Svetniki potrdili prostorski načrt za Lidlov center v Zalogu


Vanja Brkić – Dnevnik 

Ljubljanski svetniki so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto, kjer družba Lidl načrtuje gradnjo logistično-distribucijskega centra.

Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov...

Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa z ranžirne postaje v Zalogu (na sliki). (Foto: Luka Cjuha)

enutna sestava mestnega sveta je na svoji zadnji redni seji potrdila občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto. Tam diskontni trgovec Lidl načrtuje gradnjo skladišča, poslovnih stavb in trgovine. Skladišče oziroma logistično-distribucijski center bo z industrijskim tirom lahko navezan na javno železniško omrežje, saj je le streljaj od načrtovanega objekta ranžirna postaja Zalog.

Že prve napovedi o načrtovani pozidavi tega območja so med tamkajšnjimi krajani naletele na odpor. Leta 2017 so z javnim pismom, pod katerega so se podpisali tudi člani civilnih pobud iz četrtne skupnosti Polje in mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, med drugim opozorili: »Krajani smo izpostavljeni negativnim vplivom iz okolja, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzročata industrijska gospodarska cona in ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju.« Zato ni presenetljivo, da je občina med javno razgrnitvijo osnutka prostorskega načrta dobila na desetine pripomb krajanov in civilnih iniciativ. »Začnimo poslušati mnenja ljudi, ki živijo na nekem območju,« je Nataša Sukić (Levica) apelirala na svetnike, naj vendarle upoštevajo pripombe občanov.

Okoli 380 tovornjakov na dan

Civilna iniciativa Zadobrova je denimo predlagala, naj občina to dejavnost umesti v obstoječo industrijsko cono Zalog. Vendar so na občini pojasnili, da omenjena industrijska cona ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami, da bi vanjo umestili Lidlovo dejavnost. Pogosta kritika občanov med javno razgrnitvijo je bila, da bo pozidava tega območja poslabšala kakovost njihovih življenj. Opozorili so denimo na problematiko povečanja tovornega prometa zaradi Lidlovega logističnega centra.

»Prisotnost velikega števila tovornih vozil bi pomenila velike okoljske obremenitve. Onesnaženje zraka, hrup, velike količine prašnih in trdih delcev bi permanentno ogrožali zdravje in počutje ljudi ter občutno degradirali bivalni standard stanovanjskega naselja,« je prepričan samostojni svetnik Mirko Brnič Jager. Predlagal je, da mestni svet tega prostorskega načrta na današnji seji ne bi obravnaval, vendar je bil preglasovan.

Iz predloga prostorskega načrta je razvidno, da bi okoli 380 tovornih vozil dnevno dostopalo do centra, vendar so na občini opozorili, da bodo ti tovornjaki vozili po novi povezovalni cesti med Agrokombinatsko in Hladilniško cesto, ki se prek Ceste v Prod navezuje na avtocestni priključek Sneberje. Zgraditev te cestne povezave je pogoj, da predvidene dejavnosti na tem območju začnejo delovati, kaže potrjeni prostorski načrt.

»Ves tovorni promet bo potekal po tej povezavi,« so zagotovili na občini, kjer napovedujejo, da po zgraditvi te ceste tovorna vozila ne bodo smela več voziti skozi naselja Polje, Zalog, Slape in Kašelj. Anže Logar (SDS) zagotovila o preusmeritvi prometa na novo cesto jemlje z rezervo, saj je povedal, da je cesta v prostor umeščena že od leta 2010, ceste pa danes še ni. Župan Janković mu je zagotovil, da občina pravkar pridobiva gradbeno dovoljenje za cesto in da bo predvidoma do konca leta objavila razpis za izbor izvajalca gradnje.

Skladišče naj bi delovalo kot protihrupna zaščita

Prostorski načrt predvideva, da se bo hrup zaradi tovornega prometa povečal na odseku Zaloške ceste iz smeri Zaloga do križišča na vzhodnem delu prostorskega načrta, kjer bo potekal dovoz do logistično-distribucijskega centra. Hrup na Zaloški se bo povečal tudi zaradi trgovine in poslovne stavbe. A na občini so se s prostorskim načrtom zavezali, da bodo na stavbah v vplivnem območju, kjer bodo presežene dovoljene ravni hrupa, izvedli pasivne protihrupne ukrepe.

Sicer pa je vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Irena Ostojić zagotovila, da bo Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa. Lidl bo na zahodni in južni strani objekta moral urediti še nasip, ki bo zasajen z visokoraslimi drevesi. Nasip bo moral biti visok najmanj pet metrov in širok od 20 do 30 metrov.

Na pripombo občana, da bodo drevesa učinkovit protihrupni ščit šele čez desetletja, so na občini odgovorili: »Res je, novozasajeni gozdovi bodo svojo funkcijo v celoti opravljali šele čez desetletja, je pa res, da bodo higiensko zdravstveno funkcijo (pozitiven vpliv na zmanjšanje hrupa, emisij aerosolov, prahu, plinov) začeli opravljati že bistveno prej, ob primerni zasaditvi že kmalu po zasaditvi.«

.  Povezave:

Vevčani odločno proti novi coni ob Zaloški

PRIPOMBE AAG NA OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Prejeli smo: Moč civilne družbe premagala kapital in preprečila terminale


Barbara Verdnik – Koper

Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je v soboto 13.10.2018 pripravila sklepno dejanje štirinajstih let prizadevanj in bitk, da v Tržaškem zalivu ne bi postavili plinskega terminala in povezovalnega plinovoda. V Bertoke so povabili vse, ki so bili aktivisti v tej dolgotrajni, velikokrat tudi kruti zgodbi poskusa umestitve povsem nedopustnega, neprimernega in okolju izredno škodljivega objekta v naše okolje. Udeleženci so se spomnili najpomembnejših korakov na poti do cilja, ko se je družba Gas Natural maja letos sama odpovedala sporni naložbi. Kajti zgodba o boju proti terminalu je tudi zgodba o moči civilne družbe, o vztrajnosti, povezovanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju védenja in zavedanja o škodljivih vplivih na okolje, na naš danes in jutri.

terinali - bertoki 2018 -1

O tem je spregovoril predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard. Novinarka RTV, dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič je 8. marca 2006 kot prva slovenski javnosti prinesla informacijo o načrtovanem plinskem terminalu in je vse odtlej nenehno raziskovala, odkrivala nova dejstva in bila tudi najbolj dragocen vir informacij za aktiviste na Tržaškem.

Olga Franca je povzela delovanje Alpe Adria Green z naslednjimi besedami:

»Srečo smo imeli, da smo stkali močne vezi z okoljevarstveniki onstran meje v Italiji in da te vezi še danes močno držijo. To so pravi borci za naše morje in naše okolje. Celih 12 let smo morali vztrajno ponavljali in dokazovati, da nasprotujemo okoljsko neprimerni tehnologiji, da bi izgradnja plinovoda povzročila dvig nevarnega živega srebra z morskega dna, da bi plinski terminal nedvomno povzročil tudi povečanje nevarnega prometa in nevarne dejavnosti v že tako močno obremenjenem severnem Jadranu. Da o vplivu na zmanjšanje ribolovnega območja in na še močnejše segrevanje morja ter o škodljivih vplivih za turizem in gospodarstvo niti ne govorimo. Šokantno, a resnično. Spomnimo, temeljno načelo Frankfurtske listine o okolju in zdravju iz leta 1989 govori, da gospodarski interesi ne smejo imeti prednosti pred zdravjem ljudi in okolja. Človek je na prvem mestu in nedopustno je izvesti projekt predvsem na račun zdravja človeka ter naše kvalitete bivanja.

Ves čas smo se zavedali, da bo naša soseda le težko opustila svoje ambicije glede terminalov v Tržaškem zalivu. Deževale so laži, ponarejena dokumentacija, grožnje, potvarjanje podatkov o globini morja in ocene tveganja, ki ni upoštevala domino efekta v primeru nesreče ali terorističnega napada, ločeno prikazovanje vplivov za plinovod in ločeno za terminal … Tu pa tam smo dosegli začasno zamrznitev gradnje, a potihem je zadeva tekla dalje.

Okoljski predpisi za vse države članice so vendarle enaki in prav nobenega razloga ni bilo, da Slovenija kot članica Evropske unije ne bi bila enako upoštevana.

Tožbe, protesti v Trstu, Ljubljani, na Barkolani-Barkovljanki, v Kopru, novinarske konference, pisma ministrom, pisma evropskim poslancem, Vladi, peticije občanov in še in še …, v to je bilo vloženo na tisoče ur in trdega volonterskega dela. Večkrat smo trčili na brez-hrbtenično držo vlade, sumili smo, da so najodgovornejši v državi v celoti podlegli plinsko-energetskemu lobiju, da so poslušno in ponižno pokleknili pred kapitalskimi interesi (beri: svežim denarjem) in sledili ciljem brezkompromisnih igralcev in da nas tu v Istri puščajo na cedilu.«

Peter Majcen je imenu obalne sindikalne organizacije poudaril dogodek, ko so s Francom Jurijem, prav tako izjemno aktivnim borcem proti načrtom v Tržaškem zalivu, prav v Trstu soočili oba investitorja. Franco seveda zelo dobro obvlada španščino in tako so v razpravi odkrili mnogo več, kot so do takrat vedeli. Peter Majcen pa je tudi posvaril, da se je Gas Natural sicer odpovedal naložbi, kar pa ne pomeni, da se ne bodo pojavili novi investitorji iz Nemčije ali Madžarske.

Dr. Gorazd Pretnar je poudaril, da temelj morskega življa niso ribe, ampak mikroorganizmi, ki jih je skupaj z bakterijami v litru vode več kot tri milijarde. Dejavnost načrtovanega terminala bi bistveno posegla v ravnovesje in življenje v zalivu, lahko bi pripeljala do razvoja toksinov in velike nevarnosti tudi za ljudi. Ker imamo danes toliko več znanja in informacij, se bomo lahko grožnjam po novih namerah kapitala lažje uprli.

Marko Starman, ki je bil v tistih zgodnjih letih državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor je povedal, da so se po akcijah civilne družbe v problem poglobili tudi na ministrstvu in se pridružili vsem potrebnim aktivnostim in tožbam, ki so sledile v Italiji in na evropski ravni. Še letos so bila dana opozorila Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu zaradi kršitev evropskih direktiv s strani Italije v primeru predlaganega plinskega terminala Žavlje v Trstu in povezovalnega plinovoda. Komisijo so pozvali, naj bolje preuči obstoječo dokumentacijo.

O tem je govoril tudi tržaški odvetnik Peter Močnik, ki že leta bije bitke s sodnimi mlini in je priča vplivom kapitala tudi na sodno vejo oblasti. Pred rimskim sodiščem je potekalo pet upravnih tožb za izpodbijanje že izdanega okoljevarstvenega soglasja za plinovod Trst-Gradež-Vileš, ki mu nasprotuje Slovenija. Okoljevarstvenemu soglasju nasprotujejo tudi dežela Furlanija – Julijska krajina ter občine Ankaran, Milje in Trst.

Nastopila sta tudi zaslužna in pogumna italijanska okoljevarstvena aktivista Fabio Longo in Roberto Giurastante. Slednji je celo doživel srhljivo grožnjo, ko so neznanci pred  vrata njegovega stanovanja postavili glavo pravkar ubite krave. 

terinali - bertoki 2018

Veliko bi lahko povedal tudi Franci Malečkar, ki je v soboto žal manjkal.

Alpe Adria Green je podelila priznanja se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri obelodanjanju problematike: civilnim združenjem, prizadevnim posameznikom, novinarjem, krajevnim skupnostim, občini Ankaran, članom strank, evropskim poslancem, ki so jih podprli ali kakorkoli pomagali pri delu…

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

OPSTANAK LIMA DOVEDEN U PITANJU


Nevladina organizacija AAG-Euromost je uputila pismo evropskom komesaru  za životnu sredinu Karmenu Veli i šefu Delegacije EU u Crnoj Gori, Aivu Oravu.

43614563_627454210989746_4176270789533761536_n

U pismu smo iskazali zabrinutost za sudbinu rijeke Lim i nastavku konstantnog zagadjivanju ove rijeke, od kanalizacionih cijevi, kojima fekalni i drugi otpadi idu direktno u Lim, od razne otpadi iz klanica i živinarskih farmi, ogromnim brojem raznog otpada, smeća i šuta, gdje su ova zagađenja napravila od Lima rijeku, kojoj nestaju obale.

Takodje, smo ih obavijestili da se vrši nelegalna eksploatacija šljunka, što se dozvoljava i od strane Uprave voda, koja sve to obrazloži zbog nekakve zaštite obala, iako je na terenu drugačija situacija.

Da se voda iz Lima nekontrolisano koristi za navodnjavanje poljoprivrednih površina.
Koja se nikako ne smije koristiti na navodnjavanje biljaka, jer se otrovi prenose na biljke. “Ako je voda neispravna i sadrži u sebi i hemikalije, kao takva je hrana biljkama, koje neke od tih supstanci apsorbuju kroz ishranu i zadržavaju u plodu koji mi koristimo”.

Da se poslednjih godina napadaju i pritoke ove rijeke, na kojim se grade minihidroelektrane(MHE), zbog čega je ova rijeka do sada na najniži vodostaj, što može pored svih otpada i fekalija doći i do zaraznih bolesti.

Obavijestili smo ih da jedan broj pritoka ove rijeke, od izgradnji MHE trenutno štite gradjani, koji žive pored istih i ne dozvoljavaju nijednom investitoru da ih uništavaju i da se na te gradjane često sprovode razni pritisci.

Da Ministarstvo održivog razvoja i turizma, kao i agencija za zaštitu životne sredine, se još ni jednom nijesu potrudile, da sačuvaju ovu rijeku, da je valorizuju  i pretvore zbog prirodnih ljepota koju je okružuju u turistički potencijal.

Lokalne komunalne policije ne sprovode Zakon u dovoljnoj mjeri, da bi zaštitile obale ove rijeke od nelegalnog odlaganja otpada.

Da razne inspekcije prebacuju odgovornost jedni na druge, s obrazloženjem čija je nadležnost.

Obavijestili smo ih da nismo zadovoljni ni dinamikom izgradnje kolektora za prečišćavanje otpadnih voda u Bijelom Polju, koje odlaze u ovu rijeku, iako je Opština još u martu 2012. godine  potpisala finansijski sporazum sa predstavnicima Delegacije EU za bespovratna
sredstva od pet miliona eura, za izgradnju kolektora. Zabrinjavajuće je i to, što se sve više devastiraju obale i korito rijeke Bistrice, a posebno u dijelu gdje se ona ulijeva u Lim. To mjesto je bilo poznato po prirodnom mresilištu plemenitih vrsta ribe i skobalja i u blizini je podignut ribarski dom u cilju da to bude originalna „ekološka slika“ tog područja. Ali, to se pretvorilo u suprotnost i nema svoju ekološku draž, jer je pokrenulo lavinu nelegalnih varijanti i prisvajanja tog prostora, gdje se i u toj rijeci nelegalno odlaže razna otpad, kazali su iz AAG – Euromost-a.

Organizacije iz Crne Gore, Srbije i BiH iz opština kroz koje prolazi Rijeka Lim, će nastaviti zajedničku borbu da zaštite ovu rijeku, to je bio i zakljčak, zadnjeg zajedničkog sastanka, svih organizacija iz ove tri države, koji je održan u Prijepolju.,,OČekujemo, da se opštine kroz koje prolazi Lim, kao i tri države, više uključe da bi zajedno sa nama zaštitili ovu rijeku,. Dok se god ova rijeka ne zaštiti, ne možemo govoriti ni o otvaranju poglavlja 27, kazao je Amel Kurbegović koordinator zajedničke koalcije organizacija iz ove tri države.

AAG-Euromost

Almer Mekić

 

FOTO SNIMKE “EKO PATROLA AAG-EUROMOST”

43950969_627454627656371_3628452748925599744_n43788115_627454044323096_9191421616226041856_n43756756_627453837656450_634624895937937408_n

43753659_627454280989739_2324671617558380544_n43746885_627454877656346_8757373904919461888_n43716550_627454690989698_338754254002978816_n

43632664_627454580989709_8983190018189164544_n43615006_627454130989754_8150874125578010624_n43559340_627453777656456_3584148365971030016_n

43604458_627455080989659_3225955180180668416_n43577713_627454994323001_3692734248839544832_n43524480_627453964323104_4317890442696851456_n

43498505_627455230989644_4278962778976288768_n43450457_627453914323109_9222435149868695552_nNikoljaccc

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE – ALI JE ZGODBA RES KONČANA?


V soboto 13.10.2018 smo v AAG organizirali na Bertokih (Koper) srečanje najbolj aktivnih posameznikov, ki so kot prostovoljci pomagali pri naporih, da se nameravana gradnja plinskega terminala v Žavljah zaustavi.

Po uspešnem zaključku ozaveščanja javnosti in odgovornih državnih institucij, AAG izraža hvaležnost vsem, ki so pripomogli k temu, da plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki ga je želel graditi GAS NATURAL zaenkrat ne bo.

Preden je vodenje te akcije prevzela naša organizacija Alpe Adria Green, so javnost o tem problemu obveščale  številne Civilne iniciative slovenske Istre in so, na obeh straneh meje – skupaj z italijanskimi – obelodanile, kaj pripravlja kapital.

Državne institucije niso vedno imele posluha za naša prizadevanja (ali pa ga niso hotele imeti), zato smo imeli težave s prevodi strokovne dokumentacije, ki smo jo dobivali od italijanskih kolegov. Bila je nujno potrebna pri dokazovanju, da je umestitev plinskih terminalov v našem zalivu neprimerna in nedopustna.

Zahvala AAG gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri obelodanjanju problematike: civilnim združenjem, prizadevnim posameznikom, novinarjem, članom strank, evropskim poslancem, ki so nas podprli ali kakorkoli pomagali pri našem delu.

Tekoči  problemi z plinskimi terminali na zahodu Jadranskega morja je nadaljevanje manjkajoče povezave  med tremi državami- Italija, Slovenija in Hrvaška kar zadeva energetske vire. Vsaka država zase  razvija svoje energetske vire  brez vednosti ostalih. Rezultat tega je, da sta Italija in Hrvaška hoteli ali še želita graditi plinske terminale, da pa ne bi zaustajala tudi Slovenija, pa tudi tu investitorji potihem upajo, da se bo politika, do plinskih terminalov v Sloveniji spremenila. Ti objekti, razen hrvaškega, če bi bili zgrajeni naj bi bili v manjši  razdalji 10km eden od drugega, kar pomeni nevarnost na celotnem območju tržaškega zaliva, kjer  se že nahaja  naftni terminal Mediterana (Trst).

Edina sprejemljiva rešitev te zagate v tem trenutku bi bila v tem da bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj z okoljevarstveniki dosegla soglasje za  razvoj obnovljivih virov energije na tem majhnem prostoru.

Italijanska  združenja naravovarstvenikov med njimi tudi mi v AAG  smo se  borili oziroma se še bojujemo  proti tej nesmiselni potrditvi italijanske vlade, da odobri gradnjo. GAS NATURAL se je res odpovedal gradnji tega plinskega terminala v Žavljah ne zaradi kateri koli odločbe, temveč zaradi prevelikih stroškov, ki so jih imeli z tem projektom. Ne smemo pozabiti pa dejstva, da je ta plinski terminal še vedno zanimiv predvsem za Nemčijo. Zato smo v AAG samo zaprli poglavje z GAS NATULALOM, ker imamo informacije, da se za ta projekt že zanimajo oziroma v  ozadju čakajo še drugi akterji, ki bi z veseljem prevzeli to investicijo v Žavljah. Žal mediji tako na Italijanski kot slovenski strani o tem molčijo. V  AAG zato nismo prekinili postopke pred  Evropsko komisijo in Evropskemu parlamentu- komisiji za peticije, kjer imamo še vedno v postopku ovadbe za kršitev procedure (VIA) in kršitev zakona SEVESO, da dokažemo in  nepravilnost lokacije za terminal v Žavljah. Terminal, kdor koli bi bil investitor, bi bil namreč zgrajen v bližini industrijskih objektov, med drugim je tam  tudi naftni terminal SIOT in Ferriera di Servola.

Povezavi:

AAG PODAL PRITOŽBO NA EU KOMISIJO ZARADI KRŠITEVE EU DIREKTIVE 2001/42/CE V ZVEZI Z NAMERAVANO GRADNJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH

 

Alpe Adria Green v EU še naprej proti terminalu v Žavljah

 

Italijanske, Slovenske in Hrvaške  oblasti bi po našem mnenju morale skupno razpisati poizvedovalne zavezujoče referendume o tem ali si prebivalci na severnem Jadranu želijo sobivati z terminali ali ne, če se že tako politiki hvalijo, da je Evropska Unija enotna glede energetske politike in politike odprtih mej.

 

hocevar-borut

Borut Hočevar – Finance

Žaveljski terminali: italijanski funkcionarji se bojijo odškodninskih tožb

Ob koncu akcij zoper gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu so v organizaciji Alpe Adria Green (AAG) pripravili srečanje sodelujočih aktivistov.

 

clip_image002

Med govorniki na sobotnem dogodku v Bertokih so bili (z leve) člani organizacije AAG Gorazd Pretnar, Vojko Bernard in Olga Franca ter italijanska okoljska aktivista Fabio Longo in Roberto Giurastante.

»Leta 2004 se je začela civilna družba v Sloveniji prvič organizirati, ker je dobila informacije, prinesli so jih italijanski kolegi, da želijo na tem območju postaviti plinske terminale in plinovod. Dve leti kasneje smo se začeli organizirati v AAG in od takrat vodimo akcije v okviru AAG,« se je po sobotnem srečanju spominjala članica AAG Olga Franca.

»Aktivno je sodelovalo prek 80 ljudi, med njimi so bili odvetniki, prevajalci in strokovnjaki različnih profilov. Približno polovica je bila Italijanov, polovica pa Slovencev,« je naštel predsednik AAG Vojko Bernard.

»Uspeli smo, družba Gas Natural se je odrekla terminalom in je v likvidaciji. Prvi sodni postopki so končani, kar dokazuje, da smo dokončno pokopali plinske terminale,« je dodala Franca.

Spomnimo, julija so v družbi Gas Natural, pobudnici plinskega terminala v Žavljah, potrdili, da so obupali nad postavitvijo terminala. Nekoliko kasneje pa so z Italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj sporočili, da so zaustavili postopek o presoji načrtovane gradnje plinovoda družbe Snam Rete Gas na trasi Trst-Gradež-Vileš.

»Na današnjem srečanju smo povzeli 14 let prizadevanj zoper plinske terminale, naše pozive ministrstvom, vladam in evropskim poslancem. Vložene so bile številne tožbe. Okoljevarstveniki smo bili v tem času precej izpostavljeni, grozili so nam s tožbami, preganjali so nas na protestih in nas ignorirali. Dokazali pa smo, da mora ostati naše morje, naš edinstven življenjski prostor, nedotaknjen. Naše zdravje in okolje sta najpomembnejša,« je še povedala Franca.

»Igra je bila res umazana. Po 14 letih pa ugotavljajo, da se projekt nikomur ne splača. Zdaj so na razpolago drugi, cenejši energetski viri. Vplinjevalnikov je dovolj, Italija ne potrebuje nobenega več,« pa je povedal tržaški odvetnik Peter Močnik.

»Sodna zgodba se je tako izpela, čakamo le še na zadnji sklep, da sodišče ugotovi, da je zadeva brezpredmetna, ker ni več pravne volje. Pristojno ministrstvo sicer ni preklicalo ničesar, povedalo pa je, da sklepi ne učinkujejo več. Kot razumem, se italijanski funkcionarji bojijo odškodninskih tožb,« je še dodal Močnik.

ENA IZMED PROTESTNIH AKCIJ AAG PROTI PLINSKIM TERMINALOM NA BARKOLANI, KI JO JE SOFINANCIRAL GAS – NATURAL LETA 2010!!! – FOTO UTRINKI 

ARHIV AAG  – 12/10/2010

 

presidio_barcolana02r 032 manifestacija Barkolana okt 2010 011 matična ladja manifestacija Barkolana okt 2010 002 manifestacija Barkolana okt 2010 019 DSC00553

OD TEKMOVALCEV NA REGATI IN SLOVENSKE OBLASTI SMO TAKRAT PRIČAKOVALI VSAJ NESTRINJANJE, DA POTENCIALNI INVESTITOR PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH PROMOVIRA SAM SEBE NA NAJVEČJI ŠPORTNI PREREDITVI Z DONATORSTVOM PRIREDITE, VENDAR NIHČE RAZEN AAG NI NASPROTOVAL TEMU!!!

Protest AAG je Slovenska policija poizkušala prekiniti, verjetno po nalogu od zgoraj!!!

PRISLUHNI ŠKOLJKI – AKCIJE AAG PROTI TERMINALOM

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Kratkometražni film “Dvor na Uni – Nismo na prodaju” prejel nagrado


Kratkometražni film  “DVOR NA UNI – NISMO NA PRODAJU” avtorja AAG – Vojvodinske zelene iniciative je na filmskem festivalu Sandalia Sustainability Film Festival (Sassari, Italy) prejel nagrado na področju varstva okolja.

 

 

 

 

 

 

 

 

http://www.sandaliafilmfestival.com/blog/2018/06/lista-dei-film-selezionati-edizione-2018-list-of-selected-films-2018-edition/

Film govori o prebivalcih iz Dvoru na Uni, na hrvaški strani in  prebivalcih v Novem Gradu, na strani Bosne in Hercegovine,  ki se bojijo, da bodo izpostavljeni radioaktivnosti. Pravzaprav se vsi že 15 let bojijo, da bo na njihovem območju v območju narodnega parka Una  postavljeno odlagališče nizko-radioaktivnih odpadkov. Vsi, razen vlade Republike Hrvaške, ki je sprejela odločitev o začetku gradnje odlagališča nizko-radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Krško so vsi tamkaj živeči prebivalci iz obeh strani meje proti tej gradnji.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Želijo obravnavo o kanalizaciji


Vilma Stanovnik – Gorejski Glas

Civilna iniciativa za zeleno Stražišče je na Mestno občino Kranj poslala predlog za sklic zbora občanov v Krajevni skupnosti Stražišče, obravnavali pa naj bi nameravano gradnjo kanalizacije.

Stražišče – V imenu Civilne iniciative (CI) za zeleno Stražišče je Marko Špolad prejšnji teden na Mestno občino (MO) Kranj naslovil zahtevo za javno obravnavo posledic nameravane gradnje kanalizacije iz Industrijske cone Laze s priključkom na Ješetovo ulico. Govorili naj bi o gradnji, ki jo načrtuje Mestna občina Kranj, ter vplivu te gradnje na življenje ljudi in okolje v Lazah ter na širšem območju Stražišča.

»Pozivamo vas, da v skladu s 77. členom Statuta MO Kranj skličete zbor krajanov KS Stražišče. V CI za zeleno Stražišče predlagamo, da na zbor krajanov povabite aktualne županske kandidate/-ke MO Kranj. Prav bi namreč bilo, da Strašanom predstavijo svojo vizijo celostnega in trajnostnega reševanja problema kanalizacije v okviru celotne ureditve ter sanacije Laz,« prvi Marko Špolad in pojasnjuje, da Civilna iniciativa za zeleno Stražišče in mednarodna organizacija za varstvo okolja Alpe Adria Green menita, da je priklop Industrijske cone Laze na javno kanalizacijsko omrežje v Stražišču povsem nesprejemljiv. Po njihovem mnenju je za to več vzrokov, zato menijo, da bi morali predvideti izgradnjo nove kanalizacije skupaj z novo obvozno cesto iz Industrijske cone Laze in s tem iz naselja tudi umakniti promet cistern z nevarnimi snovmi. Kot drugo možnost predlagajo spremembo prostorskih načrtov, s katerimi bi podjetnikom poiskali primernejše mesto delovanja, s čimer bi lahko MO Kranj celostno pristopila k sanaciji okolja.

Kot so ta teden pojasnili na kranjski občini, so zahtevo za sklic zbora krajanov v KS Stražišče prejeli in bodo o nadaljnjih aktivnostih pravočasno obvestili predlagatelja in Krajevno skupnost Stražišče.

Povezave:

Letos gradnja kanalizacije v Lazah v Kranju – KOMENTAR IN MNENJE

V Stražišču se bojijo okoljske katastrofe

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije

Kaj je energetska revščina


avtor

BOŽO DUKIĆ – ČLAN UO AAG

V zadnjem mesecu se je v slovenskih medijih začel pojavljati izraz oziroma pojem energetska revščina. Sočasno se je začelo odpirati vprašanje, ali bi ta problem morala reševati socialna služba ali naša ekonomija – energetika?

Po mnenju ministrice za infrastrukturo, kamor spada tudi energetika, je izraz energetska revščina oznaka za gospodinjstvo, ki porabi več kot deset odstotkov svojih rednih prihodkov za potrebe ogrevanja in nakup električne energije (ta definicija se je izoblikovala v času zaslišanja na odboru za infrastrukturo pri DZ pred začetkom opravljanja njene sedanje funkcije).

V to skupino zagotovo spadajo enočlanska gospodinjstva v večstanovanjskih kakor tudi v individualnih objektih. Skoraj pri vseh navedenih je mogoče zmanjšati porabo električne energije za obratovanje grelnikov (bojlerjev) s centralno pripravo tople sanitarne vode v večstanovanjskem objektu. V individualnih objektih pa z montažo sanitarne toplotne črpalke. V nekajletni rabi novovgrajene opreme se tovrstne investicije same pokrijejo iz ustvarjenih prihrankov (5–7 let). Večje vprašanje, ki ostaja za zdaj odprto, pa je reševanje znižanja cen ogrevanja, pri katerem nekateri proizvajalci toplote skoraj že dihajo na škrge. Tudi oni bodo morali začeti razmišljati o menjavi fosilnih energentov za trajne energetske vire in tako ustrezno znižati ceno za prodano kilovatno uro toplotne energije.

Ob tem pa je treba vedeti, da smo kot država sicer ratificirali podnebni sporazum, pa ne samo zato, da smo nekaj odkljukali, pač pa zato, da bomo tudi nekaj naredili. In zdaj smo pred tem, da nekaj naredimo ravno na področju energetske revščine. Največ lahko naredimo s pomočjo Eko sklada RS, ki ima namenska sredstva za nakup tovrstne opreme (subvencije), preostalo pa lahko občan(ka) pokrije z ustvarjenimi prihranki ob tekočem obratovanju.

Ob zaključku zapišimo, da energetsko revščino lahko premagamo z nekaj znanja in dobre volje do dela in sodelovanjem s sosedi. V razmislek: 80-litrski električni grelnik porabi za 20–30 evrov električnega toka na mesec, v primeru centralne priprave tople sanitarne vode pa bi smel biti mesečni strošek cca. 7–8 evrov. Ker prihaja čas elektroavtomobilov, se ni treba bati, da elektrodistributerji ne bodo imeli komu prodajati električne energije.

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Objavljeno v Organizacije