oktavah, ki pa jih ni možno primerjati s terčnimi ravnmi, kot hrupne vire (na primer v smislu prepoznavanja tonalnosti) obravnavajo naši predpisi.

3.V prvem odstavku 3. poglavja izdelovalec študije navaja, da je v svojem modelu upošteval tla z absorpcijskim koeficientom 1.0, kar je v običajnih razmerah močno pretirano.

Kot merilo za zvočno absorpcijo se v stroki največ uporablja kompleksno razmerje karakteristične impedance tal napram zraku. S  tem v zvezi je  definirana količina σ – pretočna upornost; to je parameter, opisan z razmerjem med tlačnim gradientom in hitrostjo fluida skozenj. 

ldealni absorpciji, kot jo prevzema izdelovalec študije, se sicer približata mehak sveže zapadli sneg (σ = 5 kPa · s/m2) in nekultiviran gozdni humus (σ = 8 kPa · s/m2); medtem ko imajo travnata in kmetijsko obdelana površina več desetkrat višjo pretočno upornost, s tem pa seveda tudi občutno nižjo zvočno absorpcijo.

4.V istem odstavku avtor navaja, da so upoštevani pozitivni meteorološki pogoji, povprečna letna temperatura 100C in vlažnost 70%. Avtor pa ne navede hitrosti in smeri vetra. In kar je še najbolj pomembno, kakšen stabilnostni tip atmosfere je upošteval, prisotnost inverzije in podobno. Še zlasti v primeru stabilne atmosfere se ravni hrupa visoko ležečih hrupnih virov pri tleh močno ojačajo napram nižje ležečim hrupnim virom. In ravno to je značilno za vetrne elektrarne.

5. V drugem odstavku na strani 10 avtor opisuje konične ravni, za katere navaja, da se jih dobi tako, da se ekvivalentnim ravnem enostavno prišteje največ 5 dBA. Hkrati tovrstne razlike primerja z globino modulacije. Zadeva je precej nejasna, zato prosimo za podrobnejši opis in strokovno ozadje teh avtorjevih navedb.

Znano je, da je amplitudna modulacija najbolj moteč vplivni faktor pri VE in da jo nekatere države bistveno strožje ocenjujejo, zato je podrobnejše konkretno pojasnilo tovrstnih navedb s strani avtorja študije nujno potrebno.

6. Glede na dejstvo, da je avtor predstavnik NIJZ, bi pričakovali da bo upošteval tudi napotke WHO, ki so bistveno strožji od naše Uredbe. Namesto tega se avtor sklicuje na sporno kanadsko študijo, ki predstavlja le eno izmed številnih tovrstnih raziskav v svetu. Vendar pa že zaradi specifičnih slovenskih okoljskih razmer in številnih nedoslednosti kanadska študija ni uporabna za naše razmere.

Menimo, da bi bilo bistveno primerneje, da bi se NIJZ naslonil na WHO. Svetovna zdravstvena organizacija WHO namreč v svoji zadnji smernici priporoča omejitve s hrupom vetrnih elektrarn z A uteženo ravnijo, vendar na povsem drugačen način, oziroma za povsem drug kazalec kot to interpretira Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Prilagamo pripadajoči izsek iz te smernice, ki obravnava hrup vetrnih elektrarn:

 V prvi vrsti je  razvidno, da WHO priporoča bistveno strožjo omejitev 45 dBA, kot jo uporablja Uredba za kateregakoli izmed šestih navedenih kazalcev hrupa (Ldan= 58 dBA, Lvečer= 53 dBA, Lnoč= 48 dBA, Ldvn= 58 dBA ter L1 večer in noč= 70 dBA in L1 dan= 85 dBA).

Še večja nepravilnost pa nastopa pri primerjanju WHO kriterijev in mejnih vrednosti po   Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Omejitev 45 dBA, ki jo obravnava smernica WHO se nanaša na Lden, to je na kazalec, ki ga mi označujemo z Ldvn in za katerega uredba dovoljuje kar za 13 dBA višjo vrednost. Energijsko to predstavlja dvajsetkratno razliko v mejnih ravneh hrupa med Uredbo in WHO smernico, kar je za izpostavljene stanovalce seveda povsem nesprejemljivo. V kolikor bi se držali kriterijev WHO, bi torej v dnevnem času morala omejitev s hrupom vetrnih elektrarn znašati 45 dBA, v večernem 40 dBA in v nočnem 35 dBA, da bi kazalec Ldvn ne bil presežen. Alternativno bi v primeru kontinuiranega obratovanja vetrne elektrarne z enakimi emisijami in imisijami hrupa v vseh obdobjih (kar je v praksi zelo težko izvedljivo), imisijska raven njihovega hrupa v nobenem obdobju ne smela presegati 39 dBA. Zato je presenetljivo, da NIJZ povsem nekritično sprejema normative v ustavno sporni Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, se naslanja celo na kanadsko študijo, medtem ko smernice WHO niti ne omenja.

Večina običajnih virov hrupa (industrija, promet) se po drugi strani sicer zares meri in podaja zgolj v dBA. V primeru prisotnosti nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka pa nam da ta kazalec nepopolno, oziroma povsem napačno sliko, saj ga uho zelo težko zaznava, temu ustrezno pa tudi ta kazalec nastopa z izredno nizko vrednostjo. Zato je merjenje in podajanje hrupa vetrnic zgolj v dBA močno zavajajoče in izrazito v škodo izpostavljenih prebivalcev, saj skoraj izniči njihove najbolj moteče vplive, kot so prisotnost NF in IZV ter amplitudne modulacije. Tega se zavedajo tudi člani delovne skupine za hrup pri WHO, zato je v naslednji verziji njene smernice za hrup pričakovati korenite spremembe. Iz tega razloga je WHO zaostril omejitev kazalca Ldvn na 45 dBA, kar pa je naš zakonodajalec očitno spregledal, oziroma napačno razumel.

Takšni kriteriji Uredbe sicer lahko koristijo le nekaterim lobistom velikih vetrnih elektrarn, saj dajejo močno podcenjene in seveda za njih zelo ugodne rezultate. V bistvu gre za poceni trik, kako prikazati hrup VE kot neproblematičen. Na podobne trike so se pred desetletji na primer sklicevali proizvajalci in predelovalci azbestnih vlaknin, ko so ugotavljali da so njihove koncentracije v sprejemljivih mejah za takrat uzakonjen vpliv na azbestozo, ničesar pa niso hoteli slišati o njihovih kancerogenih učinkih. Podobno velja za koncentracije nekaterih težkih kovin (živo srebro v Idriji, svinec v Mežici). Kot je znano, ceno za takšne trike plačujemo še danes, podobno kot ga bodo verjetno kasnejše generacije plačevale za današnje napačne odločitve v zvezi s hrupom vetrnih elektrarn, kljub današnjim, trenutno še pravočasnim opozorilom številnih okoljsko ozaveščenih prebivalcev.

Na splošno je znano, da ljudje zaznavajo hrup VE bistveno bolj moteč kot druge, sicer enako glasne zvoke, na primer cestni, industrijski in železniški hrup. Raziskave so pokazale, da je hrup velikih VE celo bolj moteč kot letalski hrup, ki je doslej veljal za najbolj motečega pri sicer isti glasnosti drugih hrupnih virov. Vzrok za to so predvsem akustične lastnosti VE, kot so prisotnost amplitudne modulacije, nizkofrekvenčnega in infrazvoka, njihove tonske in impulzne karakteristike, kakor tudi prisotnost in celo ojačitve v nočnem času.

Raziskave so pokazale, da kar 85% izpostavljenih prebivalcev jasno zaznava hrup VE že pri ravneh 35 dBA. Prav tako je bilo ugotovljeno, da postane približno 30% vseh prebivalcev močno vznemirjenih, kadar raven hrupa prometnih virov presega 70 dBA, medtem ko je enak odstotek prebivalcev močno vznemirjen zaradi hrupa VE, katerega raven dosega »komaj« 40 dBA. Tudi iz tega razloga je stališče o omejitvah na 48 dBA v nočnem času povsem nesprejemljivo. Kot že omenjeno, je hrup VE, za razliko od velike večine drugih hrupnih virov, tudi amplitudno moduliran. Takšna vrsta hrupa je zelo invazivna in jo hrup ozadja (ceste) težko zamaskira. Kot pove že samo ime, se pri amplitudno moduliranem hrupu njegova amplituda spreminja s časom, običajno periodično, kot na primer pri sirenah vozil na nujnih vožnjah. Takšen utripajoči hrup namreč močno pritegne našo pozornost, saj izstopa iz ozadja celo v primeru majhnih amplitud oziroma ravni. Običajno nas takšen utripajoč zvok opozarja na previdnost oziroma nevarnost, če pa predolgo traja pa postane nadležen in stresen; pri vdoru v spalnico pa lahko povsem onemogoči spanec prizadetim stanovalcem. In ravno ta učinek izpostavljeni stanovalci v okolici VE pogosto poudarjajo, na primer v Dolenji vasi.

7.Zaključki in vplivne oddaljenosti do najbližjih stanovanjskih oziroma za hrup občutljivih objektov, kot jih opisuje predstavnik NIJZ v tej svoji študiji, so v nasprotju z zaključki študije istega nacionalnega laboratorija.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

PRIPOMBE AAG NA ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU


Slika je simbolična

AAG JE V ZAKONSKEM ROKU PODALA PRIPOMBE NA PREDLOG PREDPISA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU – črtanje 68. člena ZDLov-1

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu ter ga predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku Državnemu zboru Republike Slovenije, saj naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.).

A  je vloga lovišč s posebnim namenom (LPN) mnogo širša, kot jo želijo prikazati predlagatelji črtanja 68. člena ZDL-ov -1. LPN imajo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Alpe Adria Green zastopa javni interes na področju narave, a očitno imajo nekatere organizacije večji »javni interes« na področju narave kot druge, s čimer se krši Aarhuška konvencija.

 Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, je nevladna organizacija s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, okolja in zdravja ljudi ter zaščito živali. Iz statuta društva izhaja cilj prizadevanja za pravilen človekov odnos do okolja in narave, etične vrednote ter spoštovanje vsega življenja in odgovornosti zanj, z namenom ozavestiti ljudi glede trajnega pomena varovanja okolja in narave za sedanje in prihodnje rodove. Društvo si prizadeva prispevati k širjenju znanj na področju varstva narave, učinkovitem pravnem varstvu na tem področju ter na tem področju sodeluje z različnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. Zaradi vsebine delovanja je društvo tudi pridobilo status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave skladno z Zakonom o ohranjanju narave ZON (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18). ZON ohranjanje narave razume kot ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednost (1. in 11. člen ZON).

Društvo deluje z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti (sestavine biotske vrste so po 19. točki 11. člena ZON rastlinske in živalske vrste) in varstva naravnih vrednot, kar prostoživeče živali in njihovi habitati so. Interes ohranjanja narave je konkretiziran s ciljem preprečiti sprejetje predloga predpisa o spremembi zakona o divjadi in lovstvu – črtanje 68. člena ZDLov-1, s katerim bi namerno škodili živalskim vrstam v njihovem habitatu.

Društvo Alpe Adria Green podaja komentarje na predlog predpisa zakon o spremembi zakona o divjadi in lovstvu – črtanje 68. člena ZDLov-1. Ker predstavljamo zainteresirano javnost na področju zaščite živali in ohranjanja narave, imamo interes, da se udeležujemo postopkov, ki zadevajo zaščito živali in njihovih habitatov.

Slika je simbolična

PRIPOMBE ALPE ADRIA GREEN NA PREDLOG PREDPISA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU – črtanje 68. člena ZDLov-1:

  1. Alpe Adria Green se ne strinja, da se iz Zakona o divjadi in lovstvu črta 68. člen, ker smo prepričani, da se bi v primeru te spremembe v zdajšnjih LPN povzročila nepovratna škoda naravi in državni lastnini.
  2. Že od osamosvojitve Slovenije dalje želijo nekateri lastniki zemljišč/lovci doseči, da pride do sprememb v lovski zakonodaji, in sicer, da bi lovne pravice izhajale iz lastne zemlje. Za spremembo zakonodaje se potegujejo lastniki zemljišč sami, npr. z zahtevo ustavne presoje trenutnega zakona o divjadi in lovstvu, civilne organizacije ter drugi zastopniki interesov lastnikov zemljišč, kot sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Lobi je postal izjemno močan, ker ga podpirajo državne ustanove in sama vlada.
  3. Skupno javno dobro ne more biti domena le ene ali dveh političnih strank, ki vse do danes podpirajo javne poskuse za razformiranje LPN s poskusi, da se divjad, ki je po Ustavi in zdaj veljavni zakonodaji last države, razreši državnega lastništva in da postane »res nullius«, torej nikogaršnja stvar, torej posledično last lastnika gozda ali zemljišča, na katerem se nahaja, ali natančneje, kjer je uplenjena. Javnost je bila vedno proti, prav tako kot je proti tokrat.
  4. Lovišča s posebnim namenom (LPN) imajo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Alpe Adria Green zastopa javni interes na področju narave, a očitno imajo nekatere organizacije večji »javni interes« na področju narave kot druge, s čimer se krši Aarhuška konvencija, to je konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah.
  5. V predlogu predpisa zakona o spremembi zakona o divjadi in lovstvu (črtanje 68. člena ZDLov-1) ni navedenega niti enega zunanjega strokovnjaka, prav tako niti ene nevladne organizacije, ki predstavlja interese javnosti s področja varstva narave ali dobrobiti živali. To niti ni presenetljivo, saj ti zunanji strokovnjaki ne bi podrli tega za naravo in dobrobit živali škodljivega zakona.
  6. Istočasno sta v razpravi predlog Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu s predlaganim izbrisom lovišč s posebnim namenom in novo dovoljenje za kvotni poboj 222 medvedov v času od 30. septembra 2021 do 1. oktobra 2022! LPN so tudi habitati velikih zveri in drugih zaščitenih vrst divjadi, na katere lov ni dovoljen. Z ukinitvijo LPN bi se na teh področjih še bolj ogrozilo strogo zaščitene vrste prostoživečih živali tako z lovom kot s krivolovom.
  7. Živali so po 15.a členu Stvarnopravnega zakonika definirane kot “čuteča živa bitja”. Živali niso in ne morejo biti le predmet, ki ga človek obvladuje, saj njihova funkcija ni zgolj služiti človeku. Evropska unija je leta 2009 v svoji temeljni listini, Lizbonski pogodbi, zapisala, da so živali čuteča bitja, zato morajo države članice pri dejavnostih, ki vključujejo delo z živalmi, upoštevati to načelo, saj je ena poglavitnih vrednot članic EU tudi blaginja živali. Kot so objavili znanstveniki več disciplin Univerze v Cambridgeu leta 2012, konvergentni dokazi potrjujejo, da imajo živali neovroanatomske, nevrokemične in nevrofiziološke podlage zavestnih stanj, kakor tudi zmožnost izražanja namere. Posledično teža dokazov potrjuje, da ljudje nimamo edini nevroloških podlag, ki omogočajo zavest. Nečloveške živali, prav tako posedujejo te nevrološke predispozicije. Povečan odstrel prostoživečih živali v ekonomske namene, do katerega bi prišlo v primeru ukinitev LPN, nedvomno pomeni moralni dvom v upravičenost odstrela čutečih bitij.
  8. Predloga ne smatramo za strokovnega, saj zahteva po upravljanju z večjim odstrelom vsebuje finančne interese. Zgolj ekonomski vidik LPN je kratkovidna rešitev, ki lahko ima trajne negativne posledice. Cilji LPN niso bili popolnoma jasno zastavljeni, vendar pa lahko iz njihove lokacije sklepamo, da so bila ustanovljena tudi z namenom, da bi v njih spremljali, proučevali in zagotavljali optimalen razvoj živalskih populacij v različnih ekosistemih, zato so ta območja pomembna za celotno družbo. Državni zbor Republike Slovenije je ratificiral Konvencijo o biološki raznovrstnosti in sprejel Nacionalni program varstva okolja, ki postavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti kot enega od štirih prednostnih ciljev. Predlog izbrisa 68. člena ZDLov-1 je v nasprotju s cilji Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. To je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za zaščito narave in preprečevanje propadanja ekosistemov. Strategija naj bi s konkretnimi ukrepi in zavezami pomagala biotski raznovrstnosti Evrope na poti k okrevanju do leta 2030.
  9. Poudarjamo, da je Zavod za gozdove v tem primeru v konfliktu interesov, saj pri upravljanju divjadi in velikih zveri istočasno načrtuje in predlaga višine odstrelov tudi v teh loviščih; obenem pa se s temi odstreli tudi financira in z njimi služi. Jasno je, da načrtovalci odstrela posegajo po čim višjih številkah oz. ponekod po čim dražjih trofejah zgolj zaradi dobička. Pri upravljanju z divjadjo je lahko hitro in v zelo kratkem času napravljena dolgoročna in nepopravljiva škoda. Divjad je državno premoženje in ne predmet zaslužka lovskih družin oziroma določenega lovca, ki ne rešuje socialne problematike oziroma lakote, temveč s trofejami, prodajo mesa in odlovom dodatno zasluži.
  10. Namesto ukinitve LPN predlagamo, da se LPN preimenujejo in preoblikujejo v naravovarstvena območja ter se širšo javnost vključi v upravljanje z LPN. Na teh območjih ne sme prevladati ekonomski in komercialni vidik, ki hitro ogrozi »naravno« ravnovesje. Za edukativne in varstvene funkcije ter javno službo v LPN mora finančna sredstva prispevati država iz proračuna.

Povezava: PREDLOG PREDPISA: ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Ministrstvo za okolje in prostor razveljavilo gradbeno dovoljenje za C0 kanal v dolžini 6 m!


Ministrstvo za okolje in prostor je te dni razveljavilo gradbeno dovoljenje za del povezovalnega kanala C0 v Ljubljani na Ježici, saj bi morala biti prej izvedena presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Ljubljanski župan Zoran Janković je potezo označil za zgrešeno. Ker ugovor ni mogoč, je občina vložila tožbo.

Župan in mediji pa so pozabili povedati, da je 10.02.2021 podala Alpe Adria Green Tožbo zoper toženo stranko, Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48,1000 Ljubljana, zaradi razveljavitve oz. odprave izdanega Sklepa 35415-8/2020-8 z dne 3.8. 2018 (pravilen datum 3.8. 2020), zaradi kršitve pravil postopka, napačno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve prava EU. I Agencija Republike Slovenije za okolje je kot prvostopenjski upravni organ s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnila zahtevo tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku za poseg Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2128,95 m. Celotno tožbo lahko preberete na: povezavi.

S to tožbo so bili seznanjeni vsi osrednji Slovenski mediji, ki pa ji niso posvečali pozornosti, tako kot tudi drugim obvestilom za medije, ki jim jih pošiljamo pri pomembnih zadevah. 

Povezave:

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0

Okoljsko ministrstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, je ustavilo revizijo pri projektu gradnje kanala C0 v Ljubljani

C0 – Zaradi nevarnosti potresa potrebno soglasje

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Obljube, dane v prvem tednu Cop26, so bile spodbudne za razpravljavce


V prvem tednu podnebne konference v Glasgowu so bile irečene zgolj proceduralna zbližanja, kar pa ni zagotovilo, da bo prišlo do resnih ukrepov za zmanjšanje emisij.  Res je da se razprave gibljejo o dolgoročnih ambicijah globalne okoljske politike, o katerih se zdaj pogajajo, bi si pred nekaj leti težko predstavljali. Čeprav še ni jasno, kam nas bodo pripeljale različne zaveze glede omejevanja dvigov temperature, sta novi sporazum o metanu in zaveza Indije, da bo do leta 2030 polovico energije pridobivala iz obnovljivih virov, zelo pomembna.

Spodbuden je tudi bolj celosten pristop k številnim okoljskim izzivom, s katerimi se sooča človeštvo. Prej sta se ohranjanje in biotska raznovrstnost do neke mere obravnavala kot ločeni vprašanji od spreminjajoče se atmosferske kemije, ki poganja globalno segrevanje. Zdaj, z obljubo, da bo obrnil krčenje gozdov šele čez 10 let in zagotovil financiranje neposredno avtohtonim prebivalcem, da bi jim pomagali zaščititi svoja zemljišča, se bolj priznava ključna vloga, ki jo narava igra pri uravnavanju podnebja

Dosedanje obljube še zdaleč niso zadostne in jih je treba obravnavati kot del nadaljnjega procesa. Odločitve Kitajca Xi Jinpinga in Rusa Vladimirja Putina, da ostaneta stran, neizogibno spodkopavajo zaupanje v celoten projekt. Njihova zavrnitev, skupaj z Indijo, da se pridružijo sporazumu o metanu, je zaskrbljujoča. V Glasgowu obstaja občutek zagona in številni podnebni znanstveniki so si oddahnili, da je cilj (neto nič planet) vse bolj sprejet, čeprav še naprej divjajo argumenti o tem, kako priti do tja.

Spodbujati je treba naložbe v nove tehnologije, kot je “čisto” letalsko gorivo , ukinjenje subvencij za fosilna goriva.. Hitrost razvoja sončne industrije je bila presenetljiva. Obstaja nekaj razlogov za optimizem glede vloge, ki jo lahko igra zasebni sektor v prihodnji tranziciji. Toda neobstoječa tehnologija in upi, vloženi vanjo, so imeli preveliko vlogo v nedavno uvedeni strategiji neto nič . Eden od izzivov prihodnjih dni je zagotoviti, da načrti, ki jih predlagajo vlade, znani kot nacionalno določeni prispevki, ne temeljijo na željah nevladnega sektorja. Leta zamud pomenijo, da je časovni razpored neverjetno tesen. 

Ko so prevzete zaveze, je treba razviti mehanizme za merjenje in poročanje o napredku. To je ogromna naloga, ki ne bo dokončana v prvem poskusu. V zvezi s 100 milijardami dolarjev (70 milijard funtov) podnebnih financ, ki naj bi jih bogate države letno zagotovile revnejšim, je na primer potrebna večja preglednost. Od revnih držav ni mogoče pričakovati, da bodo izbrale zeleno energijo namesto fosilnih goriv, ​​razen če so finančno podprte. Zaradi pozivov Indije in afriških držav po množično povečanih zneskih (Narendra Modi je predlagal 1 milijardo dolarjev letno) je vzpostavitev zanesljivega sistema obračunavanja ogljika še toliko bolj nujna.

Po padcu med pandemijo so globalne emisije zaskrbljujoče poskočile . Če v naslednjih dveh letih ne začnejo dramatično padati, bo Cop26 neuspešen. Zasenči vse tehnične podrobnosti izjemna krivica situacije, v kateri države, ki so najmanj prispevale k globalnemu segrevanju, že najbolj trpijo zaradi njegovih posledic. To je moralna točka, pa tudi praktična in politična. Odpravljanje emisij ogljika je skupno prizadevanje, v katerem mora naša civilizacija uspeti, če želi še naprej uspevati. Z vprašanji okoljske pravičnosti, ki vključujejo preteklost in prihodnost, se je treba v prihodnjih dneh soočiti neposredno tudi z okoljevarstveniki.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

COP26 – Konec premoga na vidiku?


Sporočilo za javnost, izdano na COP26 – 4.11.2021

  • Vsaj 23 držav je danes sprejelo nove zaveze za postopno opuščanje energije iz premoga, vključno s petimi od 20 največjih svetovnih držav, ki uporabljajo premog.
      
  • Večje mednarodne banke se zavezujejo, da bodo do konca leta 2021 dejansko končale vse mednarodno javno financiranje nove nezmanjšane energije iz premoga
     
  • Vsaj 25 držav in javnofinančnih institucij se zavezuje, da bodo do konca leta 2022 končale mednarodno javno podporo nezmanjšanemu sektorju energije iz fosilnih goriv.
     
  • Spodbujanje prihaja, ko se na splošno 190-članska koalicija strinja, da bo postopno ukinila energijo iz premoga in končala podporo za nove elektrarne na premog zahvaljujoč paketu podpore Združenega kraljestva in mednarodnih partnerjev.

Premog je danes na COP26 v zgodovini, ko se države, banke in organizacije oddaljujejo od enega samega največjega dejavnika, ki prispeva k podnebnim spremembam.

Pravičen prehod na čisto energijo in hitro opuščanje premoga sta bila v središču predsedstva COP26 kot del njegovih prizadevanj za zmanjšanje dviga temperature v skladu s Pariškim sporazumom. Obseg zavez v Glasgowu danes ob dnevu energije nakazuje, da se svet premika proti obnovljivi prihodnosti.

Vsaj 23 držav se je zavezalo za postopno opuščanje energije iz premoga, vključno z Indonezijo, Vietnamom, Poljsko, Južno Korejo, Egiptom, Španijo, Nepalom, Singapurjem, Čilom in Ukrajino. V novi „Globalni izjavi o prehodu iz premoga na čisto energijo“ so se države tudi zavezale k povečanju čiste energije in zagotavljanju pravičnega prehoda od premoga.  

Današnje objave sledijo zlomu financiranja premoga, saj so razvite države obljubile novo podporo za pomoč državam v razvoju pri prehodu na čisto energijo. 

Banke in finančne institucije so danes na COP26 sprejele tudi pomembne zaveze, da bodo končale financiranje nepremogljivega premoga, vključno z velikimi mednarodnimi posojilodajalci, kot so HSBC, Fidelity International in Ethos. 

To sledi nedavnim napovedim Kitajske, Japonske in Južne Koreje o prenehanju financiranja premoga v tujini, kar zdaj pomeni, da je bilo vse pomembnejše javno mednarodno financiranje energije iz premoga dejansko končano.

Poleg tega je skupina 25 držav, vključno s partnerji COP26, Italijo, Kanado, Združenimi državami in Dansko, skupaj z javnimi finančnimi institucijami podpisala skupno izjavo pod vodstvom Združenega kraljestva, v kateri se zavezuje, da bo do konca leta končala mednarodno javno podporo nezmanjšanemu sektorju energije iz fosilnih goriv. 2022 in namesto tega dajati prednost podpori prehodu na čisto energijo. 

Skupaj bi to lahko preneslo ocenjenih 17,8 milijarde dolarjev javne podpore na leto iz fosilnih goriv v prehod na čisto energijo. Države v razvoju, vključno z Etiopijo, Fidžijem in Marshallovimi otoki, so ponudile svojo podporo, kar je signaliziralo rastočo enotnost. To je vključujoča agenda, ki mora upoštevati razvojne in energetske potrebe vseh gospodarstev.

To je zgodovinski korak. To je prvič, da je predsedstvo COP dalo prednost temu vprašanju in postavilo krepki končni datum za mednarodno financiranje fosilnih goriv. COP26 je postavil nov zlati standard za pariško uskladitev mednarodnih javnih financ in zasebnim vlagateljem pošilja jasen signal, naj sledijo.

Danes se je v največje svetovno zavezništvo o postopnem opuščanju premoga podpisalo tudi 28 novih članic. Powering Past Coal Alliance, ki sta ga ustanovila in ji sopredsedujeta Združeno kraljestvo in Kanada. Novi člani sta Čile in Singapur, ki se pridružita več kot 160 državam, poddržavom in podjetjem. 

In 20 novih držav, vključno z Vietnamom, Marokom in Poljsko, se je zavezalo, da ne bodo gradile novih elektrarn na premog, ki se ujemajo s podobnimi napovedmi Pakistana, Malezije in Filipinov v preteklem letu in gradijo na sporazumu brez nove energije premoga, ki ga je septembra začela Šrilanka, Čile, Črna gora in evropski partnerji.

V zadnjih šestih letih, odkar je bil sprejet Pariški sporazum, se je število novih elektrarn na premog po vsem svetu zmanjšalo za 76 %. To je enako odpovedi več kot 1000 GW novih termoelektraren.

V ločenih objavah so danes velika nastajajoča gospodarstva naredila pomembne korake za prehod s premoga na čisto energijo. Indija, Indonezija, Filipini in Južna Afrika so napovedali partnerstvo s skladi za podnebne naložbe, da bi pospešili prehod z energije na premog, podprto z namenskim objektom v vrednosti 2 milijard dolarjev. Indonezija in Filipini sta napovedala pionirska partnerstva z Azijsko razvojno banko za podporo predčasne upokojitve elektrarn na premog. 

Te so sledile prelomnemu dogovoru v vrednosti 8,5 milijarde dolarjev za podporo pravičnemu prehodu Južne Afrike na čisto energijo, ki je bil objavljen na vrhu svetovnih voditeljev v torek.  

Pripis: Med podpisniki ni ključnih onesnaževalk Kitajske, ZDA in Indije, kar bo močno upočasnilo ne-uporabo premoga tudi v drugih državah. V AAG nismo optemistični saj menimo, da bo nepotpis tega sporazuma zgoraj omenjenih držav dopustil drugim državam veliko maneverskega prostora, da še naprej uporabljajo premog za pridobivanje električne energije.


POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Zaslepljujoče luči!


Somrak zori. Sonce zbledi v globino obzorja in kmalu nebo zakriva temno zaveso, posejano s tisočimi zvezdami. Rimska cesta se dviga vzdolž obzorja, vse njene zvezde in meglice pa lesketajo v veličastnem prikazu nebesnega glamurja. Od poletnih so vidne Vega v ozvezdju Lire, Deneb v Labodu in Altair v Orlu.,do zimskih  Rigel v ozvezdju Oriona, Sirij v Velikem psu, Prokijon v Malem psu, Poluks v Dvojčkih, Kapela v Vozniku in Aldebaran v ozvezdju Bika tvorijo znameniti Zvezde so čudesa nočnega neba neverjeten prizor za opazovalce zvezd skozi vse leto.

Večina ljudi si danes na žalost le redko vzame čas za pogled v nočno nebo; in ko to storijo, je glede na njihovo bližino mesta morda težko priča ali celo razločiti kakšno nebeško lepoto. Če bi nocoj stopili iz svojega doma in preučili nebo, kaj bi lahko videli?

Morda bi blesk mestnih luči zameglil vaš vid ali pa bi se morali odpraviti precej daleč na temno nebo.

Nisi sam. Po Novem globalnem atlasu svetlobnega onesnaženja , ki so ga izdelali znanstveniki na ISTIL – Light Pollution Science and Technology Institute, leta 2016 80 % sveta in več kot 99 % prebivalstva ZDA in EU živi pod umetnim nebom. Skyglow je svetilnost nočnega neba, ki izhaja iz nebesnih virov svetlobe, kot so zvezde, mesečina in zodiakalna svetloba v svoji neokrnjeni obliki; vendar se je ta naravna osvetlitev nenehno spreminjala s povečanjem umetne svetlobe, razpršene po ozračju. Ta pojav se pogosteje imenuje svetlobno onesnaženje.

Umetno osvetljena zemeljska površina se ponoči povečuje v svoji svetilnosti in obsegu, saj ljudje preživijo več časa v temi zunaj doma – zlasti v urbanih okoljih. Svetlobno onesnaženje ogroža ekosistem našega planeta z motenjem svetlih in temnih vzorcev naravnega sveta. Posledice svetlobnega onesnaženja ne čutijo le ljudje, ampak imajo pomemben vpliv tudi na prostoživeče živali. Molji in druge nočne žuželke se pri iskanju poti zanašajo na nebesne vire, kot so luna in zvezde. Toda umetna razsvetljava jih spravi na stran. 

Terenska raziskava o zmanjšanju populacij žuželk je sprožila svetovno zaskrbljenost, pri čemer je bila umetna nočna svetloba (ALAN) opredeljena kot potencialni dejavnik. Kljub močnim dokazom, da razsvetljava moti vrsto vedenja žuželk, so empirični dokazi, da ALAN zmanjšuje številčnost divjih žuželk, omejeni. Z uporabo zasnove ujemajočih se parov so ugotovili, da je ulična razsvetljava močno zmanjšala številčnost gosenic moljcev v primerjavi z neosvetljenimi območji (47 % zmanjšanje živih mej in 33 % zmanjšanje travnih robov) in vpliva na razvoj gosenic. Ločen poskus v habitatih brez zgodovine razsvetljave je pokazal, da je ALAN motil prehranjevalno vedenje nočnih gosenic. Negativni učinki so bili bolj izraziti pri uličnih lučeh z belo svetlečo diodo (LED) v primerjavi z običajnimi rumenimi natrijevimi svetilkami.

Skratka, umetna svetloba je onesnaževalec okolja.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST