TERAPEVTSKA KONOPLJA PRI BOLEZNIH ŽIVČEVJA


Starši otrok z epilepsijo, pri katerih nobeno od sedmih zdravil ni pomagalo, nestrpno pričakujejo začetek prve klinične študije na Pediatrični kliniki, kjer bodo primerjali učinkovitost sintetičnega kanabidiola CBD in kanabidiola naravnega izvora iz konoplje z nizko vsebnostjo THC pri zdravljenju otrok z najhujšimi oblikami epilepsije. V šestmesečni projekt bodo vključili do sto otrok, kjer bodo preverili, kakšna razmerja učinkovin so najprimernejša in ali bodo naravna zdravila – konopljin ekstrakt pomagala bolnikom, pri katerih sintetična niso imela učinka. Po besedah vodje študije, pediatričnega nevrologa dr. Davida Neubauerja, bo to prva tovrstna študija v Evropi.

Terapevtska konoplja pri boleznih živčevja

Prva klinična študija v Sloveniji in edina tovrstna v Evropi – upanje za otroke z epilepsijo.

Do sedaj je v Sloveniji že potekala prva opazovalna študija s sintetičnimi kanabinoidi na Pediatrični kliniki pri otrocih s težko obliko epilepsije, pri katerih druga zdravila niso učinkovala in bili nad rezultati navdušeni. Pri večini otrok se je število epileptičnih napadov zmanjšalo tudi za 75 odstotkov, izboljšala se je njihova komunikacija, govor, kognitivne funkcije, motorika, spanje ter povečal apetit. Številnim malim bolnikom, ki jim ni pomagalo nobeno od uveljavljenih klasičnih zdravil, se je stanje bistveno izboljšalo, pri nekaterih so napadi, ki jih je bilo prej tudi po več sto na dan, popolnoma prenehali. Pri petini bolnikov pa sintetični kanabinoid ni učinkoval, zato si dr. Neubauer prizadeva za nadgradnjo študije, pri kateri bi primerjal učinek sintetičnega CBD in naravnega ekstrakta konoplje, ki vsebuje tudi druge učinkovine konoplje in ima dosti večji potencial. Sintetizirani kanabinoidi niso tako učinkoviti kot zdravila iz konoplje, kjer kanabinoidi in druge substance delujejo v sinergiji in zato nimajo stranskih učinkov kot sintetizirana zdravila. To so pediater in njegova skupina opazili, saj so sledili tudi otrokom, pri katerih so starši povedali, da so začeli z zdravljenjem s konopljo (Cannabis Sativa L.). Po Neubauerjevih besedah je to preparat v obliki smole, ki prav tako vsebuje visoke količine CBD, v nizkem razmerju pa vsebuje tudi delta-hidrokanabinol (THC) – razmerje CBD/THC se v konoplji gibljejo med 20:1 in 15:1. Ta ekstrakt je v ZDA znan kot Šarlotina mreža – Charlotte’s Web (ta vsebuje razmerje CBD/THC okoli 30:1). Pred leti so ga z uspehom uporabili v državi Kolorado pri deklici Charlotte Figi, s težko obliko epilepsije (sindrom Dravet), ki je imela po več kot 100 napadov na dan, nato pa so se ji zmanjšali na le nekaj napadov na mesec. Kmalu potem so tudi v drugih državah ZDA dovolili uporabo konoplje, sedaj ima že več kot polovica (28) ameriških držav legalizirano konopljo v medicinske namene.

Protivnetno delovanje kanabinoidov

Po besedah dr. Neubauerja je že nekaj časa znano, da je CBD, zlasti pa visoko razmerje CBD/THC učinkovito zdravilo za zdravljenje epilepsije in tudi drugih simptomov in znakov v otroški nevrologiji – spastičnost, tikov, pomanjkanja pozornosti, celo avtizma in nekaterih nevrodegenerativnih bolezni. Nevrodegenerativna bolezen je bolezen živčevja, ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje živčnih celic; sama bolezen lahko traja dalj časa, predno se pojavijo simptomi. Notranja vnetja so tista, ki povzročajo nastanek večine bolezni in danes lahko zanesljivo trdimo, da konoplja zdravi konvencionalno neozdravljive, degenerativne bolezni, bolezni, ki so povezane z degeneracijo in staranjem celic. Učinkovine konoplje so edine na svetu, za katere so znanstveniki ugotovili, da regenerirajo nevrone. Za kanabinoide, kot je THC, velja, da imajo podobno kemično sestavo kot naši lastni hormoni. Zdravnik Gregory T. Carter in kodirektor medicinskega centra na Washingtonski univerzi pravi, da ne obstaja drugo zdravilo, ki bi imelo enake mehanizme delovanja kot konoplja. »Kanabinoidi imajo sposobnost za nevromodulacijo preko neposrednih receptorskih mehanizmov na številnih ravneh v živčnem sistemu. Ti zagotavljajo terapevtske lastnosti, ki se lahko uporabijo za zdravljenje nevroloških motenj, vključno z antioksidativnimi, nevrozaščitnimi učinki, analgetskim in protivnetnim delovanjem. Poleg tega so kanabinoidi tudi dokazano izredno varni, brez možnosti predoziranja. «

Poleg epilepsije lahko konoplja pomaga tudi pri drugih boleznih živčevja, kot so nevroimunske bolezni (na primer multipla skleroza), motnje gibanja (kot je na primer Parkinsonova bolezen), motnje spomina in drugih miselnih funkcij (Alzheimerjeva demenca) in druge bolezni možganov, hrbtenjače in živčevja.

Alzheimerjeva bolezen …

Za leto 2015 je bilo po poročilu Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen ocenjeno, da je 46,8 milijona ljudi po vsem svetu živelo z demenco. Ta številka se bo skoraj podvojila vsakih 20 let. Alzheimerjeva bolezen je postopna nevrodegenerativna motnja, povezana s poslabšanjem spomina in kognitivnega deficita. Na žalost je trenutna terapija z zdravili neučinkovita in zagotavlja le kratkoročno zakasnitev napredovanja bolezni. Kanabinoidi, s svojo nevroprotektivno, antioksidativno in antiinflamatorno lastnostjo, imajo nešteto učinkov na simptome, zaustavitev in vzvratnost te izčrpavajoče bolezni, trdi Gregor Zorn, iz podjetja Herbeks, ki že več let intenzivno proučuje uporabo konoplje za zdravljenje in lajšanje bolezenskih stanj. Na njegovem predavanju je Maja izvedela, da konoplja lajša tudi simptome demence in sklenila, da bo poskusila z naravnim zdravilom za svojo osemdesetletno mamo z demenco, za katero skrbi. Pred tem je njena mama jemala veliko pomirjeval, katerih doziranje se je le povečevalo, njena jezavost, vznemirjenost in jokavost pa se niso izboljšali. Odkar Maja peče piškotke s kanabisovim maslom je njena mama spet začela jasno izgovarjati besede, peti, razumevati, je bolj pomirjena in radostna. In to zaradi dveh piškotkov dnevno. Kaj bi se šele zgodilo, če bi jo resno zdravila s konopljinim ekstraktom, se sprašuje Maja in si želi, da bi čim prej začeli s klinično študijo tudi pri nas.

Drug primer je 70-letni gospod z demenco, s katerim je bilo težko komunicirati in je bil v apatičnem stanju. Po mesecu terapije mikrodoziranja konopljinega ekstrakta (visoka vsebnost THC in nevtralnih kanabinoidov), se mu je izboljšal spanec in splošno dobro počutje, začel je bolj razumljivo govoriti in po treh mesecih zdravljenja, ga njegova žena ni mogla več ustaviti od govorjenja.

To sta le dva primera od številnih, pojasnjuje Gregor Zorn, ki sta pokazala zdravilni potencial konopljinega izvlečka, ne samo pri lajšanju simptomov in ustavljanju bolezni, da ne napreduje, ampak tudi vrnitev številnih izgubljenih sposobnosti in daje bolnikom in njihovim družinam občutek normalnosti.

Endokanabinoidni sistem ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega živčevja. Konopljini kanabinoidi, kot sta THC in CBD, lahko zagotovita vrsto preventivnih in kurativnih koristi za posameznike, ki jim grozi ali že trpijo zaradi izčrpavajoče bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Pri zdravih ljudeh živčne celice pošiljajo električne impulze, ki sproščajo nevrotransmitorje ter prenašajo posamezna sporočila. Pri osebah z degenerativnimi boleznimi, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen, pa skupina škodljivih beljakovin, ki se začnejo kopičiti ob sinapsah, preprečuje normalno pošiljanje živčnih signalov. To povzroči motnje spomina in poslabšano delovanje možganov in posledično telesnih funkcij. Raziskave inštituta Scripps Research iz Kalifornije so pokazale, da THC preprečuje nastajanje oblog na možganih, ki so poglaviten vzrok te bolezni. Dokazano je, da THC ustavlja encim acetylcholinesterase, ki pospešuje formiranje »Alzheimerjeve kuge« v možganih in to bolj učinkovito kot predpisana zdravila. Po poročilu Molecular Pharmaceutics je THC učinkovitejši pri preprečevanju pojavljanja skupkov proteinov, ki vplivajo na spomin in zavedanje pri obolelih pacientih.

… in Parkinsonova

Ekstrakti, tinkture in uparjanje konoplje so vse metode, ki so se izkazale kot dober način dajanja zdravila tudi bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. V študiji Potencialna vloga kanabinoidov pri Parkinsonovi bolezni sta avtorja Sevcik J. in Masek K. z Inštituta za farmakologijo (Češka znanstvena akademija) v Pragi, pojasnila, kako kanabinoidi z izjemnim receptorsko usmerjenim modularnim ukrepanjem v jedru bazalne ganglije ublažijo nekaj simptomov Parkinsonove bolezni. Poleg tega je bilo v zadnjem času opaženo, da so nekateri kanabinoidi močni antioksidanti, ki lahko ščitijo nevrone pred smrtjo, celo brez aktivacije kanabinoidnih receptorjev. Kanabinoidi lahko upočasnijo ali celo ustavijo postopno degeneracijo možganskih dopaminergičnih sistemov, to pa je možgansko obolenje, za katerega trenutno ne obstaja zdravilo. V kombinaciji s trenutno uporabljenimi zdravili lahko kanabinoidi predstavljajo nov kakovostni pristop k zdravljenju bolezni, zaradi česar je takšno zdravljenje bolj učinkovito.

Spastičnost pri multipli sklerozi

Konoplja z visoko koncentracijo CBD je idealna za ljudi, ki bolehajo za multiplo sklerozo, pogostimi depresijami ter Tourettovim sindromom in podobnimi motenimi oblikami vedenja, kot so obsesivno kompulzivne motnje. Uporabnost medicinske konoplje se je še posebej dokazala pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki trpijo nekaj tednov ali mesecev trajajoče napade mišičnih krčev, slabšanja vida, govornih težav, drhtavice, slabosti, izgube koordinacije in ravnotežja … Za spastičnost je značilen dvignjen mišični napon in povečana neprožnost spodnjih udov, ki je lahko povezana z bolečino, če se simptomom pridružijo še boleči mišični krči. Vsa zdravila, ki so trenutno na tržišču, zavirajo nastop epileptičnih napadov, vendar same bolezni ne pozdravijo. Približno 20 odstotkov bolnikov z MS ima težave s spastičnostjo. To pomeni neobvladljivo otrdelost mišic in trzanje. Ta izguba mišične kontrole se zgodi, ko so živčne celice, odgovorne za gibanje, poškodovane, povzroči pa jih vnetje zlasti možganov in hrbtenice. Izsledki študije na Univerzi v Tel Avivu so pokazali, da THC in CBD preprečita vnetje teh območij. Iz te ugotovitve so raziskovalci sklepali, da konoplja pomeni več kot le lajšanje simptomov multiple skleroze. Aktivne sestavine v konoplji – kanabinoidi – so močno protivnetni. Spojine, kot psihoaktivni THC in nepsihoaktivni CBD, deaktivirajo imunski sistem in s tem zaustavijo nasilni napad na centralni živčni sistem. Ko je imunski sistem pomirjen, ne napada več svoj centralni živčni sistem. Pri multipli sklerozi so s konopljo tudi zmanjšali napredovanje bolezni. Številne raziskave spastičnosti pri multipli sklerozi so pokazale, da kombinacija THC in drugih kanabinoidov pri bolnikih znatno lajšajo simptome. Ugotovitev raziskovalcev je, da lahko kanabinoidi omogočijo zaščito živcev in delujejo proti vnetju, značilnem za multiplo sklerozo. Kanabis zavira pretirano delovanje imunskega sistema in s tem blaži posledice bolezni.

Zelo veliko potencialno uporabnost kaže konoplja tudi v primeru možganskih poškodb. Konoplja vsebuje CBD in THC, ki sta antioksidanta in s to svojo lastnostjo blažita posledice prekinitve dotoka kisika, torej ščitita možganske celice, ki so bile izpostavljene škodljivim oblikam kisika, ki so se sprostile ob poškodbi.

V domove starejših

Zadnja raziskava objavljena v The Journal of Neuroscience je pokazala, da sestavine konoplje ščitijo možgane proti nevrodegeneraciji in propadanju živčevja. Pri najpogostejših tegobah starostnikov, kot so glavobol, migrena, demenca, Alzheimerjeva bolezen, nespečnost, artritis itd., ima konoplja izredne rezultate. V domovih starejših občanov uporabljajo protibolečinska sredstva, antidepresive in uspavalna sredstva, kar znese 80 odstotkov vseh uporabljenih zdravil, ki bi jih lahko zamenjali s konopljo, zato bi jo bilo potrebno uvesti v domove starejših občanov, je prepričan Božidar Radišič, svetovalec zdravljenja s konopljo. Izraelski domovi za ostarele že uspešno predpisujejo zdravilno konopljo za njihove starostnike.

Najboljši sistem zdravljenja s konopljo

V zadnjih desetih letih se je terapevtska uporaba kanabisa v Izraelu zelo spodbujala, zato imajo danes enega najboljših sistemov zdravljenja s konopljo na svetu. Ministrstvo za zdravje je leta 2011 legaliziralo uporabo konoplje v medicinske namene in izraelska vlada je lansko leto potrdila ureditev in nadzor oskrbe s konopljo za medicinske in raziskovalne namene preko Nacionalne agencije za konopljo, ki skrbi za največje število pacientov na prebivalca na svetu. V Izraelu je osem uradnih proizvajalcev konoplje, vsak vzgoji med eno do dve toni cvetov, torej več kot deset ton na leto, vendar to ni dovolj za vse bolnike. Bolniki so direktno povezani z gojitelji konoplje, saj od njih kupujejo konopljo in se jo od njih naučijo uporabljati. To pa je pomembno, ker se lahko moč kanabinoida THC in CBD prilagodi vsakemu pacientu posebej. Edini pridelovalec z dovoljenjem Canna bliss iz kanabisa izdeluje tudi peciva, tortice, maslo, čokolade, olja, tinkture, sokove, čaje, mazila in pijače v treh različicah: močna, srednja in šibka doza. Samo lansko leto so zdravniki predpisali konopljo za okoli 25.000 bolnikov z rakom, epilepsijo, posttravmatskim stresom, degenerativnimi boleznimi, malignimi tumorji, virusom HIV, kronično bolečino, Crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo, migreno, artritisom, Parkinsonovo boleznijo in diabetesom.

Izraelsko ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja bo financiralo 13 projektov na področju medicinske konoplje v višini 2.1 milijonov dolarjev. Kmetijski minister Uri Ariel je napovedal, da bo Izrael začel izvažati konopljo v medicinske namene v tujino, medtem ko je vlada odobrila ukrepe za lažji dostop konoplje za bolnike v Izraelu. Predvideva, da bodo kmalu imeli vse protokole, ki bodo dovoljevali kmetom gojiti kanabis. Tamir Gedo, vodja BOL Pharma, družbe izraelskega ministrstva za zdravje, pooblaščene za gojenje in distribucijo konoplje meni, da raziskovanje poteka v Izraelu hitreje, ker vlada omogoča človeške klinične preiskave. Prestižna Hebrew University of Jerusalem je nedavno odprla raziskovalni center konoplje, ki povezuje 19 drugih ekip iz lokalnih akademskih institucij.

Za otroke gre

Po uspehih uporabe konoplje pri zdravljenju epileptikov raziskovalci v Izraelu sedaj preverjajo učinek konopljine smole (ekstrakta) na posameznika s hudimi vedenjskimi težavami. Študija se osredotoča predvsem na določen segment vedenjskih simptomov, značilnih za nekatere avtistične posameznike, vključno s fizično agresijo proti sebi in drugim, napadi, ki jih lahko spremlja akutna anksioznost. Ugotavljajo, da je konoplja z visokim razmerjem vsebnosti CBD in THC učinkovita za zdravljenje nenormalnih kliničnih znakov v otroški nevrologiji, kot so spastičnost, tiki, pomanjkanje pozornosti in nekatere psihosomatske bolezni (fibromialgija, glavoboli).

Novejše raziskave nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. Največja študija avtizma doslej pa potrjuje vpliv okoljskih faktorjev celo pred vplive genetike. Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko- -biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu. The Huffington Post poroča o enajstletnem Alexu, avtističnem dečku iz Oregona (ZDA), ki je imel občasne samodestruktivne težnje, zaletaval se je v zid in si z rokami skušal raniti obraz. Po več letih preizkušanja različnih zdravil, ki niso učinkovala, so se njegovi starši odločili za konopljo. Avtizem sicer ni kvalificiran za zdravljenje s konopljo, kot sta rak ali epilepsija, a ima otrok krče in je na osnovi tega dobil recept. Po odmerku konopljinega ekstrakta s THC je otrok prenehal pretepati sebe in začel opazovati okolico ter se celo igrati (kar drugače ne počne). Pod vplivom konoplje ni agresiven sam do sebe in nima krčev. Po samo dveh dneh zdravljenja s konopljino smolo je začel tudi govoriti, je povedal njegov oče Jeremy Echols. Alex ni prvi otrok v Oregonu, ki je zdravljen s konopljo. Pred leti je 7-letna bolnica z levkemijo Mykayla Comstock postala najmlajši uporabnik konoplje v Oregonu. Mykayla je domnevno eden od dvainpetdesetih otrok z rakom, ki je imela državno dovoljenje za uporabo konoplje, gram konopljine smole dnevno za boj proti neželenim učinkom kemoterapije, kot so slabost, nemir in izguba apetita.

Sonja napeče svojemu sinu vsak drugi ali tretji dan okusne čokoladne kolačke. Na njenega 11-letnega Marka delujejo kot čarovnija. Nekaj jajc, moka, kakav, sladkor in kanabisovo maslo. On je srečen, mama pa navdušena. Moj sin je danes živ samo zaradi konoplje, zadovoljno pove mama. Njenemu Marku so v 16-tem mesecu življenja odkrili avtizem, kasneje tudi anoreksijo. Pred osmimi meseci so mu zdravniki napovedali še pol leta življenja. Sonja je poskusila vsa zdravila, vendar ni nobeno pomagalo, le uničevala so mu jetra in povzročala nespečnost. Takrat se je odločila za konopljo. Njen Marko je doživel prebujenje. Glede na izvrstne rezultate zdravljenja ima podporo tudi svojega zdravnika.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Zakaj ni sprejet operativni program varstva pred hrupom?


MAG. BREDA VRHUNEC

Nekdo je nekoč zapisal: »Z veseljem pišete zakone, toda s še večjim veseljem jih kršite. Kot otroci, ki se igrajo na obali morja in pridno gradijo peščene gradove, a jih smeje se spet podirajo.« A za večino ljudi življenje ni igra ob morju in človeški zakoni niso peščeni gradovi. Da, ta misel se mi je utrnila, ko razmišljam, s kakšno lahkoto uradniki ministrstva za okolje in prostor krojijo našo usodo. S tem pismom želim opozoriti širšo slovensko javnost na problem čezmernega hrupa in neučinkovitega ravnanja odgovornih, predvsem na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

hrup3

Živim ob Bleiweisovi cesti v Ljubljani, kjer je dnevno povprečje pretoka motornih vozil približno 35.000 oziroma 1.500 vozil na uro. Štiripasovnica je le 60 centimetrov oddaljena od roba naše stavbe. Po podatkih strateških kart cestni hrup tu presega dovoljene vrednosti za 10 dB in hrup železniškega prometa za 13 dB. Dodatno so tukaj še emisije zaradi izpušnih plinov, pa prah. Če bomo zaradi vsega tega hrupa oglušeli, nam ne bo dolgčas, kratkočasile nas bodo vibracije, ki jih povzročajo predvsem tovornjaki in težki tovorni vlaki. Verjamem, da je takšnih stavb v Ljubljani še precej.

V iskanju rešitve čezmernega hrupa v našem bivanjskem okolju sem bila v preteklih letih v osebnem, telefonskem ali korespondenčnem stiku s številnimi odgovornimi za to področje na MOP-u (direktorico direktorata za okolje; odgovorno osebo za pripravo nove uredbe o hrupu in operativnega programa varstva pred hrupom na direktoratu za okolje; pooblaščeno osebo na sektorju za okolje in podnebne spremembe), na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (v. d. glavne inšpektorice; direktorjem inšpekcije za okolje in naravo; vodjo območne enote Ljubljana), na ARSO-u (direktorico urada za varstvo okolja in narave), na MOL-u (vodjo oddelka za varstvo okolja; strokovnjakom za okolje na oddelku za varstvo okolja), na Slovenskih železnicah (pomočnikom direktorja SŽ; odgovorno osebo za okoljsko politiko; pomočnikom direktorja; pomočnikom generalnega sekretarja), na ministrstvu za zdravje (višjo svetovalko na direktoratu za javno zdravje; vodjo sektorja za okolje), na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in drugod. O problematiki smo obveščali tudi varuhinjo človekovih pravic. Četudi so nekateri sogovorniki pokazali razumevanje za naš problem, so kot glavno oviro za ukrepanje izpostavili nesprejeti operativni program varstva pred hrupom. Nihče ni za nič odgovoren, nihče ni kriv. Dobrohotno so mi celo svetovali, naj si poiščemo novo domovanje, v bolj mirnem okolju.

Ko sem končno dojela pomen pregovora »Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal«, sem se začela dodatno izobraževati, predvsem na področju hrupa in delovanja javne uprave, specializacija: ministrstvo za okolje in prostor.

V tem času sem kar hitro opravila svoj prvi izpit pri predmetu evropska direktiva o hrupu 2002/49/ES. To direktivo je bila Slovenija dolžna privzeti v svoj pravni red, ko smo se pridruževali Evropski uniji davnega leta 2004, torej pred 13 leti. S prenosom direktive se je Slovenija zavezala, da bo izvajala vse naloge zaščite pred hrupom, ki izhajajo iz te direktive. Še več, direktiva govori tudi o aktivnem vključevanju javnosti pri pripravi tako zakonodaje kot tudi operativnih planov glede hrupa, in to od samega začetka. Pa se Slovenija po 13 letih te obljube drži?

Poglejmo nekaj dejstev. Zagreb, na primer, je letos sprejel  operativni program varstva pred hrupom za ceste, železnice in industrijo. Republika Hrvaška je postala polnopravna članica EU 1. 7. 2013, torej po 1. krogu strateškega kartiranja. Strateška karta hrupa za Zagreb je bila narejena leta 2014, zdaj, leta 2017, pa so nas Hrvati prehiteli tudi pri izdelavi operativnega programa varstva pred hrupom. Operativni program je izdelalo pooblaščeno podjetje DARH2, ki ima velik ugled tudi v evropskem merilu. V pripravo programa so vključili tudi javnost. Kako pa je pri nas? 

 

Slovenija je po prijavi mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green 30. 9. 2016 prejela prvi opomin evropske komisije (uradni opomin, angl. a letter of formal notice, kršitev št. 2016/2098) zaradi neizpolnitve obveznosti iz 2., 4., 5. in 7. odstavka 8. člena ter 2. odstavka 10. člena v povezavi s prilogama V in VI direktive 2002/49 evropskega parlamenta in sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Vlada RS je nato na svoji 111. redni seji, 24. novembra 2016,  potrdila odgovor komisiji, v katerem se Slovenija zavezuje, da bo v prvi fazi zagotovila izdelavo oziroma revidiranje strateških kart hrupa za poselitveni območji MOL in MOM na podlagi prometnih obremenitev v letu 2016 in temu primerno začela postopek javnega naročanja v mesecu decembru 2016. Slovenija se je tudi obvezala, da bo realizirala izdelavo 3. faze strateških kart hrupa, skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz evropske direktive 2002/49/EU, predvidoma do konca junija 2017. Ministrstvo za okolje in prostor je o napredku obveščalo evropsko komisijo februarja, maja in junija 2017. V teh poročilih ministrstvo predvsem zagotavlja, da odpravi te kršitve daje izjemen pomen in da je izdelava operativnega programa varstva pred hrupom med njihovimi glavnimi prioritetami. Ministrstvo poroča o problemih javnega naročila za izdelavo strokovnih nalog, komisijo obvešča o vzpostavljanju medresorske delovne skupine, uvodnih sestankih, evidenčnem javnem naročilu, strukturiranju vsebin operativnega programa v pet skupin, ponovnih sestankih medresorske delovne skupine, osnutkih poglavja operativnega programa za ceste zunaj območij Ljubljane in Maribora ter napoveduje, kaj vse bodo še storili do konca avgusta 2017. Ministrstvo se je tudi obvezalo, da bo komisijo o napredku obveščalo vsaka dva meseca, vendar podatkov o poročilih po mesecu juniju 2017 ministrstvo ni želelo razkriti.

Zdaj, v letu 2017, bi moralo ministrstvo izdelovati že tretji operativni program za območji Ljubljane in Maribora, izdelalo pa ni še nobenega. Zamujamo torej že 10 let.

Poročila ministrstva za okolje in prostor evropske komisije očitno niso zadovoljila in tako se postopki zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prava EU nadaljujejo. Slovenija po mnenju evropske komisije od septembra 2016 ni dosegla zadostnega napredka, zato ji je 5. 10. 2017 poslala že drugi opomin. V tem obrazloženem mnenju (angl. reasoned opinion) evropska komisija Slovenijo poziva, naj sprejme karte hrupa (direktiva 2002/49, člen 7) in akcijske načrte o hrupu v okolju (direktiva 2002/49, člen 8). Republika Slovenija namreč še vedno ni pripravila akcijskih načrtov za dve strnjeni naselji (MOL in MOM) ter za večino glavnih cest in glavnih železnic, poleg tega ni popravila zastarelega akcijskega načrta za glavne ceste in glavne železnice zunaj strnjenega naselja Ljubljana. Zdaj ima Slovenija na voljo dva meseca za odgovor (vir: Press Release Database, Bruselj, 4. 10. 2017). Prav smešna je trditev, da Slovenija aktivno sledi zastavljenemu časovnemu načrtu, da bi svoje obveznosti čim prej izpolnila ter odpravila kršitev, in da načrtuje javno obravnavo operativnega programa varstva pred hrupom v mesecu novembru (vir: MOP, 11. 10. 2017).

Bo ministrstvo zmoglo opraviti to nalogo? Če ne, lahko sledi Sloveniji tretji opomin. Če ne bo odgovora ali pa bo odgovor nezadosten, komisija vloži tožbo pred sodiščem z zahtevo po začetku sodnega postopka. Končno lahko komisija zadevo preda evropskemu sodišču in predlaga plačilo pavšalnega zneska in/ali denarne kazni, ki nikakor ni majhna in ki jo bomo seveda poravnali slovenski davkoplačevalci.

Po uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/2004) je ministrstvo za okolje in prostor  (2. odstavek 6. člena  te uredbe)  pristojno za izdelavo in revidiranje strateških kart hrupa ter tudi za izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom (3. odstavek 7. člena te  uredbe).  Ker je operativni program ključen dokument, ki zavezuje upravljalce hrupa, da zmanjšujejo presežene vrednosti hrupa v okolju na samem viru,  in s katerim Slovenija zamuja že šest let, želimo odgovore na nekaj vprašanj:

1. Ali je Vlada Republike Slovenije po 24. 11. 2016 potrdila spremembe akcijskega načrta (sprememba časovnice in strokovnih podlag),  o katerih je ministrstvo za okolje in prostor obveščalo evropsko komisijo?

2. Ali so nove karte hrupa za Ljubljano že izdelane, če ne, kdo jih izdeluje in v kateri fazi priprave so?

3. Ali ministrstvo kljub obrazloženemu mnenju evropske komisije vztraja, da se bo operativni program varstva pred hrupom pripravljal na podlagi starih kart hrupa iz leta 2012? Spomnimo, da se je MOP v odgovoru na prvi opomin v novembru 2016 zavezalo, da bosta operativna programa varstva pred hrupom za aglomeraciji Ljubljane in Maribora izdelana na podlagi novih strateških kart hrupa do  30. junija 2017, in to na podlagi prometnih podatkov za leto 2016.

4. Dva meseca za odgovor na obrazloženo mnenje je kratek čas, še posebej če morda osnutek operativnega programa še ni končan. Namerava ministrstvo tudi ta rok podaljševati in odlašati z obveznostjo?

5. Kako boste v javno obravnavo operativnega programa varstva pred hrupom za Mestno občino Ljubljana vključili tudi javnost, kar načrtujete v mesecu novembru? Prav gotovo so vam znana določila aarhuške konvencije, ki  javnosti jamči pravico do dostopa do okoljskih informacij, sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov,  ki so pomembni za ohranjanje zdravega življenjskega okolja, in sodnega varstva v okoljskih zadevah. Ali boste sledili določilom direktive 2002/49 EU, ki predvideva, da ima javnost možnost sodelovati v vseh fazah (člen 9)?

Spoštovana ga. Bolte, generalna direktorica direktorata, g. Kvasič in druge odgovorne osebe z ministrstva, neizpolnjevanje evropskega prava ne pomeni le kršitve zavez, ki jih mora Republika Slovenija izpolniti, in ne samo »odkljukati«. Ravno to boste storili, če boste operativni program pripravili na podlagi starih podatkov iz leta 2012.  Okoljska zakonodaja ni sama sebi namen – njen namen je predvsem zaščititi  prebivalstvo pred čezmernimi vrednostmi hrupa, katerega škodljivi učinki so vam nedvomno znani. Se kdo vpraša o bremenu bolezni in tudi finančnih posledicah? Dovolj je prebrati kakšno publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali morda publikacijo Svetovne zdravstvene organizacije Night noise guidelines for Europe (2009).

Področje hrupa pa ni edini problem, ki ga MOP ne rešuje ažurno. Na dan 9. 10. 2017 je imel direktorat za okolje zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje pri komisiji 31 odprtih postopkov.  Sicer pa, zakaj se sploh obremenjujemo z onesnaževanjem okolja (tudi s hrupom), saj je ga. Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, prepričana, da »narava po določenem času zna sanirati vse« (tiskovna konferenca 27. 6. 2017). Ali potemtakem sploh potrebujemo okoljsko zakonodajo? Take ministrice in takega direktorata za okolje prav gotovo ne potrebujemo! In kje je tu predsednik vlade, ki bi moral potegniti ustrezne poteze? Skrajni čas je, da se na okoljskem ministrstvu za to stanje poišče osebno odgovornost ljudi, ki so za svoje slabo delo odlično nagrajeni.

V letu 2017 bi moralo ministrstvo izdelovati že tretji operativni program za območji Ljubljane in Maribora, izdelalo pa ni še nobenega. Zamujamo torej že 10 let.

Povezave:

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

EU KOMISIJA PRIČELA PROTI RS POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV PRI IZVAJANJU DIREKTIVE 2002/49/ES

PROTEST JAVNOSTI PRI PRIPRAVI OPERATIVNEGA PROGRAMA VARSTVA PRED HRUPOM ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA IN MARIBOR.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Arso odvzel okoljevarstveno dovoljenje lendavski bioplinarni


STA – Agencija RS za okolje (Arso) je v petek izdala odločbo o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja bioplinarni Lendava. O tem so lendavsko občino, kjer so z ukrepom zadovoljni.

Arso odvzel okoljevarstveno dovoljenje lendavski bioplinarni

Lendava

Občina pozdravlja to odločitev, za katero se je ves čas zavzemala, saj pomeni krepitev zaupanja v pristojne državne ustanove in olajšanje za vse, ki smo prenašali neprijetne vonjave, so sporočili iz Lendave.

Ob tem dodajajo, da bo občina nadaljevala aktivnosti za ugotavljanje morebitnih posledic v okolju ter se še naprej zavzemala za ohranitev zdravega in čistega okolja. Upajo pa tudi, da se s tem končuje “agonija, povezana z delovanjem bioplinarne, ki je ogrožala človekovo zdravje in povzročala škodljive vplive na okolje.”

Čisto okolje, aktivni in zeleni turizem ostajajo strateška usmeritev občine Lendava, so še zapisali v sporočilu.

Predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja je inšpektorica za okolje podala na Arso 29. septembra, ker kršitelj ni uskladil obratovanja s pogoji okoljevarstvenega dovoljenja, kot je zahtevala inšpekcijska odločba.

Po pojasnilu ministrstva za okolje družba Ecos center, ki je upravljala bioplinarno, ni v roku izvršila pravnomočne odločbe, izdane 5. junija, saj je kljub ustni odločbi o prepovedi predelovala odpadke, ki so jih nedovoljeno pripeljali iz Hrvaške.

Proti Ecosu je bilo uvedenih več prekrškovnih postopkov, od 25. aprila letos pa so v bioplinarni opravili 20 inšpekcijskih pregledov. Podjetje Ecos, ki je lastnik bioplinarne, pa je medtem pristalo v stečaju.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

PRITOŽBA NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE ZA HRUP


AAG je 13.11. 2017 Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, poslal “PRITOŽBO NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE IN HKRATI PROŠNJA PO ZAVRNITVI SPREJEMA TE UREDBE S STRANI SLUŽBE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO”

106430637

Dne 31.3.2017 je Ministrstvo za okolje in prostor na svojih spletnih straneh objavilo osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in pozvalo zainteresirano javnost k podajanju pripomb, katere je zbiralo do 3.5.2017.

Postopek sprejemanja predlagane Uredbe poteka skladno s Poslovnikom vlade glede podzakonskega predpisa vlade. Trenutno smo v fazi, ko se je zaključilo zbiranje pripomb zainteresirane javnosti. Trenutno naj bi se MOP opredeljeval (upamo????) do pripomb, nakar bi moral pripraviti nov predlog v katerem bi v čim večji možni meri upošteval pripombe (Aarhuška konvencija, 6. člen, 8. točka, 8. člen, 2. odstavek). V kolikor bi šlo za večje spremembe od obstoječega predloga je potrebno dati predlog v ponovno javno razgrnitev. Danes smo že 11.11.2017 pa s strani MOP-a niso bili objavljeni nobeni odgovori na s strani zainteresirane javnosti posredovane pripombe. V vmesnem času je bilo nemalo objav na temo sporne Uredbe o hrupu tako v časopisih, radiju kot tudi televiziji. Celo Varuh človekovih pravicah je organiziral srečanje in govoril o omenjeni problematiki, kjer je izpostavil, da MOP zanemarja javnost, da v svojih postopkih ni transparenten, da podlega kapitalu, …

S pripombami javnosti usklajen predlog gre na medresorsko usklajevanje, nakar gre v potrditev na vlado. Tako bi moralo biti, če ni drugih interesov. Ampak drugi interesi očitno so:

1. v javnih medijih je bilo zaslediti, da nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju nastaja pod taktirko Ministrstva za infrastrukturo. Še več, nekdanja državna sekretarka na MOP, sedaj državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, ga. Radovanka Petrič, javno od MOP-a zahteva, da je potrebno ukiniti pravno podlago za dosojanje odškodnin iz naslova prekomernega hrupa (Priloga),

2. enormno znižati standarde glede hrupa, predvsem na področju cest in železnic pa tudi letališč,

3. vpeljati neustavne zahteve v uredbo, na način, da zahteve uredbe ne bodo veljale za ceste in železnice, ki ne dosegajo minimalnega prometa, ne glede ali je hrup presežen ali ne,

4. vse te eklatantne kršitve nastajajo v domeni za uredbo odgovorne osebe Antuna Kvasiča, ki na področju hrupa nikoli ni delal. Nima nobene reference, s hrupom se nikoli ni srečal, sedaj pa je naenkrat odgovorna oseba tako za Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Še več, celo Operativni program varstva pred hrupom piše, ampak takega, ki ni skladen s sklepom Vlade (111. seja Vlade, z dne 24.11.2016), in ko bo napisan ne bo več veljal, ker ga piše za obdobje 2013-2018,

5. sprašujemo se kakšno bo to medresorsko usklajevanje, če pa Ministrstvo za zdravje oz. njihove strokovne službe Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sploh nimajo metodologije po kateri bi ocenjevali vpliv hrupa ljudi in premoženje (na osnovi prejetih dokumentov po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja) in so tudi v konfliktu interesov. Očitno bodo potem glasovali tako, kot jim bo velela ga. Radovanka Petrič ali kak drug pomembnež, skratka proti interesom javnosti, za ukinitev pravne podlage za dosojanje odškodnin,

6. vpliv drugih interesov je očitno tako močan, da je sprejemanje Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa pod drobnogledom tako Komisije za preprečevanje korupcije kakor tudi Varuhinje človekovih pravic.

Sprašujemo se, kako lahko zadeva sploh gre na medresorsko usklajevanje, če dokumentacija ni pripravljena skladno z zahtevami Poslovnika vlade. 8c. člen slednjega, glede predloga podzakonskega predpisa, ki je v tem primeru predlog Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju predpisuje:

1. mora imeti preambulo,

2. mora imeti naslov,

3. mora imeti besedilo členov in

4. mora imeti obrazložitev.

Obrazložitev predloga mora vsebovati predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz 4. odstavka 8b. člena Poslovnika vlade, ki pravi, da mora presoja posledic obsegati vsaj:

· presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,

· presojo administrativnih posledic,

· presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,

· presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,

· presojo posledic na socialnem področju,

· presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.

Pri obrazložitvi vpliva na finančne posledice bi pričakovali, da bo pripravljavec naredil analizo vseh finančnih posledic, saj je pričakovati, da se pri vrednotenju finančnih posledic gleda zgolj ena stran, t.j. koliko bodo upravljavci virov hrupa prihranili. Manjka pa poglobljena analiza koliko se bodo finančni izdatki države povečali zaradi slabših razmer iz naslova hrupa. Več bo obolenj, več bo prezgodnjih smrti povezanih s hrupom, več bo izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških, povečan hrup bo povzročil slabše delovne pogoje in s tem slabšo kvaliteto izdelkov oz. storitev, ipd… Vse to so momenti, ki dokazano vplivajo na javnofinančne tokove, katere imajo resne države narejene. Obstaja podatek, da je izdatek zaradi hrupa na nivoju EU na letni ravni cca 40 milijard, kar bi na nivoju Slovenije bilo cca 110 milijonov. Velja omeniti, da pa to niso stroški upravljavcev. V te stroške pa ni všteto zmanjšanje vrednosti nepremičnin zaradi prekomernega hrupa, ipd… V vsakem primeru, bi v obrazložitev finančnega vidika spremenjene Uredbe bilo potrebno narediti celovito študijo ne pa enostavno zapisati da nima finančnih posledic, kar je bila praksa v preteklosti ali pa navesti zgolj enostranski vpliv na finance in še to vpliv na finance upravljavcev.

Glede presoje administrativnih posledic je pričakovati poglobljeno analizo dosedanje ureditve tega področja. Imamo namreč sistem, ki narekuje povzročitelju, da z meritvami hrupa dokaže, da je v dovoljenih mejah. Dogaja se celo, da rezultati meritev krajanov, sosedov niso priznane, ker jih ni naročila za to primerna oseba, ipd… Skratka, sistem je naravnan v smeri, da v maksimalni možni meri ščiti povzročitelja hrupa, namesto s hrupom prizadeto osebo. Zgodilo se je že, da s hrupom prizadeta oseba sploh ni mogla dobiti pooblaščenega izvajalca meritev, ker se nobeden od njih ni želel zameriti velikemu, znanemu upravljavcu hrupa. Pri drugi točki obrazložitev – presoja administrativnih posledic bi bilo potrebno preveriti vse te omenjene problematike in še kaj. V predlogu predpisa na to temu ni bilo zapisanega ničesar.

Presoja posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter na konkurenčnost podjetij bi pričakovali, da bodo obrazložitve podane vsaj na to temo, saj so na MOP v neformalnih razgovorih v eno ponavljali, da je potrebno gospodarstvo razbremeniti. Niti tukaj ni ničesar zapisanega.

Presoja posledic na okolje, vključujoč prostorske in varstvene vidike. Tudi na to temo ničesar, čeprav bi od Ministrstva za okolje in prostor pričakovali, da bodo vsaj na tem področju kaj napisali, če so že za okolje in prostor pristojno ministrstvo. Ničesar, morda zato, ker je predpis pisala oseba, ki za področje hrupa nima nikakršnih referenc. Po informacijah javnega značaja nima za hrup niti ene reference. Čuditi se je zato ministrstvu, da lahko v njihovem imenu piše zakonodajo nestrokovna oseba.

Presoja posledic na socialnem področju. Tudi tukaj ničesar, pa bi se dalo dosti napisati in presojati. Znano je namreč dejstvo, da umeščanje hrupnih virov hrupa povzroči demografske spremembe. Ljudje se odseljujejo od hrupnih virov, njihove nepremičnine ostajajo, zmanjšuje se njihova tržna vrednost, ipd…

Presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja. Ničesar.

Toliko o usklajenosti predloga gradiva podzakonskega akta s Poslovnikom vlade.

Predlogu Uredbe nadrejena sta Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Ur.l. RS 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16) in pa evropska direktiva 2002/49/EC.

Izhajajoč iz 2. člena ZVO-1 (namen in cilj zakona) je nedvoumno sledeče:

– Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja,

– Cilji varstva okolja so zlasti:

1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,

3. trajnostna raba naravnih virov,

4. zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,

5. odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,

6. povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter

7. opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.

6. člen ZVO govori o načelu sodelovanja, pri katerem država mora omogočati sodelovanje javnosti pri sprejemanju okoljskih politik, pravnih aktov, ipd…. Pozivanje javnosti, da podajo svoje pripombe, nato pa reči, da se s tem na MOP ne bodo ukvarjali je milo rečeno nesprejemljivo in ponižujoče do soljudi, še posebej, če so pripombe umestne, sam predlog uredbe pa pripravljen s strani človeka, ki nima nobenih referenc s področja hrupa, oz. na tem segmentu okolja je začel delati 4-5 mesece nazaj in sedaj že pripravlja zakonodajo. MOP pri pripravi predloga uredbe tudi ni upošteval 7. člena (načelo preventive), po katerem mora biti vse zasnovano na način, da se povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.

Direktiva 2002/49/EC v 1. členu navaja cilje, katerih bistvo je zmanjšati hrup predvsem cestnega in železniškega prometa, zračnega prometa ter industrijskega hrupa. Potrebno je zmanjšati okoljski hrup ter ohraniti kakovost okoljskega hrupa kjer je ta še dobra.

Dalje, direktiva 2002/49/EC v 3. členu navaja, da je okoljski hrup nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzroča človeška dejavnost, medtem ko predlog uredbe kot vir hrupa definira samo tiste, ki so vezani na neko poslovno dejavnost.

Predlog uredbe je torej v neposrednem nasprotju tako z ZVO-1 kot tudi direktivo 2002/49/EC saj namesto, da bi bila usmerjena k zmanjševanju hrupa, ima celo vgrajene mehanizme po katerih bo mogoče hrup legalno povečevati, po drugi strani pa ljudem odreči pravico do zdravega življenjskega okolja. Predlog uredbe namreč uvaja pragove kdaj bo mogoče posamezne ceste in železnice šteti za vire hrupa in sicer, obstoječe ceste bodo vir hrupa zgolj v primeru, da če bo njihov letni pretok 3 milijone vozil letno ali več, železniške proge pa bodo vir hrupa v kolikor bo po njih vozilo 30.000 vlakov letno ali več. Pri tem se postavlja vprašanje, kako do teh podatkov sploh priti, saj ljudje preprosto pač ne štejejo vozil. Vse ceste nimajo prometnih števcev, na železnici pa teh podatkov ni mogoče pridobiti.

Ob predpostavki, da cesta z 1 milijonom danes povzroča pri bližnji stanovanjski hiši prekomerne ravni hrupa, se bo promet po njej lahko brez omejitve povečal vse do 3 milijonov vozil letno, saj do takrat sploh ne bo obravnavana kot vir hrupa in upravljavec ne bo zadolžen za obratovalni monitoring, prizadet krajan, ki živi v neposredni bližini pa ne bo imel zakonske osnove za pritožbo, čeprav bi mu po 73. členu ustave moralo biti zdravo okolje zagotovljeno.

Dalje, predlog uredbe kot glavni sanacijski ukrep predvideva pasivno protihrupno zaščito, ki pomeni izboljšano zvočno izolativnost oken. Torej MOP podpira dejstvo, da se bodo vsi prizadeti objekti sanirali na način, da se bodo namestila protihrupna okna, za katere se bodo prizadeti ljudje umaknili pred prekomernim hrupom v okolju. Pri tem pa MOP pozablja, da je s tem omejil ljudem pravico do koriščenja svoje lastnine brez omejitve, kar je tudi z ustavo zagotovljena pravica.

In nenazadnje, dne 13.-15. junija 2017 je bila konferenca ministrov EU v Ostravi na temo okolja in zdravja. Podpisana je bila tudi deklaracija.

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0007/341944/OstravaDeclaration_SIGNED.pdf?ua=1

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/341945/Annex1_13June.pdf?ua=1

kjer je nesporno zapisano (Aneks 1, stran 13/16) sledeče, citat:

citat

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je MOP dejansko pripravljen k spoštovanjem zavez, ki jih podpisuje v okviru EU, doma pa predstavniki MOP-a pripravljajo zakonodajne predpise v diametralnem nasprotju zavez, ki jih dajemo evropski komisiji.

 

V vednost, poslano po e-pošti:

– Vlada RS

– Predsednik vlade RS

– Državni Zbor RS

Priloga: dopis Ministrstva za infrastrukturo, podpisala ga. Radovanka Petrič

Objavljeno v Organizacije

VABILO: PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE ANTONA KOMATA “ZEMLJA VODA SEME”


Vabimo vas na predstavitev  nove knjige Antona Komata z naslovom ZEMLJA VODA SEME. Predstavitev knjige bo na Forumu 33. Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, v soboto, dne 25.11.2017, ob 16. uri. Pogovor s pisateljem bo vodil pater dr. Karel Gržan.

Avtor knjige Anton Komat je samostojni ekolog in član AAG

Objavljeno v Organizacije

Podjetje Ekosistemi ob okoljevarstveno dovoljenje


STA – Agencija RS za okolje (Arso) je na predlog okoljske inšpekcije družbi Ekosistemi, ker ni izvršila julijske inšpekcijske odločbe, odvzela okoljevarstveno dovoljenje. Ekosistemi pa morajo za vse odpadke na območju svojih naprav v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe zagotoviti obdelavo.

 

Ekosistemi-požar

Foto: Požar v podjetju Ekosistemi junija 2017

Arso je po julijskem požaru v podružnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu oziroma v Občini Straža včeraj podjetju odvzel okoljevarstveno dovoljenje, ker podjetje po dva dneva pred požarom izdani odločbi ni uresničilo zahteve, da morajo vse odpadke pred obdelavo in mešanjem v trdno gorivo skladiščiti na utrjenih in pokritih prostorih.

Ker tega niso zagotovili, je agencija podala zahtevo za odvzem leta 2007 izdanega in leta 2012 spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja. Arso je odločbo o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja izdal 27. oktobra, v Ekosistemih pa so jo prevzeli včeraj. Odločba še ni dokončna, podjetje se nanjo lahko pritoži, še piše portal.

Na območju podružnice podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži, ki se ukvarja s proizvodnjo vseh vrst lesnega goriva in proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov, je zagorelo 20. julija. Med požarom so več vaščanov zaradi gostega dima in možne prisotnosti drugih nevarnih plinov za približno 24 ur evakuirali, gost dim pa so občutili prebivalci tako Novomeške kotline kot Šentjernejskega polja in Bele krajine.

Nasprotniki pogorelega obrata podjetja Ekosistemi so dober teden po požaru pripravili protestno zborovanje, na katerem so zahtevali ukinitev dejavnosti te družbe. Začeli so tudi zbiranje podpisov pod peticijo s svojimi zahtevami.

Straški svetniki pa so na izredni seji v začetku avgusta sprejeli več sklepov glede sanacije in odprave posledic požara. Podprli so tudi pobudo za začetek postopka spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje gospodarske cone Zalog, ki bo zagotovila, da se dejavnost omenjenega podjetja umakne od tam.

Civilna iniciativa občani brez meja Zalog-Loke bo v četrtek pripravila okroglo mizo o sanaciji površin po požaru v podjetju Ekosistemi ter ukinitvi dejavnosti zbiranja in obdelave odpadkov na mestu nekdanje opekarne Zalog.

Povezava:

Požar v Kemisu: Vrhniko bi morali evakuirati

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Plinski Terminal Žavlje: občina Ankaran vnovič toži Italijo


Nataša Bucik Ozebek – Dnevnik

Občina Ankaran se je vnovič postavila po robu plinskemu terminalu v Žavljah. Prepričana, da je Italija izigrala pravo, toži dve njeni ministrstvi. Slovenija jo pri tem (zgolj) podpira.

»Plinski terminal in plinovod pomenita visoko varnostno in okoljsko tveganje za občane Ankarana, pa tudi za slovensko morje nasploh,« pravi ankaranski župan Gregor Strmčnik. (Foto: Tomaž Skale)

Občina Ankaran je za zaščito svojega okolja in slovenskega morja konec oktobra vložila drugo tožbo proti Italiji. Povod zanjo je okoljevarstveno soglasje za podvodni plinovod med Trstom, Gradežem in Vilešem, ki sta ga junija izdali italijansko ministrstvo za varstvo okolja in morja ter ministrstvo za kulturo in turizem. Plinovod je sestavni del gradnje plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, vendar ga investitorji vodijo kot ločen projekt, s čimer so se izognili zahtevi, da bi pri presoji vpliva na okolje morali upoštevati mnenje Slovenije in občin na obeh straneh meje. Nekateri so prepričani, da so Italijani s tem manevrom poskusili terminal v Žavlje pripeljati skozi stranska vrata.

Načrtno izigravanje

»Menimo, da so se investitorji in ministrstvi z drobljenjem tega obsežnega projekta načrtno izognili celoviti presoji njegovih vplivov na okolje, kar je po mnenju občine Ankaran očitna kršitev evropskega prava, zaradi česar bi morala posredovati evropska komisija,« je prepričan ankaranski župan Gregor Strmčnik. Dodaja, da je zaskrbljen zaradi dolgoročnih posledic takšnega ravnanja italijanske države, italijanske sodne organe pa poziva, naj zaščitijo življenjski prostor na obeh straneh meje in soglasje razveljavijo. »Plinski terminal in plinovod pomenita visoko varnostno in okoljsko tveganje v prvi vrsti za občane Ankarana, pa tudi za slovensko morje nasploh,« pojasnjuje svojo skrb. Ker je prvi del razdrobljenega projekta (plinski terminal) okoljevarstveno soglasje že dobil, se v Ankaranu bojijo, da je s tem padla zadnja formalna ovira na poti k dokončni pridobitvi gradbenega dovoljenja.

To je druga tožba občine Ankaran proti Italiji. Prvo so vložili pred natančno letom dni, ko sta omenjeni ministrstvi potrdili okoljsko sprejemljivost plinskega terminala. Pritožbe v Rimu še niso obravnavali. »Že šest let se nič ne premakne, vsi postopki pred sodišči stojijo,« pojasnjuje odvetnik Peter Močnik, ki občini pomaga v tej tožbi. Prepričan je, da bodo postopki pred sodišči stali vse do takrat, ko bi Italija kljub nasprotovanju terminalu podelila gradbeno dovoljenje. Tedaj bi se morala zganiti tudi sodišča, saj odpor ni maloštevilen. Zoper zadnjo izdajo okoljevarstvenega soglasja za plinovod sta se denimo že pritožili tudi dežela Furlanija – Julijska krajina in italijanska občina Milje.

Država zgolj stranski podpornik

V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green menijo, da bi se morala odzvati tudi Slovenija. Razočarani nad njeno pasivnostjo so Italijo sami zatožili evropski komisiji, prepričani, da je kršila evropsko zakonodajo in komisiji poslala lažne informacije.

Na ministrstvu za okolje in prostor so medtem že večkrat poudarili, da projekti, povezani s plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, za Slovenijo niso sprejemljivi, toda pritožili so se do zdaj le enkrat, in sicer zoper prvo izdajo okoljevarstvenega soglasja iz leta 2009.

Tudi danes so nam sporočili, da so s tožbo Ankarana seznanjeni in jo podpirajo. »Slovenija se tožbi pridružuje kot stranski intervenient,« pojasnjujejo, a dodajajo, da izdaja okoljevarstvenih soglasij za terminal in plinovod še ne pomeni konca italijanskih notranjih postopkov za njegovo postavitev. »Prepričani smo, da bo italijanska vlada v nadaljnjih postopkih ocenila, ali gre pri terminalu dejansko za strateški energetski projekt Italije, in na podlagi tega sprejela ustrezne odločitve,« pomirjajo na ministrstvu.

Povezava:

AAG PODAL PRITOŽBO NA EU KOMISIJO ZARADI KRŠITEVE EU DIREKTIVE 2001/42/CE V ZVEZI Z NAMERAVANO GRADNJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije