Imejmo radi vse živali, ne le medvede in volkove


Barbara Györfi

Je morda pismo Boruta S. Pogačnika v Dnevniku 19. avgusta 2016 posledica površnega branja mojega pisma, morebitne slabše bralne pismenosti ali namernega podtikanja trditev, ki naj bi jih zapisala? Svoje mnenje, ki temelji na predsodkih in pomanjkanju argumentov, je postavil nad javna, dokazana in preverljiva strokovna spoznanja pristojnih institucij, a jih zavrača, ker ne potrjujejo njegove resnice.

medved

  • (Foto: Miha Krofel)

Njegovo namigovanje, da mi ne gre za zaščito drobnice in goveda, je zgrešeno. Medved in volk sta živali, ki se hranita oportuno, torej tudi z drobnico, če naletita nanjo, govedo je redkeje ogroženo. Zveri ne moremo obsojati zaradi tega, tudi človek je oportuno bitje, in to ne samo pri hranjenju. Jasno sem zapisala, da so rejci živali dolžni zaščititi z električnim varovanjem. Zakaj bi katere koli živali plačevale napake človeka, ker se rejcem ne ljubi ustrezno zaščititi drobnice, čeprav bi ustrezne ograje prek SloWolfa prejeli zastonj, a so jih zavrnili, ker jim višji dohodek prinašajo odškodnine? Vsaj doslej je bilo tako.

Zdaj je tudi kmetijsko ministrstvo začelo zaostrovati pravila, kako je treba varovati rejne živali, takšne ukrepe nam nalaga tudi evropska zakonodaja. Rejci so sami krivi za to, če zveri napadejo drobnico, in ni pošteno, da človek odgovornost za to s sebe prelaga na medvede in volkove. Tega pa g. Pogačnik ni zmožen razumeti, kot tudi tega ne, da je spopadanje samcev med medvedi običajno ravnanje, ne glede na njihovo število, ki je v Alpah nizko. Pripisuje mi, da favoriziram določeno vrsto, a to kar dvakrat stori sam. Zanj je drobnica več vredna od zveri, z odstrelom bi dal potuho rejcem, čeprav se na tak način problem doslej ni rešil, favorizira pa predvsem človeka kot večvredno bitje, ki naj upravlja vse živo; kam to vodi, pa vidimo zadnja desetletja. Živali izumirajo hitreje kot kadar koli prej, okolje pa je vedno bolj uničeno.

Povsem popreproščena je trditev, da otroci ne bi smeli v gozd. Jasno sem zapisala, da ne morejo biti sami v gozdu, kako se vesti v gozdu, česar jih mora naučiti odraslo spremstvo, gruče ljudi pa medved ni napadel še nikoli. Če pa za 40 odstotkov otrok, ki naj bi morali pešačiti skozi gozdove v šole, ni organiziranega prevoza, morajo to rešiti ljudje in odstrel ne bi prinesel rešitve, razen če bi postrelili čisto vse medvede in volkove. Vsak razumen človek ve, da je za otroka na poti v šolo večja nevarnost promet kot medved.

Povsem zgrešena je njegova trditev, da naj bi invalidi po mojem mnenju živeli samo v prestolnici. Če se kateri koli človek, če je invalid ali ne, počuti v gozdu tako ogroženega, naj se gozdu pač izogne, če ni sposoben soočenja s takšno travmo, kot je nizek odstotek možnosti, da sreča medveda. Boljša odločitev pa bi bila, da se nauči spoštovanja do narave ter vedenja v gozdu in strah bo izginil. Otrokom in invalidom najbolj škodujeta prav neznanje in paternalizem tistih, ki naj bi skrbeli zanje.

Ker naj bi bil g. Pogačnik tudi psihoterapevt, bi se moral še bolj zavedati, kako sporno je takšno početje, ker gre za tako ranljivi skupini ljudi. Potrebujejo zrele in odgovorne ljudi okrog sebe, ki jim bodo znali dati med drugim tudi spoštljiv odnos do narave. Narave se ni treba bati, treba jo je spoštovati.

Pismo g. Pogačnik pokroviteljsko zaključuje s tem, da bo zaključil polemiko, da ne bi prišlo do »še večjih občutkov jeze, morda tudi strahu in ponižanosti«. Z njegove strani, predvidevam. Ljudi, kot je on, sem srečala že kar nekaj, jeza je že zdavnaj izzvenela v rahel prezir. Ta pisma pišem le zato, ker mi ni vseeno, kakšen odnos imajo ljudje do živali in ker se zavedam, kako velika je moč medijev pri oblikovanju odnosa ljudi do živali. Ker ugotavlja, da lahko spreminjamo le lastna čustva, kar nedvomno drži, ne razumem, zakaj se tako oklepa užaljenosti, ki še nikoli ni bila produktivna, le zamegli razum.

Konec pisma je začinil z veliko ljubeznijo do vseh živali. Takšne ljubezni sem videla že veliko. Ljubezen do živali, kot si jo predstavljajo množice, živali pojé, trpa v kletke, odobrava poskuse na njih, očitno tudi zagovarja odstrel, kot vidimo v tem primeru. Ljudje najdejo tisoč in en način, da izkoristijo in zlorabljajo živali za različne produkte in zabavo, a so še vedno prepričani, da jih imajo radi, če imajo radi domačega psa. Živali ne potrebujejo naše ljubezni, večina niti človeka in njegovega vmešavanja, potrebujejo le spoštovanje in nekatere tudi to, da z empatijo in znanjem skrbimo za njihovo dobrobit. Seveda pa se oba strinjava, da bo polemika zdaj zaključena, ker ni smiselna, saj bi zanjo moral imeti argumente tudi on.

Povezava:

Drug pogled na medvede in volkove

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2016/08/08/drug-pogled-na-medvede-in-volkove/

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN ALPE ADRIA GREEN –  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

e-novice AAG: HRAST 6/2016


Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal po zaključeni javni razpravi

29.08.2016

  • IZJAVA ZA JAVNOST

    Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.

    AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.

    Obišči

     


    FINANCIRANJE NVO PO OBČINAH

     

    27.08.2016

     

    Slovenska žilet-žica opasna i za ljude i za životinje

    27.08.2016

    Igor Lasić

    Sve je veći broj divljači stradale na žilet-žici koju je Slovenija postavila na granici prema Hrvatskoj radi zaustavljanja izbjeglica. Neke životinjske vrste mogle bi zbog toga uskoro i sasvim iščeznuti s ovih prostora.

    Jelen stradao na žilet-žici između Hrvatske i Slovenije

    Žičane ograde na državnim granicama europskih zemalja postale su nakon lanjskog sirijsko-izbjegličkog vala prema ovom kontinentu, na žalost, sasvim uobičajena pojava. Europa sve češće upravo tako izražava svoje stajalište prema tim unesrećenim ljudima. Štoviše, sudeći prema kartama žicom oivičenih granica, čini se da su europske vlade najvišu mjeru suglasnosti oko tretmana izbjeglica postigle upravo na tom konkretnom rješenju. Jer, svi drugi prijedlozi – ne toliko izolacionistički – nailaze na manji stupanj konsenzusa, a najavljuje se i da će slično ograđivanje najvjerojatnije dodatno eskalirati.

    Obišči

    Aktivisti visoko v zraku zaradi tal

    19. avg. 2016

    Polona Malovrh

    Zagorje – S predlagano uredbo o stanju tal, ki zvišuje doslej veljavne mejne vrednosti rakotvornih snovi v tleh celo na otroških igriščih, je ministrstvu za okolje in prostor (Mop) znova uspelo razburiti okoljske aktiviste. V Alpe Adrii Green (AAG) grozijo z ovadbo, zahtevajo umik uredbe in razkritje oseb, ki so jo spisale, v Eko krogu pa dodatna pojasnila o poskusu Mopa, da z uredbo uzakoni slabše standarde kakovosti okolja.
    Vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal od naravnega okolja, predvsem za tla in igrišča v vrtcih, so skrajno zavržno dejanje, zrelo za kazensko ovadbo, uredba pa je spisana zgolj zaradi zmanjševanja stroškov sanacije degradiranih območij, za možnost nadaljevanja onesnaževanja tal, ki ga povzroča umazana industrija, in za lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, so ostri v AAG.
    Uroš Macerl iz Eko kroga se je na zadnjo Mopovo potezo odzval: »V luči teh številk je vsako Mopovo leporečenje o varovanju najmlajših odveč.« Njegov največji očitek je namenjen neupoštevanju vsote rakotvornih snovi v okolju. Otroška igra na onesnaženih tleh ali zgolj vdihavanje prašnih delcev pomenita veliko tveganje, ki pa ga uredba ne prepozna, ker ne sešteva strupov. Še več: iz nabora škodljivih parametrov Mop umika cink, ki je zdravju škodljiv že pri dnevnih vnosih, višjih od 45 mikrogramov za odraslo osebo; iz standardov kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih umika antimon, iz vseh standardov kakovosti še kobalt in antimon.

    V AAG opozarjamo, da je uživanje zelenjave, predvsem zelene solate in zelja  iz onesnaženih območij zdravju škodljivo!

    AAG poslal na MOP “Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal”

    O nevarnih odpadkih le neformalno

    18. avg. 2016

    Blaž Račič

    Od 28 svetnikov na izredni seji le 12. Pomisleke svetnikov v Ekologiji zavračajo.

    Dvorišče podjetja Ekologija iz Škofje Loke. Foto: Špela Ankele/Slovenske novice

    AAG podal zahtevek za vstop v postopek na ARSO v zadevi: “Ekologija d.o.o.–Škofja Loka”

     

    Tržaški parlamentarec Aris Prodan je poslal vprašanje Italijanskemu Ministru za ekonomski razvoj

    16. avg. 2016

    Tržaški parlamentarec Aris Prodan je poslal vprašanje Italijanskemu Ministru za ekonomski razvoj v zvezi s postopkom VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) glede načrtovane gradnje uplinjevalnika v Žavljah.

    Pripomnil je, da je po členu št. 252 zakona št. 152 z leta 2006 tržaško območje področje državnega interesa in kot tako tudi zaščiteno. Tehnična komisija za ugotavljanje vplivov na okolje je ugotovila, da je območje Tržaškega pristanišča v ulici Errera zelo onesnaženo. To je bivše odlagališče smeti, ki je še vedno onesnaženo in kontaminirano z nevarnimi odpadki. Le ti so se v 20 metrov toliko nabrali plast za plastjo, da so dosegli debelino 20 metrov in so prekrili naravne ilovnate sedimente.

    V tej gmoti so našli ostanke stekla, kovin, rastlin, plastike itd…Vzorce so analizirali in zaključili, da onesnaževanje na tem predelu presega dovoljeni nivo, saj je v zemlji preveč kovin, lahkih in težkih ogljikovodikov, dioksinov, fitofarmacevtskih preparatov, v vodi pa prav tako preveč kovin, ogljikovodikov, fluoridov, soli žveplove kisline.

    Slovenija se na izdajo okoljevarstvenega soglasja za plinski terminal v Žavljah tokrat ni pritožila

    16. avg. 2016

    Slovenija ni izkoristila roka za pritožbo zoper odločbo o okoljski sprejemljivosti plinskega terminala v Žavljah, ki jo je maja letos izdalo italijansko okoljsko ministrstvo.

    Če bo italijanska komisija izdala gradbeno dovoljenje za žaveljski uplinjevalnik, se bodo pravdni postopki tako v Italiji kot na ravni EU z veliko verjetnostjo nadaljevali.

    Slovenija je izgubila možnost pritožbe na novo okoljevarstveno soglasje za plinski terminal v Žavljah, ki ga je konec letošnjega maja izdalo italijansko okoljsko ministrstvo. Rok za sodno izpodbijanje dopolnilne odločbe italijanske vlade o okoljski sprejemljivosti terminala se je namreč iztekel konec julija, upravni spor proti italijanskemu ministrstvu pa je sprožila zgolj Furlanija – Julijska krajina. V nasprotju s to italijansko pokrajino so na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor presodili, da je skupna spomladanska izjava pokrajinskih oblasti in Slovenije o nasprotovanju terminalom v Žavljah dovolj.

    Prestara dokumentacija Dva verjetna scenarija

    Stražišče pri Kranju: Z onesnaženim okoljem in brez kanalizacije

    14. avg. 2016

    Miran Šubic

    Stražišče. – Težavo s podjetniškim območjem Laze nimajo le krajani, ki se pritožujejo nad onesnaževanjem okolja, temveč tudi občina, ki tam ne more zgraditi kanalizacije.

    Podjetniško območje Laze v kranjskem predmestju Stražišče zaradi onesnaževanja okolja že dolga leta skrbi krajane, ki so leta 2014 na javnem zboru zahtevali rešitve. Na tem območju deluje okoli 25 različnih podjetij tudi zelo bogatih lastnikov (Don don, Ekorel ipd.), ki pa jim do zdaj ne samim ne z občino ni uspelo najti rešitev za onesnaženje.

    Občina nemočna

    Drug pogled na medvede in volkove

    8. avg. 2016

    Barbara Győrfi

    Medved in volk sta na tem območju bivala že dolgo pred človekom. Z opuščanjem kmetijstva se širi gozd in med naselji vedno pogosteje manjka zeleni pas, ki bi pomenil ločnico med naselji in naravo. Po drugi strani tudi ljudje vdiramo v naravo veliko bolj, kot je treba, in živalim kratimo njihov prostor in mir. Šport ni več dovolj, tudi živeti hočemo sredi gozda. Ne poznamo pravil vedenja v gozdu in ne ravnamo samozaščitno, tako da bi z govorom, žvižganjem in podobnim opozarjali nase ter s tem odvrnili živali.

    Po državi imamo kupe divjih odlagališč, raznih prostorov za piknike, kjer puščamo smeti, in ker se medved in volk prehranjujeta oportuno, živali navadimo na človeško hrano. V vsej državi nimamo niti enega medvedovarnega smetnjaka. Rejci in kmetovalci so bolj zainteresirani za odškodnine kot za varovanje divjadi, zato so za grozljiva trupla, ki skrbijo g. Pogačnika, odgovorni sami. Varovanje sadovnjakov, čebelnjakov in pašnikov z električno žico in po možnosti s pastirskimi psi bi moralo biti nujen pogoj za izplačilo odškodnine – kjer bi bilo to sploh še potrebno. …

    Na ilirskobistriškem zaradi različnih bolezni umre občutno več ljudi

    4. avg. 2016

    Barbara Kampos – Radio Koper

    V občini Ilirska Bistrica zaradi različnih bolezni umre kar 11 odstotkov več ljudi kot je slovensko povprečje. Najbolj so na udaru občani med 30-im in 65-im letom.

    V organizaciji Alpe Adria Green so zaradi zaskrbljujočih rezultatov zdravstvene študije prst usmerili v tovarno Lesonit, tam pa študije ne komentirajo in zavračajo kakršno koli krivdo. Foto: Radio Koper/Barbara Kampos

    Obišči

    AAG poslal na MOP “Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal”

    3. avg. 2016

    Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal.

    1.

    AAG zahteva umik osnutka Uredbe.

    Onesnaženje zemlje ne bo manjše Brane Piano – Delo sre, 03.08.2016, 18:00 Celjska kotlina Foto: Brane Piano VIDEO – SLOVENSKA KRONIKA RTV – UREDBA O STANJU TAL RAZBURJA …….

    Obišči

    OBRAVNAVA V HAAG-u V ZADEVI “MONSATO” BO V MESECU OKTOBRU 2016

    Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu je 12. aprila 2016 potekalo glasovanje o resoluciji o pridržku EP za podaljšanje uporabe herbicida glifosata v kmetijske namene. Z glasovanjem so evropski poslanci izrazili pomisleke do predloga Evropske komisije (EK) o podaljšanju obdobja uporabe herbicida glifosata v EU za 15 let, ki ga je EK pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Obdobje dovoljene uporabe glifosata v EU se je  namreč zaključilo junija 2016, poslanci pa so večinsko podprli podaljšanje uporabe glifosata za 7 let. Med njimi so bili tudi Slovenski poslanci saj je samo g.Lojze Peterle glasoval proti podaljšanju.

    V mesecu aprilu 2016 smo v AAG prejeli iz  Mednarodne pobude civilne družbe, ki je dala pobudo na sodišče v Haagu, da obravnava primer  Monsanto in nas povabila, da se ji priključimo. Po tehtnem premisleku smo se  v AAG zaradi večje možnosti, da zaščitimo zdravje ljudi in naravo, odločili pridružiti pobudi (ECI),  (http://www.monsanto-tribunal.org/signers-organisations/ ). Po mnenju pobude ( ECI)  in po mnenju AAG  je Monsanto odgovoren za kršitve človekovih pravic, za zločine proti človeštvu, in onesnaževanje okolja. Ugledni sodniki bodo poslušali pričevanja žrtev, in podali svetovalno mnenje po postopkih Meddržavnega sodišča. Obravnava bo na sodišču v Haagu na Nizozemskem potekala med 14. in 16. oktobrom 2016 .
    Za vse večje število ljudi iz celega sveta je Monsanto  danes simbol industrijsko – kemičnega kmetijstva. Ta kemijska intenzivna oblika proizvodnje onesnažuje okolje, pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in močno prispeva k globalnemu segrevanju.

    Nesposobnost vlade škodi ugledu Triglavskega narodnega parka

    DO KDAJ BODO V “ZELENI PRESTOLNICI” ŠE LAHKO PILI VODO IZ PIP???

     

    MOP zavrnil pritožbo Papir Servisa

    AAG podal zahtevek za vstop v postopek na ARSO v zadevi: “Ekologija d.o.o.–Škofja Loka”

    Skladno z določili iz ZVO-1 se je v zakonskem roku  Alpe Adria Green (AAG)  prijavila za vstop v postopek  izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, kot stranski udeleženec, za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Podjetje Ekologija d.o.o., Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka.

    Organizacija Alpe Adria Green bo kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja za obratovanje naprave zastopala interese članov AAG ter njihovih družinskih članov živečih na tem območju v občini Škofja Loka.

    Za vstop v postopek smo se odločili predvsem zaradi vpliva naprave in zbirališča nevarnih odpadkov Ekologija d.o.o., ki bi povzročila preveliko spremembo naravnih in bivalnih vrednot okoliških prebivalcev in jih celo zdravstveno ogrožala. Zbirna mesta za odpadni material te naprave bodo imela neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode,zrak, rastline, živali in ljudi. Pri presoji vplivov na okolje so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih živalskih vrst, tip posega v okolje in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere). Negativen vpliv zbirališča naprave Ekologija se bo pokazala v onesnaženosti okoliških potokih. Ogrožene so lahko tako površinske vode in podtalnice, živali kot tudi rastline na področju do koder sega negativen vpliv iz omenjene naprave.

    Obišči

  •  

    NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

    https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

    POSTANITE ČLAN ALPE ADRIA GREEN –  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

 

Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal po zaključeni javni razpravi


IZJAVA ZA JAVNOST

Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.

AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.

Ugotoviti moramo, da ga v resnici krši, ker novi osnutek ne sledi 23.členu, njegovemu prvemu in drugemu odstavku.

Prvi odstavek namreč določa, da ”vlada določi standarde kakovosti okolja (našem primeru tal, glej ZVO-1, 3.člen, t.1.3.), ciljne, opozorilne, alarmne in kritične vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pri čemer upošteva tudi možne učinke celotne in skupne obremenitve okolja.”

Nove uredbe dejansko ne potrebujemo, ker obstoječa uredba iz leta 1996 za tla izpolnjuje ta odstavek, vsebuje ciljne (tudi mejne imenovane po ZVO-1, 3.člen – pojmi, točka 4.1.), opozorilne in kritične vrednosti (po ZVO-1 zdaj alarmne) za tla, medtem, ko jih osnutek nove uredbe ignorira, ne upošteva, kar je kršitev. Poleg tega prvi odstavek daje vladi vse možnosti zmanjševanja onesnaževanja okolja, saj ji daje možnost ukrepanja. Še več, upošteva se tudi celotna in skupna obremenitev okolja. Za mnoga onesnažena okolja (npr. Celje, Mežica, Kanal idr.) so vrednosti in prekoračitve mejnih vrednosti pa tudi opozorilnih in kritičnih (alarmnih) že dolgo znane.

Zato ne drži trditev MOP, da šele osnutek nove uredbe daje možnost ukrepanja in izvajanja sanacijskih ukrepov. MOP samo prelaga ukrepanje na še poznejši čas.

Dodaten dokaz za zakonito podlago za ukrepanje na osnovi prvega odstavka 23.člena ZVO-1 je, da je leta 2014 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (minister mag. Dejan Židan) pripravilo osnutek Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal prav na osnovi 23.člena ZVO-1. Odredbo lahko uvede minister, kar mu omogoča 3.odstavek 23.člena. Vendar minister mag. Židan žal Odredbe ni nikoli podpisal! Odredba je upoštevala stopnje onesnaženosti na osnovi še zdaj veljavne Uredbe za tla iz leta 1996 in sicer na mejne (ali ciljne), opozorilne in kritične (zdaj alarmne) vrednosti. Ni bila potrebna nobena sprememba obstoječe Uredbe za tla.

Napačna je trditev MOP, da osnutek nove Uredbe ”ne zvišuje najvišjih dovoljenih vrednosti strupenih snovi v tleh”, češ, da gre ”za drugačen pristop kot je bil v veljavi doslej”, da gre za uvedbo parametrov kakovosti po različnih ”vrstah rabe tal”.

Javnost težko razpozna vso zvitost MOP pri tej spremembi, ki je nezakonita po ZVO-1, (23.člen in drugi – o teh v nadaljevanju). Poglejmo!

Obstoječa Uredba (ima vsega 6.členov) jasno pove v 1.členu: ”Ta uredba velja za celotno območje Republike Slovenije ne glede na sestavo ali vrsto rabe tal”! Obstoječa Uredba elegantno in enostavno reši različne rabe tal. In sicer tako, da v 2.členu, točka 6. pravi:

”Reprezentativni vzorec tal je zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal”. Torej, po obstoječi Uredbi lahko vzorčiš otroško igrišče, kmetijska tla, stanovanjska območja, industrijska in druga območja, kar MOP razglaša za novo! In določiš ciljne (mejne), opozorilne in kritične (alarmne) vrednosti strupov v tleh.

Zlohotnost te spremembe MOP je v tem, da je za vse rabe poslabšal kriterije, pri katerih veljajo tla za prekomerno onesnažena. Tako bi po novem otroška igrišča lahko imela 100 % več kadmija (Cd), kmetijska zemljišča 3.900 % več insekticidov (iz zdaj 0,1 na 4 po novem), atrazina pa celo 29.900 % več (iz 0,01 na 3). Industrijska zemljišča, kjer se tudi gradi in odvaža zemljino drugam pa bi lahko imela 9.900 % več živega srebra (iz 0,8 na 80), kadmija 5.900 % (iz 1 na 60), svinca 2.253 % (iz 85 na 2.000), cink Zn pa je celo izločen, češ, da je mikroelement, potreben našemu organizmu. 

peskonik 2

Grotesken sklep, češ, naj ga ljudje dobivajo iz strupenih tal, še koristilo jim bo! Da ne omenjamo znanega prehajanja strupov iz tal v zrak in naša pljuča in v podtalnico in pitno vodo, za kar imamo v Sloveniji več primerov. Zato primerjave z drugimi državami, ki jih zagovarja MOP ne pridejo v poštev. Najprej sanirajmo obstoječo zastrupljeno Slovenijo po obstoječi Uredbi!

Zakaj MOP tako beži od obstoječe Uredbe in predlaga povsod povečanje dovoljenega onesnaženja in strupov v tleh? To je povsem nerazumljivo. Tako povečanje ima namreč kratkoročne, srednjeročne in predvsem dolgoročne močno škodljive posledice za zdravje prebivalstva, posebno še otrok in dodaten močan pritisk na zdravstveno blagajno, saj so bolezni iz teh virov težke, zdravljenje pa dolgo in drago! Ali morda pritiska Ministrstvo za finance, naj se zmanjšajo primeri, potrebni sanacije, najceneje s tem, da se kriteriji poslabšajo? In onesnažena in strupena tla kar naenkrat postanejo neonesnažena in nestrupena!

Poglejmo, kako MOP hoče ljudi ogoljufati in ZVO-1 dodatno kršiti! Zakaj opustitev ciljnih (mejnih), opozorilnih in kritičnih (alarmnih) vrednosti? Žal je potrebno iti v ključne podrobnosti.

Odgovor najdemo spet v ZVO-1, in sicer v 3.členu (pojmi). V točki 4.1. je definirana mejna (ciljna) vrednost, ki jo osnutek nove Uredbe za vsa zemljišča presega v smeri večje onesnaženosti od današnje Uredbe.

Točka 4.1. se glasi: ”Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela (v našem primeru tal, gl. 3.člen, t.1.3.), določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena”.

In še točka 4.1.1: Ciljna vrednost je predpisana raven onesnaženosti okolja, določena z namenom, da se izogne škodljivim vplivom na zdravje ljudi oziroma na okolje kot celoto, se jih prepreči ali zmanjša, in ko je treba in kadar je to mogoče, doseže v določenem času”.

Vse kar je nad mejnimi vrednostmi torej velja za čezmerno obremenitev po 3.členu ZVO-1, točka 6.1.

Zdaj je popolnoma jasno, da so mejne vrednosti po obstoječi Uredbi hkrati ciljne vrednosti, ki ne smejo biti presežene. Če so presežene, jih je treba sanirati in vrniti na mejne, to je ciljne. Osnutek nove Uredbe te opredelitve v celoti krši na škodo zdravja ljudi in okolja, saj privzema obstoječe opozorilne in kritične (alarmne) in še večje vrednosti kot mejne, torej bi bile presežene vrednosti kar naenkrat, administrativno, sprejemljive. Nekatere odstotke preseganja mejnih vrednosti smo že navedli.

To je katastrofa!

Naj zaključimo še s pomembnim kršenjem ZVO-1 in sicer 40.člena, ki nalaga državi, da za akte ali spremembe aktov, ki pomembno vplivajo na okolje in človekovo zdravje, izvede celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Ta presoja bi morala biti hkrati z osnutkom nove uredbe v javni razpravi, a je ni bilo. Taka presoja vsebuje strokovne argumente za vsakršne spremembe aktov. Osnutek nove Uredbe ima zelo velik vpliv na okolje in človekovo zdravje, saj povečuje dovoljeno onesnaženje tal in okolja, ter s tem škoduje zdravju ljudi.

In z ravno tako pomembnim kršenjem 2.člena ZVO-1, ki ga MOP mora spoštovati tudi pri novi uredbi in ki pravi v prvem odstavku: ”Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.” In še drugi odstavek: ”Cilji varstva okolja so zlasti: točka 1.: ”preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja” in točka 2: ”ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja”.

peskonik 1

Vsakomur je jasno, da gre MOP s tem osnutkom uredbe točno v nasprotno smer!

Jesenice: 29.08.2016

Za zdravo prihodnost naših otrok!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Povezave:

Pripombe AAG na osnutek Uredbe o stanju tal

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2016/08/15/aag-poslal-na-mop-pripombe-na-osnutek-uredbe-o-stanju-tal/

MEDIJSKO SREDIŠČE MOP – Uredba o stanju tal daje podlago za nadaljnje določanje degradiranih okolij ter s tem povezanih sanacijskih ukrepov

http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=7012&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0&no_cache=1

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

FINANCIRANJE NVO PO OBČINAH


Objektivno-213-nvo-page-001

TUDI OBČINA JESENICE NIMA VELIKO POSLUHA, DA BI PODPRLA DELOVANJE NVO, KI DELUJEJO V OBČINI – ŠT. 22

VIR: https://files.dnevnik.si/2016/Objektivno-213-nvo.pdf

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN ALPE ADRIA GREEN –  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Slovenska žilet-žica opasna i za ljude i za životinje


Igor Lasić

Sve je veći broj divljači stradale na žilet-žici koju je Slovenija postavila na granici prema Hrvatskoj radi zaustavljanja izbjeglica. Neke životinjske vrste mogle bi zbog toga uskoro i sasvim iščeznuti s ovih prostora.

Mrtvi jelen

Jelen stradao na žilet-žici između Hrvatske i Slovenije

Žičane ograde na državnim granicama europskih zemalja postale su nakon lanjskog sirijsko-izbjegličkog vala prema ovom kontinentu, na žalost, sasvim uobičajena pojava. Europa sve češće upravo tako izražava svoje stajalište prema tim unesrećenim ljudima. Štoviše, sudeći prema kartama žicom oivičenih granica, čini se da su europske vlade najvišu mjeru suglasnosti oko tretmana izbjeglica postigle upravo na tom konkretnom rješenju. Jer, svi drugi prijedlozi – ne toliko izolacionistički – nailaze na manji stupanj konsenzusa, a najavljuje se i da će slično ograđivanje najvjerojatnije dodatno eskalirati.

Pritom je riječ o zloglasnoj, tzv. žilet-žici, koja pouzdano ozljeđuje svakoga tko naleti na nju, dakle, ne samo ljude. U Hrvatskoj se o stradavanju životinja pročulo već kad je žicu duž Drave i Baranje rastegnula Mađarska, da bi se ta strahota dodatno povećala žicom koju je na granici prema Hrvatskoj postavila Slovenija.

Đuro Huber s privremeno uspavanim medvjednom radi obilježavanja za praćenje

Đuro Huber s privremeno uspavanim medvjednom radi obilježavanja za telemetrijsko praćenje

Genetička izolacija

Slovensko-hrvatska granica, naime, predstavlja nezaobilazni dio transgraničnog obitavališta velikih europskih zvijeri – medjeda, vuka i risa. Te životinje ujedno su i veliko prirodno blago dviju zemalja, jer ih se malo gdje u Europi još može naći na okupu kao u Hrvatskoj i Sloveniji, odnosno pojasu koji uključuje Dinaride i Alpe. A kad je riječ o npr. području Gorskog kotara i Like, onda je nemoguće očekivati iole prosperitetan opstanak tih vrsta bez stalne mogućnosti njihova prelaska u Sloveniju. Jednostavno, velike životinje trebaju i velike areale za nesmetani razvoj. Populacija risa, primjerice, mukotrpno se obnavlja kroz posljednja četiri desetljeća, budući da je prije toga već bila iščezla iz Hrvatske i Slovenije. Današnjih oko 50 risova u Hrvatskoj i oko 20 u Sloveniji dio su jedne te iste populacije i u stvari su neposredno ovisni jedni o drugima.

“Ograda od žilet-žice ubija životinje koje se u nju zapletu. To je dramatičan prizor i nesumnjiv gubitak. Ali puno veći problem je barijera za kretanje koja na dulji rok dovodi do genetičke izolacije”, objašnjava nam Đuro Huber s Veterinarskog fakulteta u Zagrebu, vodeći regionalni stručnjak za velike zvijeri. On je uz grupu eminentnih inozemnih stručnjaka iz Europe i Azije potpisao i nedvosmislen apel za uklanjanje žice i očuvanje euroazijske tzv. prekogranične ekološke paradigme, no zasad bez ikakvog efekta. Uostalom, teško bi bilo i za očekivati da će političari, koji žilete okreću na ljude, odustati od svojih vizija uređenog društva radi – zvijeri.

Europa se ograđuje - Slovenci u studenom 2015. postavljaju žicu

Europa se ograđuje – Slovenci u studenom 2015. postavljaju žicu

Politička shizofrenija

“Takva barijera”, nastavlja Huber, “naročito smeta trima spomenutim vrstama koje redovito prelaze državne granice. To smo odavno dokazali pomoću telemetrijski praćenih jedinki. Ovako, pak, one imaju problema pri nalaženju partnera za razmnožavanje ili hrane u određenim godišnjim dobima ili mjesta za prezimljavanje.”

Da bi situacija bila dodatno začinjena i grubim sarkazmom, upada u oko da su vlade ovih dviju zemalja dijelom zaštitile velike zvijeri. Risa i vuka u cijelosti, dok se za odstrel medvjeda određuju godišnje kvote, e da bi se njihova populacija kretala na održivoj razini. One tako ne dijele sudbinu “manje vrijedne” divljači poput srne ili vepra – radi se o drastično antropocentričnom vrednovanju prirode. A sam ris, međutim, još je i uvezen u Hrvatsku i Sloveniju sedamdesetih godina prošlog stoljeća, nakon spomenutog iščeznuća. Tako se politika najprije u jednome momentu trudila da im poveća broj, a zatim ih je počela ubijati na najokrutniji način, u vidu kolateralnih žrtava lova na neke druge ljude. U tu sliku tragično se uklapa i vijest otprije nekoliko dana, s granice Srbije prema Bugarskoj, gdje je izvjesni domaći lovac na divlje svinje nehotično iz svoje puške usmrtio jednog izbjeglicu iz Afganistana.

Slovenija priprema još žice

“Ako je moguće tako dijeliti prioritete, rekla bih da populacije divljači poput jelena ili lisice barem nisu fatalno ugrožene žicom – one ipak neće biti zbog nje sasvim uništene”, rekla nam je Aleksandra Majić-Skrbinšek s Biotehničkog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani, također potpisnica apela protiv žičane ograde.

“Ali, risu prijeti sasvim mogući ponovni nestanak s ovog prostora, ako se nastavi ograđivanje najosjetljivih dijelova od slovenskih regija Notranjske i Dolenjske prema planinama Risnjak i Snježnik u Gorskom kotaru, dakle, u Hrvatskoj. Teško je predvidjeti hoće li se nastaviti, no ovdašnje Ministarstvo unutarnjih poslova poduzima sve političke korake da mu se postavljanje žice olakša, iako javnost nije toliko naklonjena takvim potezima. A nama koji se time profesionalno bavimo, vlasti dodatno otežavaju rad već i neustupanjem na javni uvid karata s ucrtanim područjima koja su već ograđena pa se moramo oslanjati isključivo na dojave i vlastiti uvid”, ukazala je Majić-Skrbinšek za DW.

Zasad je posrijedi ukupnih gotovo 180 kilometara ograde na granici dugoj otprilike 500 kilometara. Ona inače prolazi kroz područje koje je Europska unija izdvojila kao dio ekološke mreže Natura 2000, koja ovisi upravo o svojim delikatnim transgraničnim mogućnostima. EU je također kao jedan od ciljeva svoje strategije za unapređenje biološke raznolikosti do 2020. odredio – nova povezivanja staništa određenih ugroženih vrsta.

Slučajevi otpora

No, to je sve bilo prije negoli se žilet-žica pružila uzduž i poprijeko Starog kontinenta. Nakon toga, zabilježeno je samo još nekoliko viđenijih znakova društvenog i političkog otpora spram takvih koraka, npr. tužba međunarodne ekološke udruge Alpe Adria Green protiv slovenske vlade ili hrvatsko otvaranje spora sa Slovenijom pred Europskom komisijom. Dodatni problem krije se, međutim, u pretpostavci da bi žičanu ogradu na svojim istočnim granicama mogla podići i Hrvatska, poraste li opet izbjeglički val iz tog smjera. A tad će ionako biti još manje moguće procijeniti kome je u ovoj priči teže, progonjenim ljudima ili životinjama.

Stanovnici s obje strane granice se protive žici

Stanovnici s obje strane granice se protive žici

Konačno, indikativan je dojam – itekako osnovan i medijski dokumentiran – da se žitelji susjedskih pograničnih mjesta u Hrvatskoj i Sloveniji podjednako protive žici. A Slovenci uz granicu RH zacijelo se osjećaju diskriminiranima u odnosu na svoje sunarodnjake koji žive pokraj granice s Italijom, preko koje u EU posljednjih mjeseci prolazi znatno više izbjeglica nego iz smjera Hrvatske.

Aktivisti visoko v zraku zaradi tal


Polona Malovrh

Zagorje – S predlagano uredbo o stanju tal, ki zvišuje doslej veljavne mejne vrednosti rakotvornih snovi v tleh celo na otroških igriščih, je ministrstvu za okolje in prostor (Mop) znova uspelo razburiti okoljske aktiviste. V Alpe Adrii Green (AAG) grozijo z ovadbo, zahtevajo umik uredbe in razkritje oseb, ki so jo spisale, v Eko krogu pa dodatna pojasnila o poskusu Mopa, da z uredbo uzakoni slabše standarde kakovosti okolja.

Vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal od naravnega okolja, predvsem za tla in igrišča v vrtcih, so skrajno zavržno dejanje, zrelo za kazensko ovadbo, uredba pa je spisana zgolj zaradi zmanjševanja stroškov sanacije degradiranih območij, za možnost nadaljevanja onesnaževanja tal, ki ga povzroča umazana industrija, in za lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, so ostri v AAG.
Uroš Macerl iz Eko kroga se je na zadnjo Mopovo potezo odzval: »V luči teh številk je vsako Mopovo leporečenje o varovanju najmlajših odveč.« Njegov največji očitek je namenjen neupoštevanju vsote rakotvornih snovi v okolju. Otroška igra na onesnaženih tleh ali zgolj vdihavanje prašnih delcev pomenita veliko tveganje, ki pa ga uredba ne prepozna, ker ne sešteva strupov. Še več: iz nabora škodljivih parametrov Mop umika cink, ki je zdravju škodljiv že pri dnevnih vnosih, višjih od 45 mikrogramov za odraslo osebo; iz standardov kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih umika antimon, iz vseh standardov kakovosti še kobalt in antimon.

V AAG opozarjamo, da je uživanje zelenjave, predvsem zelene solate in zelja  iz onesnaženih območij zdravju škodljivo! 

Ogrožanje zdravstvene blagajne
Z ignoriranjem stopenj onesnaženja uredba po mnenju AAG krši zakon o varstvu okolja in ogroža zdravstveno blagajno, ministrstvo za zdravje pa nič … Uredba pomeni hudo nevarnost za poslabšanje kakovosti kmetijskega območja z insekticidi na bazi kloriranih ogljikovodikov za 3900 odstotkov (z 0,1 na štiri miligrame na kilogram suhe snovi), z drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi (atrazin) pa celo za 29.900 odstotkov (z 0,01 na tri).
Enako grozljive so številke na industrijskih območjih: nova uredba dovoljuje povečanje vsebnosti živega srebra za 9900 odstotkov, kadmija za 5900 odstotkov, svinca za 2253 odstotkov.
V Eko krogu so prepričani, da uredba, kakršna je trenutno, ne bo pripomogla k sanaciji tal, še manj k varovanju zdravja ljudi z degradiranih območij Celjske kotline, Zasavja, Mežiške doline, okolice Jesenic in Idrije, Šaleške doline … »Z zviševanjem mejnih vrednosti bo država ta območja le administrativno opredelila kot manj ogrožena. S tem njihova sanacija ne bo več nujna, dodatni vnosi snovi v tla pa bodo mogoči in dopustni,« svari Macerl.

Povezava:

AAG poslal na MOP “Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal”

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

O nevarnih odpadkih le neformalno


Blaž Račič

Od 28 svetnikov na izredni seji le 12. Pomisleke svetnikov v Ekologiji zavračajo.

 

O nevarnih odpadkih le neformalno

Dvorišče podjetja Ekologija iz Škofje Loke. Foto: Špela Ankele/Slovenske novice

Škofja Loka – Škofjeloško podjetje Ekologija je lani na agenciji za okolje vložilo zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za povečanje obsega predelave nevarnih industrijskih odpadkov. Svetniki so o tem želeli razpravljati na sredini izredni seji, ki pa ni bila sklepčna.
Kljub temu je v neformalni razpravi 12 svetnikov od 28 vztrajalo, »da je nujno treba ugotoviti, ali so postopki, ki naj bi se izvajali v podjetju Ekologija, varni oziroma v skladu s strokovnimi predpisi in zakonodajo«, je v imenu predlagateljev izredne seje v izjavi po njej zapisal svetnik Rolando Krajnik.

Jožef Kocon, direktor Ekologije, je v zvezi z navedbami, da bi radi dobili dovoljenje za predelavo 92 ton nevarnih odpadkov, pojasnil, da je takšna nazivna moč naprave in da bodo v resnici predelali največ 22 ton nevarnih odpadkov, kar je še vedno trikrat več kot doslej, ko so jih predelali šest ton in pol na dan. V povečanje obsega predelave jih sili ekonomika, saj bodo odprli popoldansko izmeno in zaposlili še štiri delavce, pravi Kocon, ki okoljevarstveno soglasje pričakuje najprej do konca leta.
»Nismo a priori proti predelovalcem odpadkov, ki jih ne nazadnje proizvajamo tudi v našem okolju, ne želimo pa, da bi se v naše okolje začeli stekati nevarni odpadki iz vse Evrope in z Balkana, kar daje slutiti zahtevek za tako veliko povečanje kapacitet,« je zapisal Krajnik, medtem ko Kocon zatrjuje, da uvoz odpadkov v Slovenijo brez soglasja Arsa ni mogoč in da bodo predelovali le nevarne odpadke iz Gorenjske. Na pomisleke o zastarelih in neprimernih prostorih, kjer deluje Ekologija, Kocon odgovarja, da imajo vsa dovoljenja in da državni organi izvajajo monitoring.

POVEZAVA:

AAG podal zahtevek za vstop v postopek na ARSO v zadevi: “Ekologija d.o.o.–Škofja Loka”

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Tržaški parlamentarec Aris Prodan je poslal vprašanje Italijanskemu Ministru za ekonomski razvoj


Tržaški parlamentarec Aris Prodan je poslal vprašanje Italijanskemu Ministru za ekonomski razvoj v zvezi s postopkom VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) glede načrtovane gradnje uplinjevalnika v Žavljah.

10335_1123464042109_1092348294_30308844_2443138_n

Pripomnil je, da je po členu št. 252 zakona št. 152 z leta 2006 tržaško območje področje državnega interesa in kot tako tudi zaščiteno. Tehnična komisija za ugotavljanje vplivov na okolje je ugotovila, da je območje Tržaškega pristanišča v ulici Errera zelo onesnaženo. To je bivše odlagališče smeti, ki je še vedno onesnaženo in kontaminirano z nevarnimi odpadki. Le ti so se v 20 metrov toliko nabrali plast za plastjo, da so dosegli debelino 20 metrov in so prekrili naravne ilovnate sedimente.

V tej gmoti so našli ostanke stekla, kovin, rastlin, plastike itd…Vzorce so analizirali in zaključili, da onesnaževanje na tem predelu presega dovoljeni nivo, saj je v zemlji preveč kovin, lahkih in težkih ogljikovodikov, dioksinov, fitofarmacevtskih preparatov, v vodi pa prav tako preveč kovin, ogljikovodikov, fluoridov, soli žveplove kisline.

Lastnik tega zemljišča je tržaško pristanišče, ki pa ne sprejema odgovornosti za to onesnaženje in zahteva, da se izdela načrt za sanacijo in bonificiranje tega območja. Poleg tega navaja, da ta nova odkritja glede onesnaževanja tega območja, spremenijo celotno sliko načrta za izgradnjo uplinjevalnika, saj je okolje bolj obremenjeno, kot je bilo do sedaj prikazano.

Ta okoljska obremenitev namreč ni zajeta v dokumentaciji, ki jo je družba Gas Natural Internacional predstavila in bi bilo zato potrebno še enkrat pregledati vso dokumentacijo ter upoštevati ta nova odkritja glede onesnaženosti.

Prodan zato sprašuje Ministra, če po vsem tem, kar je bilo sedaj odkrito, namerava še enkrat pričeti postopek VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) za uplinjevalnik, upoštevajoč še to okoljsko problematiko. Odgovora še ni prejel.

Slovenija se na izdajo okoljevarstvenega soglasja za plinski terminal v Žavljah tokrat ni pritožila


Slovenija ni izkoristila roka za pritožbo zoper odločbo o okoljski sprejemljivosti plinskega terminala v Žavljah, ki jo je maja letos izdalo italijansko okoljsko ministrstvo.

rigassZaule

Če bo italijanska komisija izdala gradbeno dovoljenje za žaveljski uplinjevalnik, se bodo pravdni postopki tako v Italiji kot na ravni EU z veliko verjetnostjo nadaljevali.

Slovenija je izgubila možnost pritožbe na novo okoljevarstveno soglasje za plinski terminal v Žavljah, ki ga je konec letošnjega maja izdalo italijansko okoljsko ministrstvo. Rok za sodno izpodbijanje dopolnilne odločbe italijanske vlade o okoljski sprejemljivosti terminala se je namreč iztekel konec julija, upravni spor proti italijanskemu ministrstvu pa je sprožila zgolj Furlanija – Julijska krajina. V nasprotju s to italijansko pokrajino so na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor presodili, da je skupna spomladanska izjava pokrajinskih oblasti in Slovenije o nasprotovanju terminalom v Žavljah dovolj.

Prestara dokumentacija

Poleg tega pred upravnim sodiščem v italijanskem Laciju še vedno tečejo sodni postopki zaradi prvotne izdaje okoljevarstvenega soglasja. »Italijansko sodišče v upravnem sporu zoper okoljevarstveno soglasje za terminal utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah v petih letih ni odločilo, zato je maja 2016 pozvalo vse pritožnike in jih povprašalo, ali še imajo interes glede upravnega spora. Tožniki so se v rokih, ki jih je določilo sodišče, opredelili, da bodo nadaljevali pet upravnih sporov,« so pojasnili na ministrstvu.

Če se ta pravni in diplomatski boj za Slovenijo ne bo dobro končal, pa na ministrstvu vendarle ne izključujejo možnosti uporabe novih pravnih sredstev. Prepričani so namreč, da »na podlagi deset let stare dokumentacije izdaja gradbenega dovoljenja ni dejanje, ki bi bilo skladno z evropskim pravnim redom«.

Nadaljnji razvoj dogodkov gre sicer po njihovem lahko predvsem v dve smeri. Italijanska komisija lahko odloči, da za žaveljski terminal ne bo izdala gradbenega dovoljenja, ker projekt ni več strateško pomemben za Italijo. Spomnimo, italijanski minister za ekonomski razvoj Carlo Calende je po junijskem sestanku z zaskrbljenim tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predsednico dežele Furlanije – Julijske krajine Deboro Serracchiani umirjal strasti, češ da terminal v Žavljah za državo ni več strateškega pomena, saj da ima na zalogi še druge projekte, ki so že potrjeni.

Dva verjetna scenarija

Toda v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) so takrat posvarili, da gre zgolj za slepilni manever, s katerim skuša Italija zaobiti blokado projekta in sodne postopke proti gradnji terminala. »Če bi italijanske oblasti res nasprotovale žaveljskemu uplinjevalniku, bi bil zadnji odlok okoljskega ministra že preklican,« so takrat opozorili v AAG in sklepali, da želi italijanska vlada s svojimi potezami predvsem uspavati javno mnenje in slovensko državo.

A če bo italijanska komisija gradbeno dovoljenje za žaveljski uplinjevalnik izdala, na okoljskem ministrstvu napovedujejo, da se bodo pravdni postopki tako v Italiji kot na ravni EU z veliko verjetnostjo nadaljevali.

Marjeta Kralj

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

AAG poslal na MOP “Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal”


Pripombe na osnutek Uredbe o stanju tal.

1.

AAG zahteva umik osnutka Uredbe.

Osnutek Uredbe o stanju tal (v nadaljevanju: Uredba/2016) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, v kolikor bi ministrstvo utemeljilo, zakaj sedanja Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (UL 68/96) (v nadaljevanju: Uredba/1996), za katero v 16.čl. Uredba/2016 predvideva prenehanje veljavnosti, ne ustreza, oziroma zakaj ne bi z manjšimi dopolnitvami veljala še naprej. V nadaljevanju zahtevo po umiku v več točkah tudi utemeljujemo.

2.

AAG zahteva, da se navedejo avtorji Uredbe/2016, ki ima zelo dolgoročne posledice na zdravje ljudi in okolje in je pri njeni izdelavi potrebna ustrezna strokovnost in kompetence pa tudi, če bi šlo zgolj za prepisovanje iz tujih podobnih predpisov. Poleg tega zahtevamo tudi navedbo povezav do vseh virov, ki jih omenja Uredba/2016, na primer do avstrijskih in nemških omenjenih predpisov in drugih omenjenih. Strokovno pisanje zahteva navedbo virov oziroma povezav do ustreznih dokumentov.

Zahteva po navedbah avtorjev predpisov je v Sloveniji že večletna pa še vedno dobivamo anonimke, kot je Uredba/2016. Avtorji se pri takem strokovnem predpisu še posebej ne smejo skrivati za ministrstvo kar počez. Politika in stroka sta ločeni. Podobno se je zgodilo pri Uredbi o hrupu.

3.

Sedanja Uredba/1996 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED114) z vsega 6.členi na treh straneh povsem ustreza, morda potrebuje še dopolnitev Priloge 1 z novimi nevarnimi snovmi in spremembo kritične v alarmno vrednost po novem ZVO-1/2016.

4.

Sedanja Uredba/1996 ima zelo pomemben 1.člen, ki se drži 23.člena ZVO-1 o potrebni gradaciji vrednosti in je naravnana dolgoročno, saj se sestave in rabe tal z leti spreminjajo. Slovenija je namreč majhna, to je pomembna razlika od mnogih držav, tudi konfiguracija terena je različna, tako po obsegu kot po razdaljah. Ne glede na te spremembe onesnažil v tleh Uredba/1996 ohranja kvaliteto tal oziroma opozarja na prekoračitve, ki se zgodijo tekom časa iz katerega koli razloga, ter veljajo za vso Slovenijo. Je poceni za vse strani, medtem, ko je Uredba/2016 izjemno komplicirana in draga za vse strani, tudi za državo, pri čemer pa obstoji velika nevarnost, da bi se obširnim analizam za dobra ali slaba tla še bolj izogibala (vključno z inšpekcijami), kot to počne že sedaj. Uredba/2016 zanika vse dosedanje analize tal in bi vse na novo analizirala ali pa nič. Morda želi uvesti Izkaznico onesnaženja po zgledu energetske izkaznice, pri čemer gre za ogromno razliko, da je onesnaženje tal zelo dinamičen proces, kar že desetletja ugotavljajo v Celjski kotlini. Dokazan je primer, da je na novo pripeljana neonesnažena zemlja za vrt (stara, kontaminirana odstranjena) čez dve leti postala nevarno onesnažena. Zato je Uredba/1996 izjemno dobro zasnovana že v 1.členu. Uredba/1996 pozna reprezentativni vzorec, kot zmes 25 vzorcev tal na največ 5 ha območju enake rabe za analizo onesnaženosti tal (2.člen,6.odst.), kar je praksa pokazala za ustrezen pristop (npr. Celjska kotlina). Torej Uredba/1996 v praksi že ves čas omogoča analize po rabi tal (območjih rabe v skladu s 23.členom ZVO-1) in to zelo enostavno. Zakaj torej menjati dobro Uredbo/1996? Zaradi uvajanja večjega dopustnega onesnaženja tal?

1. člen

Ta uredba določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti za posamezne nevarne snovi, razen za radioaktivne snovi, v tleh.

Ta uredba velja za celotno območje Republike Slovenije ne glede na sestavo ali vrsto rabe tal.

2.člen

6.odstavek: Reprezentativni vzorec tal je zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal.

5.

Osnutek Uredbe o stanju tal (Uredba/2016) krši več členov ZVO-1.

Najprej krši 23.člen ZVO-1 (besedilo št. 15, 2016), prvi in drugi odstavek, na katerega se sklicuje.

23. člen

(standardi kakovosti okolja)

(1) Vlada določi standarde kakovosti okolja, ciljne, opozorilne, alarmne in kritične vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pri čemer upošteva tudi možne učinke celotne in skupne obremenitve okolja.

(2) Vlada določi tudi merila občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja, na podlagi katerih se deli okolja ali posamezna območja uvrščajo v razrede ali stopnje. Na teh delih okolja ali posameznih območjih so novi posegi dovoljeni le, če se zaradi njih ne poslabša uvrstitev dela okolja ali območja v posamezni razred ali stopnjo.

Gradacijo, torej stopnje onesnaženja s posameznimi onesnažili, ki se navedejo v ustrezni uredbi za del okolja (glej definicijo pojmov 3.člen), na primer za tla, v preglednici, je zahteval že 23.člen ZVO-1 iz leta 2004 (tudi prvi odstavek), kot jo zahteva tudi ZVO-1 (z vsemi spremembami) iz leta 2016.

Uredba/2016 gradacij, kot jih predpisuje 23.člen, nima in s tem krši ZVO-1. Stopnje onesnaženja so ključnega pomena, kar sledi že iz definicije pojmov (čl.3 ZVO-1, 2016).

6.

Ignoriranje stopenj onesnaženja ima kratkoročen in dolgoročen močno škodljiv vpliv na zdravje prebivalstva in na okolje. Zato Uredba/2016 s tem hudo krši ZVO-1 in seveda bi močno dodatno obremenila zdravstveno blagajno. Ministrstvo za zdravje ob tem ne sme stati ob strani. Pa poglejmo podrobneje 3.člen (pojmi) ZVO-1 iz leta 2016 po oznakah odstavkov (z rdečim poudaril AAG):

4.1. Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela, določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena.

4.1.1. Ciljna vrednost je predpisana raven onesnaženosti okolja, določena z namenom, da se izogne škodljivim vplivom na zdravje ljudi oziroma na okolje kot celoto, se jih prepreči ali zmanjša, in ko je treba in kadar je to mogoče, doseže v določenem času.

6.1. Čezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.

6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.

6.3. Opozorilna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve okolja ali njegovega dela, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za posamezne skupine ljudi verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti, in pri kateri je potrebno sprotno obveščanje javnosti.

6.4. Alarmna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za vse prebivalce verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi.

6.4.1. Kritična vrednost je predpisana vrednost, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko neposredne škodljive učinke na nekatere sprejemnike, kot npr. na drevesa, druge rastline in naravne ekosisteme, vendar ne na človeka.

Poglejmo še 3.člen (pojmi) ZVO-1 iz leta 2004:

4.1. Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela, določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena.

6.1. Čezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.

6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.

6.3. Opozorilna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve okolja ali njegovega dela, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za posamezne skupine ljudi verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti, in pri kateri je potrebno sprotno obveščanje javnosti.

6.4. Kritična obremenitev je s predpisom določena vrednost obremenitve, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za vse prebivalce verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi.

7.

Posledice izpustitve stopenj: mejna ali ciljna vrednost (4.1. in 4.1.1. ZVO-1/2016), opozorilna vrednost (6.3. ZVO-1/2016), alarmna vrednost (6.4. ZVO-1/2016), kritična vrednost (6.4.1. ZVO-1/2016) so nadaljnje kršitve pri določanju vrednosti parametrov v

Prilogi 1 (Uredba/2016) v škodo zdravja prebivalcev in okolja. To se najbolje vidi, če te nove vrednosti (2016) primerjamo z vrednostmi iz veljavne Uredbe/1996. Zato sta dodani obe:

Priloga 1/1996, obstoječa s stopnjami, in Priloga 1/2016 brez stopenj vrednosti.

8.

Mejna ali ciljna vrednost je predpisana kakovost okolja v 4.1. Standardu kakovosti tal (v našem primeru), ki mora biti v določenem času dosežena.

Tako ZVO-1/2016 kot ZVO-1/2004 vsebujeta enako besedilo 4.1., katerega najpomembnejše sporočilo o tem standardu za tla je, da mora biti dosežena (če je višja,torej znižana, je ciljna in mejna, do nje je treba znižati višje vrednosti).

Kar pomeni, da je to prava vrednost kakovosti, ki ne sme biti presežena.

9.

In kaj je v Uredbi/2016, Tabela 1/2016?

Primer kadmij Cd, ki je ena najbolj strupenih snovi (dr. Furst, toksikolog in farmakolog, Nobelov nagrajenec), ker preprečuje delovanje encimov v telesu. Vrednost v Uredbi/2016 je povečana za 100 %, iz 1 na 2 mg/kg suhe snovi. Torej iz mejne (1 mg/kg s.s.), ki je cilj, na opozorilno 2 mg/kg s.s., ki pomeni čezmerno obremenitev po obeh ZVO-1

Pri tem naj opozorimo še na razliko v poimenovanju kritične vrednosti v ZVO-1/2016. Zdaj je to alarmna vrednost, v ZVO-1/2004 je bila kritična vrednost in ta je tudi v Prilogi 1 Uredbe/1996. A to ne spreminja naših ponazoritev, saj nove kritične vrednosti nimamo nikjer opredeljene s tabelo. Uredba/2016 je prevzemala celo kritične vrednosti iz Uredbe/1996 za normalne!

10.

Neznani avtorji Uredbe/2016 so privzeli kar opozorilno vrednost iz obstoječe uredbe, Tabela 1/1996, ki je 2 mg/kg s.s. V definiciji opozorilne vrednosti pa je jasno navedena škodljivost že pri kratkotrajni izpostavljenosti. Privzemanje opozorilnih stopenj za mejne ali ciljne (glej ZVO-1/2016, 4.1. in 4.1.1.) je hudo kršenje 23.člena ZVO-1/2016, je nestrokovno in zelo škodljivo za zdravje prebivalcev. Vse kar je nad mejno ali ciljno vrednostjo pomeni čezmerno obremenitev okolja v skladu s 6.1. ZVO-1/2016 in hkrati hudo kršenje 2.člena ZVO-1/2016, katerega osnovni cilji in nameni so jasno razvidni iz tega člena, predvsem v (1)odstavku in (2) odstavku, točka 1. in 2. in jih Uredba/2016 krši:

2. člen

(namen in cilji zakona)

(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Cilji varstva okolja so zlasti:

1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, pa čeprav se omenjajo škodljivi vplivi nad to vrednostjo, vendar že pri kratkotrajni izpostavljenosti. Zato je mejna ali ciljna vrednost tista, na katero je treba znižati njene prekoračitve, upoštevaje dolgoročnost. Vsako prekoračitev je potrebno dokazati z znanstveno literaturo (in ne prepisovanjem brez znanstvene utemeljitve z najnovejšimi spoznanji o škodljivosti zdravju), ki upošteva dolgoročen vpliv na zrak, podtalnico in rastline oz. prehrambeno verigo do človeka.

V vseh primerih gre namreč za dolgoročne vplive Uredbe/2016, s čimer bi prekoračitve mejnih vrednosti že srednjeročno, še bolj pa dolgoročno znatno poslabšalo zdravje prebivalstva, kar se je najbolj pokazalo v Celjski kotlini z nadpovprečno (Slovenija) smrtnostjo in težkimi obolenji (posebej prilagamo).

11.

AAG zahteva, da se za vsa območja v Prilogi 1: Standardi kakovosti tal (Uredba/2016) privzamejo mejne vrednosti iz Uredbe/1996, zaradi dokazanega stalnega širjenja (dinamika) onesnažil iz kmetijskega in industrijskega območja v zrak, podtalnico in na druga območja in zemljišča daleč naokrog (npr. Celjska kotlina in drugod) ter v prehrambeno verigo do človeka (vrtovi, otroška igrišča, itd.). Delitev po območjih je prinesla pravo eksplozijo prekoračitev onesnaževal, predvsem na kmetijskih in industrijskih območjih pa tudi drugih in s tem ogrožanja zdravja prebivalstva.

Tako bi se z Uredbo/2016 lahko poslabšala kakovost kmetijskega območja z insekticidi na bazi kloriranih ogljikovodikov (DDT/DDD/DDE in drinov) za 3.900 odstotkov (iz 0,1 na 4 mg/kg s.s.), HCH spojin pa za 9.900 odstotkov (iz 0,1 na 10). Druga fitofarmacevtska sredstva, kot je npr. atrazin pa za 29.900 odstotkov (iz 0,01 na 3).

Izračun za orientacijo za zadnji primer (podobno za druge): od povečane vrednosti 3 odštejemo mejno vrednost po Uredbi/1996 (0,01), delimo s to mejno vrednostjo in pomnožimo s 100 in tako dobimo odstotke povečanja onesnaženja po osnutku Uredbe/2016, od Uredbe/1996.

12.

Pri industrijskih območjih so povečanja dovoljene onesnaženosti še bolj katastrofalna. Tudi za njih velja dinamika (širjenje v zrak, podtalnico, na druga območja in zemljišča ter v prehrambeno verigo daleč naokrog (npr. Celjska kotlina in drugod), pa tudi z odvozom čezmerno onesnažene zemljine v primeru novih gradenj izven tega območja ali zemljišča na območju v druga območja ali na druga zemljišča (vrsta primerov v Celjski kotlini in drugod), še posebej brez vsakršne sledljivosti.

Za živo srebro Hg dobimo povečanje za 9.900 % (iz 0,8 na 80), za kadmij Cd pa za 5.900 % (iz 1 na 60). Za svinec Pb dobimo povečanje za 2.253 % (iz 85 na 2.000). In tako naprej….

13.

Kršitev ZVO-1 predstavlja tudi izločitev cinka Zn iz obravnave, češ, da gre za ”esencialni element”. Ta nestrokovna izločitev ne upošteva znanstvenega dejstva, da gre za zelo majhne koncentracije nekaterih elementov, ki so sicer organizmu nujno potrebni, vendar so prekoračitve zdravju škodljive. Dobimo jih s hrano in cinično je uporabljati onesnaženo okolje kot vir cinka.

Obenem ZVO-1 predvideva oceno celotne obremenitve (glej 6.2.), saj cink nastopa lahko v strupenem koktajlu z drugimi elementi (primer Celjske kotline) in je tako sestavni del onesnažene zemljine oziroma tal, ker gre za skupen učinek z drugimi, ki pa je lahko zelo škodljiv zdravju.

6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.

Tudi Uredba/2016 predvideva ugotavljanje obremenitve tal po vseh parametrih in cink spada vanje. Navsezadnje tudi baker Cu spada med esencialne elemente in je med parametri.

14.

Uredba/2016 nadalje krši 40.člen ZVO-1/2016, ki za spremembe aktov, še posebej takih za vso Slovenijo, ki pomembno vplivajo na okolje in zdravje in na trajnostni razvoj, zahteva izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

3. Celovita presoja vplivov na okolje

40. člen

(celovita presoja vplivov na okolje)

(1) Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.

Uredba/2016 sama sebi nasprotuje, ko v obrazložitvi, ki bi se kasneje pozabila in izločila iz akta, omenja skrb za trajnostno upravljanje tal, ipd. Izpušča pa pomembno dejstvo v Sloveniji, da industrija in kmetijstvo povzročata glavno degradacijo tal in zastrupljata prebivalstvo, pa tudi čebele in druge organizme. In ravno pri teh dveh panogah dovoljuje še večje onesnaževanje!

15.

AAG zahteva CPVO presojo Uredbe/2016, ki (glej zgoraj več točk) izjemno močno škodljivo vpliva na okolje in zdravje prebivalcev po vsej Sloveniji, je anonimna brez navedbe kompetentnih avtorjev in mora dobiti strokovno podlago oziroma prevedbo na Uredbo/1996.

Uredba/2016. Pravniško ali še bolj laično na tem področju privzemanje številk iz regulative drugih držav ni kompetentno pri taki občutljivi in zelo strokovni tematiki z možnimi težkimi, dolgoročnimi škodljivimi vplivi na zdravje prebivalstva. Tovrstnih izkušenj je v Sloveniji veliko, saj se še Uredbe/1996 država ne drži in jo kar naprej krši, vključno z inšpekcijami. Tudi opozorila javnosti, redkih nevladnih organizacij kot je AAG in civilnih iniciativ večinoma ne pomaga.

16.

Uredba/2016 ima nekaj pozitivnih stvari in sicer prinaša novi onesnaževali: antimon Sb in cianid (skupni). Žal pa ne popravlja Uredbe/1996, ki nima posebej opredeljenega Cr kroma 6+, ki je vodotopen in zelo strupen, manjkata tudi kobalt in molibden. Vseh pomanjkljivosti nismo našteli, razreši naj jih CPVO, ki je temu namenjen.

17.

Smatramo, da smo dovolj temeljito v tej fazi utemeljili zahtevo za umik Uredbe/2016. V nadaljevanju pa še posebej dodajamo primer Celjske kotline in katastrofalnega odnosa države do nje in njenih prebivalcev, predvsem njihovega zdravja, kljub jasni zakonodaji in Uredbi/1996.

18.

Stalna kršitev te zakonodaje je, da prebivalci Celjske kotline ne morejo tako, kot drugi državljani in velika večina drugih prebivalcev Evrope na svojih vrtovih gojiti vrtnin in so prejeli zdravstveno oceno stanja tal leta 2012 in prej:

Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov, s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem (mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin). (Inštitut za varovanje zdravja – IVZ RS, 13.3.2012).

19.

Uredba/2016 še poslabšuje situacijo spodaj naštetih območij, saj dovoljuje prekoračitve mejnih vrednosti.

Med najbolj onesnažena področja v Sloveniji spadajo Celjska kotlina, Zasavje, Mežiška dolina, okolica Jesenic in Idrije ter tudi Šaleška dolina. Ta območja že desetletja spadajo med kritično onesnažena oz. zastrupljena območja.

Na omenjenih lokacijah je potrebno opozoriti, da so na najbolj kritičnih točkah vsebnosti nevarnih težkih kovin v prsti presežene za od 10 do 50 krat ali celo še več in se raznašajo v okolico ter onesnažujejo še druga tla nad mejno vrednostjo (po Uredbi/1996).

20.

Da bi lahko nadzorno prikazali pomanjkljivosti in nestrokovnosti , ki izhajajo iz tega osnutka  smo se  v AAG odločili, da le te prikažemo predvsem  na primeru Celjske kotline v kateri smo na tem področju v zadnjih letih največ delali. Pripombe, ki jih podajamo pa veljajo za celotno državo.

21.

Predlagana Uredba o stanju tal, ki jo je pripravilo MOP je v nasprotju z Zakonom o varstvu okolja, ki določa, da je potrebno preprečevati onesnaževanje okolja, ne pa ga povečevati in Direktivo 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa v 3 točki:

“Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične, rakotvorne snovi in, da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem……«

22.

Administrativno določene višje »dovoljene« vrednosti nevarnih snovi v tleh v novi Uredbi pa so v nasprotju z dosedanjim vedenjem in novimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti strupenih snovi na degradiranih področjih kot je celjska kotlina in ostala onesnažena področja v Sloveniji. Uredba bi morala jasno navesti sankcije za onesnaževalce, ki bi morali kazensko in odškodninsko odgovarjati za povzročeno škodo okolju in posredno zdravju ljudi.

23.

Neutemeljenost predlaganih višjih “dovoljenih” vrednosti strupenih snovi v tleh v novi Uredbi za tla na vrtovih in kmetijskih zemljiščih pa dokazujejo do sedaj opravljene analize tal in vrtnin, ki dokazujejo, da so posamezne vrtnine na področju Teharij celo do 18. krat bolj in na področju Medloga 12,3 krat bolj zastrupljene od SLO povprečja. Pripominjamo, da to nista najbolj onesnaženi področji Celja, saj naj bi bilo v Medlogu cca 2mg/kg s.s. kadmija in na področju Teharij do cca 8 mg/kg s.s. kadmija, poleg ostalih strupenih snovi. Razširjenost onesnaženja v celjski kotlini s težkimi kovinami pa je dokazana z vsemi že do sedaj opravljenimi analizami. Na področju nove Cinkarne je onesnažena zemlja vsebovala do 660 mg/kg s.s kadmija, kar je kar 50 krat več od vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (Dutch List Intervention Values) za remediacijo onesnažene zemljine. Na področju stare cinkarne pa je imel eden od vzorcev kar neverjetnih 1200 mg/kg s.s. kadmija poleg ostalih strupenih snovi – pa nihče ne ukrepa!!!

Prav tako neverjetnih 120 000 mikro gr /l cinka, poleg ostalih strupenih snovi v podtalnici na področju nove cinkarne, ko bi morali nujno ukrepati za zaščito okolja pri 800 mikro gr /l po DLIV standardu pa dodatno dokazuje neodgovornost in nesposobnost reševanja okoljske katastrofe v Celju in okolici- pa nihče ne ukrepa!!!!

24.

Raziskava Ministrstva za kmetijstvo in okolje “Pregled rezultatov preiskave tal, vrtnin in žit na območju celjske kotline v letu 2012” na področju Teharij, Vrh, Slanc in Proseniškega je dokazala prisotnost koktajla strupov v vrtninah in 700% čez “dovoljeno” mejo kadmija v listih rdeče pese, ki jih kmetje uporabljajo za krmo domačih živali, kar se prenaša v prehransko verigo. Škodljivost zaužitih nevarnih strupenih snovi se v človeškem telesu ne seštevajo temveč multiplicirajo, zato je neumnost in skrajno neodgovorno govoriti o dopustnih dnevnih in tedenskih vnosih nevarnih in škodljivih snovi v človeško – predvsem otroško telo.

25.

Zato je IVZ RS že leta 2012 navedel v svojem strokovnem mnenju Obremenitev okolja s težkimi kovinami v Celju in okolici, “ Menimo, da je glede na prisotnost rakotvornih snovi v okolju potrebna celovita sanacija že onesnaženega okolja in spremembe tehnoloških postopkov, ki povzročajo onesnaženje okolja. Težke kovine vstopajo v telo predvsem preko dihal in prebavil. Vnos preko prebavil je možno s prepovedjo uporabe onesnažene hrane in vode preprečiti. Nekatere tehnične ukrepe smo že navedli v predhodnih mnenjih(z dne 21.1.2012). Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem- mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanje lokalno pridelanih vrtnin.

Namesto, da bi na MOP-u in MZ- u sprejeli nujne ukrepe za zaščito zdravja ljudi ob evidentnem ogrožanju zdravja – predvsem otrok pa z birokratskimi predpisi znižujejo standarde zaščite prebivalstva, kar je odraz popolne nesposobnosti soočiti se z dejanskim stanjem odgovornih na MOP-u in pripravljavcev nove Uredbe.

26.

Torej, vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal od naravnega okolja predvsem za tla in igrišča v vrtcih so skrajno zavržno dejanje in jih lahko smatramo kot namerno izpostavljanje naših najmlajših težkim kovinam, kar je zrelo za kazenjsko uvadbo.

Glede na nedavne ugotovitve raziskav v nekaterih občinah o kakovosti mivke peskovnikih  in v skrbi za naše najmlajše, nas v AAG zelo skrbi, kako je z izpostavljenostjo otrok težkim kovinam v vrtcih in igriščih!

 

Tudi za tla na vrtovih in kmetijskih zemljiščih bi morale ostati vsaj iste vrednosti iz dosedanje Uredbe, ki določa, da je že pri 1mg/kg kadmija mejna vednost, kar je vsaj 100% več od najbolj obremenjenga naravnega okolja v Sloveniji.

Da pa bi bile za industrijska območja tako izjemno visoke vrednosti, kar 500% čez sedanjo kritično vrednost 12mg/kg s.s. kadmija pa je predlagatelj zrel za kazensko ovadbo. Delavci, ki bi se gibali ali celo delali na tako onesnaženem področju bi se dejansko vsakodnevno zastrupljali in bi onesnaženje s tega področja z obuvali razširjali, saj so “sistemi” med seboj povezani (zrak-tla- voda- bivanjsko okolje). Tako izjemno onesnažena tla so nesporno tudi vir prašenja v okolje in dokazano ogrožajo podtalnico.

(Analiza Environa področja nove Cinkarne).

27.

Dosedanja Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih za nevarne snovi v tleh je bila sprejeta leta 1996 in je bila temelj za sprejeto Uredbo o sanaciji Mežiške kotline. Vsaka drugačna obravnava ostalih podoročij Slovenije v nasprotju z enakostjo pred zakonom in enako obravnavo podobno ali enako onesnaženega področja pa bo predmet presoje pravosodnih institucij.

Vsako administrativno poviševanje “dovoljenih” vrednostih nevarnih snovi v tleh v novi Uredbi je iz vseh navedenih razlogov in podatkov popolnoma nedopustno, nestrokovno in zavržno dejanje.

V AAG smatramo, da je ta uredba napisana zaradi zmanjševanja stroškov sanacij degradiranih območij, za možnost nadaljevanja onesnaževanja tal, ki jih povzroča »umazana industrija« in za lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj.  

V kolikor bi bila ta uredba  sprejeta, bi  bistveno vplivala na poslabšanje zdravja prebivalstva, predvsem pa na zdravje naših otrok, saj bi onesnaževalci povsem legalno zastrupljali naše okolje!

Jesenice, 15.08.2016

 

ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Onesnaženje zemlje ne bo manjše

Osnutek uredbe o strupih v zemlji za Celjsko kotlino ne rešuje ničesar

Brane Piano – Delo
sre, 03.08.2016, 18:00

Celje – Ministrstvo za okolje in prostor še do 16. avgusta zbira pripombe na osnutek uredbe o stanju tal. V njej ukinja mejne, opozorilne in kritične vrednosti vsebnosti nevarnih snovi v tleh, hkrati pa dopustne koncentracije povečuje. Na Mestni občini Celje (MOC) pravijo, da to bistveno ne spreminja razmer v Celjski kotlini, saj uredba niti navidezno ne bo zmanjšala onesnaženosti.


Strokovnjaki in celjska civilna družba, o čemer smo že poročali, opozarjajo, da je sprostitev normativov nesprejemljiva, saj se z njo ohranja sedanja stopnja onesnaženosti zemlje, hkrati pa ponekod dopušča povečanje obremenitev. Zanimalo nas je, koliko bi novi normativi spremenili načrte za dolgo odlašano celovito sanacijo Celjske kotline, ki sodi med najbolj onesnažena območja v Sloveniji. Ali bi se torej z uredbo zmanjšalo tudi območje čezmerne onesnaženosti in bi se znižali stroški sanacije?

Premalo o vplivih na ljudi

Na MOC nismo mogli ugotoviti, kdo nam odgovarja, le razlago, da so odgovore pripravili na občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalo, ki ga vodi Dušan Slapnik. Na vprašanje ne morejo natančno odgovoriti, saj ni nove ocene onesnaženosti tal, ki bi upoštevala nove mejne vrednosti. »Glede na dosedanje ocene v študiji Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – Celjska kotlina modelni pristop za degradirana območja pa ocenjujemo, da obseg onesnaženih tal ne bo manjši,« so zapisali.

Na MOC imajo zato vrsto pripomb na predlagane uredbe, saj menijo, da preveč poudarja ugotavljanje stanja tal in premalo upoštevane poti prenosa onesnaževal iz tal v človeka ali okolje z različno rabo tal. Pogrešajo tudi prilogo s standardizirano metodo določanja biodostopnosti onesnaževal iz tal ter izračun ocene stopnje tveganja vplivov onesnaženih tal na ljudi in okolje.

Zvišanja dopustnih standardov jih ne motijo

Po mnenju Celja so v uredbi tudi pomanjkljivo določene obveznosti upravljavca ali lastnika zemljišča pri izvajanju namenske raziskave onesnaženosti tal ter načini izvajanja namenske raziskave. »Opozarjamo, da bi bilo treba v uredbi določiti, kaj se šteje za stara okoljska bremena,« pravijo na MOC, kjer s tem poudarjajo, da ima Celje z okolico prav zaradi industrijske dediščine veliko tovrstnih težav.

Na občini tudi predlagajo, da bi v uredbi ostro delitev med slabim in dobrim stanjem tal zmanjšali še z vmesno stopnjo – zmerno onesnaženimi tlemi. Torej enako tristopenjsko, kakor je sedanja delitev na mejne, opozorilne in kritične vrednosti onesnaževal.

Do povišanja dopustnih standardov pa na celjski občini niso pretirano kritični: »Po naši oceni ne gre za zelo veliko zvišanje mejnih vrednosti, razen za industrijska območja. Po obrazložitvi uredbe so takšni standardi predpisani tudi v razvitih evropskih državah (Avstriji in Nemčiji) in so določeni na podlagi možnih poti prenosa onesnaževal v človeka in okolje glede na rabo tal. Pot vnosa onesnaževal v človeka je namreč drugačna pri kmetijski rabi in rabi tal za vrtove, kot, na primer, na pozidanem industrijskem območju.«

Alpe Adria Green o »legalnem zastrupljanju«

Jesenice – »Vsako administrativno poviševanje dovoljenih vrednosti nevarnih snovi v tleh je nedopustno, nestrokovno in zavržno dejanje. Uredba je napisana zaradi zmanjševanja stroškov sanacij degradiranih območij, za možnost nadaljevanja onesnaževanja tal, ki jih povzroča umazana industrija in za lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. V kolikor bo uredba sprejeta, bo bistveno vplivala na poslabšanje zdravja prebivalstva, predvsem pa na zdravje naših otrok, saj bodo onesnaževalci povsem legalno zastrupljali naše okolje,« pravi Vojko Bernard, predsednik civilnodružbene organizacije Alpe Adria Green. Ta je v začetku tedna ministrstvu poslala obsežne pripombe na osnutek uredbe o tleh in med drugim opozorila, da je uredba v nasprotju z evropsko direktivo, po kateri za vrsto snovi ni mogoče določiti spodnjega praga tveganja. P. B.

VIDEO – SLOVENSKA KRONIKA RTV – UREDBA O STANJU TAL RAZBURJA

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/