Oddaji TV Slovenija Moje mnenje 03.09. 2021 na rob


Na TV Slovenija je bila  oddaja Moje mnenje 03.09. 2021, kjer so govorili svežnju predlogov Evropske komisije, ki ga je predstavila sredi poletja , s katerimi bi države, ki močno vplivajo na področje podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve, izpuste toplogrednih plinov zmanjšale najmanj za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Dr. Dušan Plut je ministra Andreja Vizjaka v oddaji opomnil, da je podpisal energetsko dovoljenje za TEŠ 6. To je minister zanikal in pozval dr.Dušana Pluta, da naj mu pokaže kakršen koli dokument o TEŠ-u z njegovim podpisom. V AAG smo pridobili dokument, ki dokazuje resničnost navedb dr. Dušana Pluta. Sprašujemo se zakaj,  Andrej Vizjak kot minister za okolje in prostor zavaja javnost?

Vizjak1

Vizjak2

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Alpe Adria Green postala članica globalne mreže za čiščenje odpadkov GWCN


Alpe Adria Green je na povabilo vodstva organizacije postala članica globalne mreže za čiščenje odpadkov GWCN.

 Global Waste Cleaning Network

Globalno omrežje za čiščenje odpadkov-GWCN je mednarodno neprofitno omrežje, ki ga sestavljajo nevladne organizacije, izobraževalne ustanove ter zasebna in javna podjetja, ki so dejavna in se zanimajo za okoljska vprašanja, povezana z ravnanjem in zmanjševanjem trdnih, tekočih ali plinastih odpadkov.

GWCN je zlasti namenjen ohranjanju in ohranjanju zdravih oceanov, obal, dežel in vzdušja tako za ljudi kot za naravo.

GWCN podpira okoljske dejavnosti, prikazuje, povezuje in usposablja svoje člane mreže, prispeva k okoljskim razpravam, spodbuja okoljske raziskave in širi informacije, povezane z okoljem.

GWCN Certificate of Membership-Alpe Adria Green-page-001

V mrežo GWCN se je AAG vključil, ker smatramo, da je moč NVO v globalnem povezovanju, če želimo ohraniti planet za naše zanamce!

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Na seji postojnskega občinskega sveta posredovala policija


Sabrina Mulec – Postojna – Radio Koper

Na sredini seji so postojnski svetniki odločali tudi o začasni spremembi rabe zemljišča v Orehku, na katerem naj bi zrasel kampus za 450 turških delavcev, ki gradijo 2. tir. Zaradi incidenta so sejo za pol ure prekinili, posredovala je policija.

 

orehek 1

Foto: AAG

Precejšen del prebivalcev Orehka izgradnji kampusa nasprotuje. Opozarjajo na bližino edinega rezervnega vodnega vira za Postojno in neustrezno infrastrukturo. Poleg tega jih skrbi, da bodo turški delavci bivali v človeku nevrednih razmerah. Zaradi nestrinjanja z graditvijo začasnega naselja je sejo v njihovem imenu spremljal Damjan Simon: “Delavci, ki naj bi garali 12 ur sedem dni v tednu, si, najmanj kar je, zaslužijo primerno spanje in prehrano.

Župan Igor Marentič je prepričan, da je Simon prišel na sejo provocirati. “Ves čas je skakal v besedo, žalil, zmerjal, nagovarjal in se sprehajal po dvorani. Po večkratnem opozorilu, naj se umiri, sem ga pozval, naj zapusti dvorano. In ker tega ni storil, smo poklicali policijo, ki ga je skušala odstraniti.A za to ni imela ustrezne pravne podlage.

Dokument so kasneje svetniki podprli. Marentiča pa čudi, da je bila policija neuspešna. “To pomeni, da kdorkoli lahko pride kamorkoli, bodisi na sodišče bodisi v parlament, sedi, govori, kriči, se sprehaja in ne obstaja nikakršen vzvod, da se takega človeka odstrani.

Simon odgovarja: “Dogajanje je pričakovano nadaljevanje dezinformiranja in izključevanja javnosti iz projekta delovnega taborišča. Stopnjuje se s pritiski, grožnjami in poskusi fizično odstraniti javnost, če ne gre drugače, pa s policijo in javnim poniževanjem ter grožnjami.

Zato pa je občina, tako Simon, projekt dovolila pojasnjevati predstavniku kapitala. Da je elaborat pomanjkljiv in neustrezen, je sicer te dni opozorila okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki je sporočila, da v njem manjka vrsta ključnih podatkov, brez katerih se takega dokumenta ne sme sprejeti.

Iz dokumentacije AAG: PRIPOMBE AAG NA ELABORAT – Lokacijska preveritev za nastanitveni center – Orehek

1. V Elaboratu lokacijske preveritve za omogočanje začasne rabe prostora na območju EUP-001 (v nadaljevanju Elaborat), za nastanitveni center za delavce pri delih za 2.tir, v KS Orehek manjka vrsta ključnih podatkov in se takega brez njih ne more sprejeti.

2. V Elaboratu manjka podatek o lastništvu parcele. Tako je največja parcela 3072/1 k.o 2486 Orehek, znotraj katere so druge naštete parcele, last podjetja Korle transport, trgovina in storitve d.o.o. Pobudnik in naročnik Elaborata, ki bi rad gradil na tej parceli pa je druga firma in sicer Yapi Merkezi iz Ljubljane. Lastništvo parcele je zabeleženo v katastrskem načrtu območja, ogled katastra 9.9.3021. Naročnik mora pojasniti odnos do lastnika parcele. Elaborat je sicer pomanjkljiv poleg že naštetega lastništva tudi v nekaj drugih ključnih točkah, ki jih navajamo v nadaljevanju.

3. V Elaboratu manjka pisno mnenje KS Orehek o nameri naročnika, kar mora naročnik dodati Elaboratu.

4. Elaborat omenja, da so se krajani naselja Orehek strinjali z gradnjo pa tudi širša javnost. Elaborat tega ne dokazuje s pisnimi dokumenti glede krajanov in posebej glede širše javnosti, kar je treba nujno dopolniti. Tako javni interes ni podprt z dokazi.

5. Elaborat omenja področje Nature 2000 v bližini kot tudi EPO in drugih pravnih režimih (navajamo):

”Zemljišča v območju LP, se nahajajo v območju naslednjih pravnih režimih:

 Natura 2000 : na vzhodnem in zahodnem robu območja LP se nahaja Natura 2000: Nanoščica (SI3000126),

 Ekološko pomembno območje: na vzhodnem in zahodnem robu območja LP se nahaja EPO Nanoščica – porečje (ID 54500),

 Območje evtrofikacije: celotno območje LP se nahaja v območju evtrofikacije LP VT Pivka Prestranek – Postojnska jama (SI144VT2),

 Opozorilna območja varovanj in zaščitnih ukrepov erozija: celotno območje LP se nahaja v opozorilnem območju – zahtevni zaščitni ukrepi,

 Hidrografija: na severnem delu območja LP se nahaja občasen linijski objekt površinskih voda – 5 metrski priobalni pas.

Začasne prostorske ureditve na zgoraj našteta območja ne bodo posegale. Upošteva se pogoje in smernice Zavoda za varstvo narave in Direkcije RS za vode.”

Elaborat mora predložiti pogoje in smernice Zavoda RS za varstvo narave in Direkcije RS za vode ter Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, ki je tudi omenjena v Elaboratu.

6. Elaborat navaja, da na tem območju ni fekalne in meteorne kanalizacije in rešuje problem čiščenja z malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Rešitev odvajanja je navedena kot napišejo ” Očiščena odpadna voda se bo ponikala v ponikovalnem polju, preliv bo urejen v obstoječi odtok.” Taka rešitev je nesprejemljiva. Navedba, češ, da je bilo pred tem odvajanje s farme neposredno v teren ni merilo za predlagano rešitev. V opisu čiščenja manjka čiščenje od bakterij, parazitov in virusov, ki ne smejo priti v kraški teren in eventuelno v podtalnico za pitno vodo, zato je treba Elaborat dopolniti z dodatnim čiščenjem ter tudi zaostriti kriterije za druge navedene sestavine izpustov. Obenem mora biti obdelano tudi širjenje izpustov v podtalnico in znana točna lokacija.

Elaborat namreč ugotavlja varovana območja voda in sicer navaja:

Varovana območja s področja rabe in upravljanja z vodami:

 Območje evtrofikacije: celotno območje LP se nahaja v območju evtrofikacije LP VT Pivka Prestranek – Postojnska jama (SI144VT2)

 Opozorilna območja varovanj in zaščitnih ukrepov erozija: celotno območje LP se nahaja v opozorilnem območju – zahtevni zaščitni ukrepi

 Hidrografija: na severnem delu območja LP se nahaja občasen linijski objekt površinskih voda – 5 metrski priobalni pas

 Vodovarstveno območje: v bližini južnega roba območja LP se nahaja Vodovarstveno območje – občinski nivo

7. Posebej opozarjamo, da je v zadnjem času dokazano, da se virus SARS-CoV-2 širi tudi v komunalne vode in lahko zaide tudi v polje za pitno vodo. Zato je treba z dodatnim postopkom čiščenja zagotoviti odplake brez bakterij, parazitov in virusov, še posebej brez SARS-CoV-2 virusa, saj gre za hitro prepusten kraški teren. S tem je nujno treba dopolniti Elaborat.

8. Prav tako je treba v Elaboratu navesti in zagotoviti, kako bo spoštovano strokovno odstranjevanje azbestnih kritin, saj so znani primeri, ko se to v praksi ne spoštuje.

9. Največja sosedna mejna parcela parc.št. 2960 k.o. 2486 Orehek je kmetijsko zemljišče visoke kategorije, kjer je več lastnikov, katerih mnenje je tudi potrebno priložiti Elaboratu.

PRIPIS AAG:

Kljub temu da je bila na občinskem svetu občine Postojna Lokacijska preveritev za nastanitveni center – Orehek, izvajalec še vedno nima gradbenega dovoljenja, čeprav delala z vednostjo države in občine veselo na črno potekajo.

AAG je na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v eko patrulji na območju Orehka 01.09.2021 in izjav prič poslal prijave inšpekcijskim službam. Do danes od njih še nismo prejeli odgovora, verjetno so naše prijave  “ARHIVIRALI” da ne bi bilo potrebno zagristi v kislo jabolko in ugotoviti da je izvajalec kršil zakonodajo RS. Dela na tem področju se namreč izvajajo z blagoslovom države. Odgovore od inšpekcijskih služb mora AAG iztirjati v večini primerov z inštrumentom “Zahteva za dostop do informacij javnega značaja”, pa še tu, čeprav so zakonsko obvezi podati odgovor moramo pri posameznih primerih podati pritožbo na informacijsko pooblaščenko. Pa pravijo, da živimo v pravni državi!

Povezava:

AAG EKO-PATRULJA JE IZVEDLA 01.09.2021 EKO PATRULJO NA OBMOČJU OREHKA.

 

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti – 16. september


Sonce na nebu

Ozonska plast, krhek ščit plina, ščiti Zemljo pred škodljivim delom sončnih žarkov in tako pomaga ohraniti življenje na planetu.

Postopna opustitev nadzorovane uporabe snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in z njimi povezano zmanjšanje niso pomagale le pri zaščiti ozonske plasti za to in prihodnje generacije, ampak so pomembno prispevale tudi k svetovnim prizadevanjem za obravnavo podnebnih sprememb; poleg tega je varoval zdravje ljudi in ekosisteme z omejevanjem škodljivega ultravijoličnega sevanja na Zemljo.

Montrealski protokol – hladimo nas, našo hrano in cepiva

Montrealski protokol se je začel kot globalni sporazum o zaščiti ozonske plasti, delo, ki ga je dobro opravil, zaradi česar je eden najuspešnejših okoljskih sporazumov doslej. Združena globalna prizadevanja za postopno odpravo ozonsko škodljivih snovi pomenijo, da je danes luknja v ozonski plasti zdravilna in hkrati varuje zdravje ljudi, gospodarstva in ekosisteme. Kot želi letošnji svetovni dan ozona poudariti, Montrealski protokol naredi veliko več – na primer upočasni podnebne spremembe in pomaga povečati energetsko učinkovitost v hladilnem sektorju, kar prispeva k varnosti preskrbe s hrano.

Ozadje

Ugotovljeno je bilo, da so številne pogosto uporabljene kemikalije izjemno škodljive za ozonski plašč. Haloogljikovodiki so kemikalije, pri katerih je eden ali več ogljikovih atomov vezanih na enega ali več atomov halogena (fluor, klor, brom ali jod). Haloogljikovodiki, ki vsebujejo brom, imajo običajno veliko večji potencial za uničevanje ozonskega plašča (ODP) kot tisti, ki vsebujejo klor. Kemikalije, ki jih je ustvaril človek in so zagotovile večino klora in broma za zmanjšanje ozonskega plašča, so metil bromid, metil kloroform, ogljikov tetraklorid in družine kemikalij, znanih kot haloni, klorofluoroogljikovodiki (CFC) in klorovodikovi ogljikovodiki (HCFC).

Dunajska konvencija o zaščiti ozonske plasti

Znanstvena potrditev o izčrpavanju ozonskega plašča je spodbudila mednarodno skupnost, da vzpostavi mehanizem sodelovanja za ukrepanje za zaščito ozonskega plašča. To je bilo formalizirano v  Dunajski konvenciji o zaščiti ozonskega plašča , ki jo je 28 držav sprejelo in podpisalo 22. marca 1985. Septembra 1987 je to pripeljalo do priprave Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

Montrealski protokol

Glavni cilj  Montrealskega protokola  je zaščititi ozonski plašč z ukrepi za nadzor celotne svetovne proizvodnje in porabe snovi, ki ga tanjšajo, s končnim ciljem njihovega odpravljanja na podlagi razvoja znanstvenih spoznanj in tehnoloških informacij. Sestavljen je iz več skupin snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Skupine kemikalij so razvrščene glede na družino kemikalij in so navedene v prilogah k besedilu Montrealskega protokola. Protokol zahteva nadzor nad skoraj 100 kemikalijami v več kategorijah. Pogodba za vsako skupino ali prilogo kemikalij določa časovni razpored za postopno opustitev proizvodnje in porabe teh snovi, da bi jih sčasoma popolnoma odpravili.

Časovni razpored, določen s Protokolom, velja za uživanje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Poraba je opredeljena kot proizvedene količine in uvožene, zmanjšane za količine, izvožene v katerem koli letu. Obstaja tudi odbitek za preverjeno uničenje. Odstotni znižanja se nanašajo na določeno izhodiščno leto za snov. Protokol ne prepoveduje uporabe obstoječih ali recikliranih nadzorovanih snovi po datumih opuščanja.

Obstaja nekaj izjem pri bistvenih uporabah, kjer niso bili najdeni sprejemljivi nadomestki, na primer v inhalatorjih z odmerjenimi odmerki (MDI), ki se običajno uporabljajo za zdravljenje astme in drugih težav z dihanjem, ali sistemih za gašenje požara s halonom, ki se uporabljajo v podmornicah in letalih.

Leta 1994 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 16. september za mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti, v spomin na datum podpisa leta 1987 Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč ( resolucija 49/114 ).

Izvajanje Montrealskega protokola

Izvajanje Montrealskega protokola je v razvitih državah in državah v razvoju dobro napredovalo. V večini primerov so se spoštovali vsi načrti opuščanja, nekateri celo pred načrtovanim rokom. Pozornost se je sprva osredotočila na kemikalije z večjim potencialom za zmanjšanje ozonskega plašča, vključno s CFC in haloni. Urnik postopne opustitve HCFC je bil zaradi njihovih manjših potencialov za zmanjšanje ozonskega plašča in ker so bili uporabljeni tudi kot prehodni nadomestki za CFC, bolj sproščen.

Urnik postopne opustitve HCFC je bil uveden leta 1992 za razvite države in države v razvoju, slednje so zamrznile leta 2015, dokončno opustitev pa do leta 2030 v razvitih državah in 2040 v državah v razvoju. Leta 2007 so se pogodbenice Montrealskega protokola odločile, da bodo pospešile časovni razpored odprave HCFC za razvite države in države v razvoju.

Splošna ratifikacija

16. septembra 2009 sta Dunajska konvencija in Montrealski protokol postala prva pogodba v zgodovini Združenih narodov, ki je dosegla splošno ratifikacijo.

Kigalijev amandma

Pogodbenice Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, so na svojem 28. srečanju pogodbenic 15. oktobra 2016 v Kigaliju v Ruandi dosegle dogovor o postopni opustitvi fluorougljikovodikov (HFC).

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

 

 


Razglasitev prvega “5-državnega biosfernega rezervata” na svetu


UNESCO bo največje zaščiteno rečno območje v Evropi razglasil za prvi 5-državni biosferni rezervat Mura – Drava – Donava na svetu.

Dunaj/Zagreb/Budimpešta/Ljubljana/Beograd, 15. september 2021 – UNESCO bo 15. septembra 2021 na srečanju v Abuji, Nigeriji, razglasil prvi 5-državni biosferni rezervat na svetu, ki se razteza preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Območje, veliko 930.000 hektarjev in 700 kilometrov rečnega toka Mure, Drave in Donave, bo tako postalo največje zaščiteno rečno območje v Evropi.

Biosferni rezervat zaradi svoje velikosti in potencialov predstavlja pomemben prispevek k Evropskemu Zelenemu dogovoru. Je prvi primer zaščite naših edinstvenih naravnih območij v povezavi z razvojem trajnostnih poslovnih praks. Prav tako ustanovitev biosfernega rezervata prispeva k uresničevanju ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost. Cilj strategije je namreč do leta 2030 revitalizirati 25.000 km rek in zaščititi 30 odstotkov kopenskega območja EU. Imenovanje rezervata je mandat vsem 5 državam, da skupaj pospešijo zaščito in revitalizacijo območja Mura-Drava-Donava ter spodbudijo trajnostne poslovne prakse.

Tako imenovana “Evropska Amazonka” se začne ob avstrijski reki Muri in sega čez reko Dravo do reke Donave v Srbiji. “UNESCO-va razglasitev je pomemben indikator mednarodnega sodelovanja in skupne zelene vizije, je tudi pomemben korak naprej pri ohranjanju naravnih in kulturnih vrednot v regiji ter uspešen primer združenja držav z enim skupnim ciljem – zaščita narave,” je dejala Andrea Johanides, CEO of WWF Austria.

Območje biosfernega rezervata je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, peščene in gramozne brežine, strme brežine, zaledja in mrtvice. ‘Evropska Amazonka’ je dom največji populaciji orlov belorepcev v Evropi, z več kot 150 pari, prav tako predstavlja gnezdišče številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male beloglave čigre in črne štorklje, ter bivališča bobrov, vider in rib, kot je jeseter. Območje je pomembno počivališče in krmišče za več kot 250.000 ptic selivk.

»Kar pet držav bo varovalo območje biosfernega rezervata, ki predstavlja enega najbolj edinstvenih rečnih koridorjev v Evropi. Zdravi celinski ekosistemi imajo pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb, zato bi njihovo ohranjanje moral biti logičen korak k prilagajanju na kaotične podnebne razmere v prihodnosti, «je povedala Katalin Sipos, CEO WWF Hungary.


Vzorčna regija za zaščito narave in trajnostni razvoj

Številne vrste so odvisne od Mure, Drave in Donave, prav tako skoraj 900.000 ljudi, katerih življenja so oblikovale reke. Neokrnjena poplavna območja varujejo naselja pred poplavami in zagotavljajo pitno vodo, rodovitno zemljo, blažijo posledice podnebnih sprememb, spektakularne pokrajine pa povečujejo potencial za trajnostni razvoj turizma.

»V času podnebne krize in velikega izumrtja vrst postaja varstvo narave stvar preživetja. Razglasitev biosfernega rezervata je pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za negativne prakse, kot so novi projekti gradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek ali odstranjevanje usedlin. Območje »Evropske Amazonke« zato vidimo kot dober primer sobivanja ljudi z naravo,« je povedala Nataša Kalauz, direktorica WWF Adria.

Vzporedno z imenovanjem 5-državnega biosfernega rezervata se na tem območju že izvajajo dodatni projekti za naravo in ljudi. Vrednost zaščite območja je prepoznala tudi EU, ki je s svojimi programi podpore sofinancirala projekte v vrednosti več kot 20 milijonov evrov za zaščito narave in za razvoj območja. Projekti se osredotočajo na revitalizacijo rek, trajnostne poslovne prakse, krepitev čezmejnega sodelovanja itd. Od Evropske komisije se pričakuje, da bo takšne predstavitvene projekte v prihodnje podprla v večji meri.

Zaščiteno območje je bilo imenovano s precejšnjo podporo WWF, okoljskih ministrstev, organov varstva narave, UNESCO-vih odborov za človeka in biosfero ter številnih lokalnih partnerjev v vseh petih državah.

»Čeprav smo z razglasitvijo dosegli zelo velik korak za ohranitev rek Mure, Drave in Donave za vse prihodnje generacije, nas čaka še veliko dela. Da ne bi imeli le še enega »papirnega parka«, potrebujemo večjo zavezanost odločevalcev, pa tudi gospodarstvenikov, s ciljem spodbujanja trajnostnega razvoja »Evropske Amazonke«. Pričakujemo nadaljevanje učinkovitega sodelovanja, resnično živega biosfernega rezervata, v katerem se narava obnavlja, spodbujajo inovacije in v katerem so lokalne skupnosti gonilne sile sprememb«, je sklenil Arno Mohl, Mura-Drava-Danube program.

Opombe za urednika:

Leta 1990 je nemški sklad EuroNature koordiniral razvoj koncepta za to obsežno zaščiteno območje. Od leta 2000 naprej je WWF znatno podpiral ustanovitev rezervata. Osnova za nominacijo je bila podana leta 2009. Aktivnosti pri vzpostavitvi 5-državnega UNESCO-vega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava so se uradno pričele leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zaščitili svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo zaščiteno območje. Strogo zaščiteno jedro in varovalni pas, ki ga sestavlja 13 večjih posameznih zaščitenih območij znaša 280.000 hektarjev. Obkroža ga 650.000 hektarjev prehodne cone.

Nadaljnje informacije:

Zemljevid in slike rezervata: http://www.amazon-of-europe.com/si/mura-novice/

Kontakt: Nevenka Lukić Rojšek, Predstavnica WWF Adria v Sloveniji, članica strokovne komisije AAG –  nrojsek@wwfadria.org

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Širjenje plastike in strupenih kemikalij se mora končati!


Ko se bo svet pričel resnično pričel zavedati resnične nevarnosti in se bo spopadel s podnebno krizo, se bodo fosilna goriva počasi umikala iz primarnih virov energije. To je dobra novica. Slaba novica pa je, da petrokemična industrija računa, da bo močno povečala proizvodnjo plastike in strupenih kemikalij iz fosilnih goriv, ​​da bi pridobila na svojih zalogah nafte in plina.

Zaradi tega prehoda so izzivi podnebja, onesnaženja s plastiko in kemične toksičnosti – ki se sprva morda zdijo ločeni problemi – dejansko povezani in zahtevajo sistemski pristop k reševanju. Nevarnost je v tem, da lahko, če se osredotočimo le na eno samo meritev, na primer emisije toplogrednih plinov, nenamerno spodbudimo prehod z goriva na plastiko in kemikalije, ki so prav tako nevarne in nevzdržne.

Po poročilu Mednarodne agencije za energijo za leto 2018 petrokemikalije , ki so narejene iz nafte in zemeljskega plina, “hitro postajajo največji gonilnik svetovnega povpraševanja po nafti.”

Petrokemikalije so povsod prisotne v vsakodnevnih izdelkih in mnoge od njih zastrupljajo nas in naše otroke. Raziskave so pokazale da odstranjevalci madežev, zaviralci gorenja, ftalati in drugi strupi prispevajo k raku, padcu števila sperme, debelosti in številnim nevrološkim, reproduktivnim in imunskim težavam.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI V HRVATINIH


imageEVROPSKI TEDEN MOBILNOSTIimage

Obvestilo javnosti

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave, s sedežem na Jesenicah, zadnja štiri leta izvajamo ozaveščevalno – izobraževalne projekte na temo trajne mobilnosti s poudarkom na električni mobilnosti. V preteklih letih V okviru različnih aktivnosti projektov smo v preteklih dveh letih obiskali že preko 30 osnovnih in srednjih šol po celotni Sloveniji s predavanji na temo trajnostne in električne mobilnosti ter predstavitvijo in preizkusom električnega avtomobila.

E-AVTO1

Tudi letos v času Evropskega tedna mobilnosti , ki poteka med 15. In 22. 9. 2021, želimo nadaljevati s predavanji za naše šolarje , zato tudi s pomočjo Mestne občine Koper načrtujemo izvedbo predavanja o trajni in električni mobilnosti tudi na Primorskem,

tokrat na osnovni šoli dr. Aleša Beblerja v Hrvatinih, in sicer v petek, 17.9.2021 ob 12. uri.

Istega dne bomo gostovali tudi na njihovo direktno povabilo tudi na Osnovni šoli Ankaran, in sicer ob 10:00 uri.

Predavanje, v katerega bodo vključeni učenci devetih razredov, bo odgovorilo na osnovne koncepte trajne mobilnosti s posebnim poudarkom na električni mobilnosti, prednosti in slabosti avtomobilov na električni pogon, prihodnost električnne mobilnosti.

Učenci bodo v živo spoznali še različne elemente električne mobilnosti ( elektromotor, električna baterija za pogon , polnilni kabli in postaje) , ogledali pa si bodo lahko tudi čisto pravi, predelan električni avto.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Poglavitni vzrok raka je kemizacija okolja


 

Anton_Komat_2019

Anton Komat – član strokovne komisije AAG

Medicina in pristojni državni organi si kljub številkam o visoki umrljivosti zaradi raka v Sloveniji zatiskajo oči. Sklicujejo se na nepravilne razlage statističnih podatkov in svarijo, da je panika odveč. Tovrsten mlačen odgovor ne preseneča raziskovalca in publicista Antona Komata, ki se sprašuje, zakaj odgovorni ne spregovorijo o zastrupljenosti okolja, ki je vir rakavih obolenj.

Kako razumete Eurostatovo lestvico, na kateri Slovenija zaseda prvo mesto po umrljivosti zaradi raka? Ali je res bolj pozitivna kot negativna?

Prvo mesto Slovenije v EU po smrtnosti zaradi raka bi moralo povzročiti alarm v družbi, ne samo pri odgovornih institucijah, ki naj bi skrbele za javno zdravje. Vendar smo spet priča relativiziranju problema, tako kot v primerih Socke v Savinjski dolini, PCB v Beli krajini ali zamolčanih posledic uporabe pesticidov in požara v »kemični čistilnici« Kemis. Vedno poskušajo utopiti problem s statistično manipulacijo, kjer se pomešata incidenca in umrljivost. Tudi sklicevanje na atlas raka zamegljuje izvor rakavih obolenj. Neka kancerogena snov lahko povzroči več vrst raka. Resno znanstveno delo mora temeljiti na podatkih o uporabljenih strupih, njihovi toksikologiji in njihovem sinergističnem delovanju. To znanje so odgovorni »prešpricali«, zato lahko govorimo o koliziji med pravo znanostjo in medicino kot stroko, ki se ne odziva na kronično zastrupljanje ljudi.

Kje so glede na vaše dolgoletno raziskovanje, predavanja in kopico knjig na to temo bistveni vzroki za toliko raka pri nas? Hrana s preveč industrijsko predelanega mesa, strupi v okolju, slaba preventiva; na ministrstvu med drugim izpostavljajo premalo cepljenj proti raku materničnega vratu?

Poglavitni vzrok je kemizacija okolja, v katerem živimo. Znanost pozna kancerogene in genotoksične snovi, ki se pri nas uporabljajo, in tudi hormonske motilce. Kdor hoče in išče, ta najde dovolj dokazov v per review znanstvenih revijah. Zakaj odgovorne institucije ne uporabijo previdnostnega principa, ki je še vedno temeljno načelo kemične varnosti v EU? To pravi, da je že sum na zdravstveno tveganje neke snovi zadosten razlog, da se ta snov prepove. Denimo glifosata, ki je antibiotik, metabolični strup in verjetno kancerogen, v Sloveniji letno porabimo kar 85 ton! Poliva se vsepovsod po javnih površinah, po železnici, avtocestah, parkiriščih, parkih, trgih, pokopališčih in celo otroških igriščih.

Bi bilo lahko krivo tudi neprimerno zdravljenje? Kaj menite o vedno novih zdravilih, ki se pojavljajo na trgu, in kakšno je vaše mnenje o konoplji kot zdravilu?

Metod zdravljenja ne bom komentiral, kajti bistven problem je v preventivi, za katero namenjajo le okrog pet odstotkov sredstev. Drugo požre kurativa, ki pa je v rokah farmacevtskih korporacij. Medicina je pozabila na načelo bolje preprečevati kot zdraviti, saj je bolezen postala posel t. i. BigPharme, ki nosi vrtoglave dobičke. Zato vse bolj le blažijo simptome obolenj in vse manj odpravljajo vzroke zanje.

Ali je sprejemljivo, da kot glavnega krivca za raka navedemo nezdrav življenjski slog posameznika, že če denimo pogosto pije alkohol in kadi?

Že pol stoletja poslušamo le litanije o alkoholu, kajenju ter nujni telesni vadbi in prav je tako. Ni mi pa jasno, zakaj odgovorni ne spregovorijo v jeziku biokemije, toksikologije in citologije. Očitno so te tri stroke zanje tujek. Znanost razkriva vir raka v motenem delovanju mitohondrijev (membranske strukture, namenjene celičnemu dihanju, op. a.), na kar je opozoril dr. Otto Warburg, ki je leta 1931 prejel Nobelovo nagrado za metabolično teorijo raka. Zlo rakavih obolenj je treba odpraviti pri viru, kjer pa trčimo ob vsemogočni kapital, ki ga zanima le dobiček.

Zakaj je najpogostejši rak pri moških na prostati in pri ženskah na dojkah? Posplošeno se kot prvi logičen odgovor kažejo hormoni, ki jih je nekaj pobrkljalo.

Hormonski motilci so največja kemična grožnja sodobnega človeka, za katero vemo že dvajset let. Vemo, katere snovi so to, kdo jih proizvaja in kje so, vendar jih še vedno množično uporabljajo. Torej vemo, kdo je zastrupljevalec, anonimne žrtve pa zgolj polnijo statistiko. Ali morilec anonimne žrtve ni morilec? 

VIR: ONA+

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Del krajanov Orehka proti nastanitvi tujih delavcev


Erika Pečnik Ladika, TV Slovenijia

Prebivalci pozivajo inšpektorje k ukrepanju

Četrtina prebivalcev Orehka se ne strinja s postavitvijo delavskega naselja v vasi. Opozarjajo, da so se gradbena dela začela brez gradbenega dovoljenja, zato inšpektorje pozivajo k ukrepanju.

image1

Dela naj bi se začela brez gradbenega dovoljenja – Foto AAG

Stavbe nekdanje zadruge v Orehku so porušene, zdaj turško podjetje tam postavlja temelje za delavsko naselje. “Vse to je brez gradbenega dovoljenja, investitor ima samo dovoljenje odstraniti obstoječe objekte, vse preostalo je – poudarjam – delo na črno,” je povedal vaščan Orehka Damijan Simon.

Prostorski načrt predvideva na tem območju stanovanjske hiše ali dom upokojencev. Občinski svetniki bodo prihodnji teden glasovali o lokacijski preveritvi, da bi začasno tam postavili delavsko naselje. Šele na podlagi tega bo lahko turško podjetje zaprosilo za gradbeno dovoljenje.

“Inšpekcije so bile obveščene, vaščani Orehka pa se sprašujemo, zakaj ni nobenega ukrepanja,” je dejal Simon.

“Malo majhen je tisti prostor za 400 ljudi. Ne smemo pozabiti, da ti ljudje prihajajo iz precej toplejšega okolja in bodo zdaj nastanjeni tukaj na tej naši burji in v snegu,” pa dejala občinska svetnica Levice Tina Žigon.

Med rušenjem starih hlevov so prebivalci posneli, kako so izvajalci nepravilno odstranjevali azbestno kritino. Metali so jo s strehe, čeprav Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) zaradi mikroskopsko majhnih in nevarnih azbestnih vlaken to izrecno prepoveduje. Po odredbi inšpektorjev so odpadke takoj odstranili, bližnje vodno črpališče pa ni bilo onesnaženo, zatrjujejo v javnem podjetju Kovod Postojna. Drobci azbesta pa so na lokaciji ostali, so ugotovili okoljevarstveniki iz Alpe Adria Green.

So bili vaščani za ali proti?

“Vaščani so bili načrtno neinformirani in zavedeni,” je nadaljeval Simon. Nasprotniki projekta so zbrali 50 podpisov vaščanov, kar je dobra četrtina, čeprav naj bi bili pred meseci na seji krajevne skupnosti večinsko za. “Bil sem sam prisoten v dvorani, vaščani so glasovali, ali se strinjali ali ne strinjajo, in iz zapisnika je jasno razvidno, da je bila večina za,” pa je povedal župan Postojne Igor Marentič.

Morda so si premislili, morda so se ustrašili. Sprejeti 450 tujcev v vas z manj kot 200 prebivalci je svojevrsten izziv.

VIDEO

Povezava:

AAG EKO-PATRULJA JE IZVEDLA 01.09.2021 EKO PATRULJO NA OBMOČJU OREHKA.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST

Zdrav zrak, zdrav planet


Tema leta 2021 za Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo je »Zdrav zrak, zdrav planet«, ki poudarja zdravstvene vidike onesnaženosti zraka, zlasti glede na pandemijo COVID-19 . Letošnji poudarek je na tem, da se daje prednost potrebi po zdravem zraku za vse, obenem pa naj bo pogovor dovolj širok, da bo zajel tudi druga kritična vprašanja, kot so podnebne spremembe, zdravje ljudi in planetov ter cilji trajnostnega razvoja . Ta dan je skupen poziv k ukrepanju, da uskladimo naša prizadevanja in zahtevamo našo pravico do čistega zraka.

Meritve kakovosti zraka. ki jo je AAG izvedel za učence osnovne šole iz Vižmar

Dvojna težava:

1) Vpliv na zdravje : drobni, nevidni delci onesnaženja prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in telo. Ta onesnaževala so odgovorna za približno tretjino smrti zaradi možganske kapi, kronične bolezni dihal in pljučnega raka ter za četrtino smrti zaradi srčnega napada. Prizemni ozon, ki nastane pri interakciji številnih različnih onesnaževal na sončni svetlobi, je tudi vzrok za astmo in kronične bolezni dihal.

2) Vpliv na podnebje : kratkotrajna podnebna onesnaževala (SLCP) so med onesnaževali, ki so najbolj povezana tako z učinki na zdravje kot s kratkoročnim segrevanjem planeta. V ozračju vztrajajo le nekaj dni ali do nekaj desetletij, zato ima lahko njihovo zmanjšanje skoraj takojšnje koristi za zdravje in podnebje za tiste, ki živijo v krajih, kjer ravni padajo.

Preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti zraka za izboljšanje kakovosti zraka po vsem svetu

Onesnaževanje zraka je največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi in eden glavnih vzrokov smrti in bolezni, ki se mu je mogoče izogniti po vsem svetu, pri čemer je približno 6,5 milijona prezgodnjih smrti (2016) po vsem svetu pripisanih onesnaženju zraka v zaprtih prostorih in na prostem. Zlasti v državah v razvoju onesnaževanje zraka nesorazmerno prizadene ženske, otroke in starejše, zlasti pri prebivalstvu z nizkimi dohodki, saj so pogosto izpostavljeni visoki stopnji onesnaženosti zunanjega zraka in onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih zaradi kuhanja in ogrevanja na lesno gorivo in nafto.

Onesnaževanje zraka je globalni problem z daljnosežnimi posledicami zaradi prevoza na dolge razdalje. Če ni agresivnega posredovanja, se bo po ocenah število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka v zraku povečalo za več kot 50 odstotkov do leta 2050.

Družba nosi visoke stroške onesnaževanja zraka, med drugim zaradi negativnih vplivov na gospodarstvo, produktivnost dela, stroške zdravstvenega varstva in turizem. Zato ekonomskih koristi vlaganja v nadzor nad onesnaževanjem zraka ni mogoče preceniti in razumeti je treba, da obstaja tudi ekonomska utemeljitev za ukrepanje in da obstajajo stroškovno učinkovite rešitve za odpravo onesnaženosti zraka.

Slaba kakovost zraka je izziv v okviru trajnostnega razvoja za vse države, zlasti v mestih in mestnih območjih v državah v razvoju, pri čemer je raven onesnaženosti zraka višja od meja, določenih v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka .

Nekatera onesnaževala zraka, kot so črni ogljik, metan in prizemni ozon, so tudi kratkotrajna onesnaževala podnebja in so odgovorna za pomemben del smrti, povezanih z onesnaževanjem zraka, pa tudi za vplive na pridelke in s tem na varnost preskrbe s hrano, zato Zmanjšanje vpliva na podnebje.

Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo

Države članice ZN priznavajo, da je treba do leta 2030 bistveno zmanjšati število smrtnih primerov in bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja in onesnaženja zraka, vode in tal ter zmanjšati škodljiv vpliv mest na okolje na prebivalca, tudi s posebno pozornostjo kakovosti zraka ter ravnanja z komunalnimi in drugimi odpadki do leta 2030.

Čist zrak je pomemben za zdravje in vsakodnevno življenje ljudi, onesnaženost zraka pa je največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi in eden glavnih svetovnih vzrokov smrti in bolezni, ki se jim je mogoče izogniti. Onesnaževanje zraka nesorazmerno prizadene ženske, otroke in starejše ljudi, negativno pa vpliva tudi na ekosisteme.

Danes mednarodna skupnost priznava, da lahko izboljšanje kakovosti zraka izboljša blaženje podnebnih sprememb in da lahko prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb izboljšajo kakovost zraka.

Navdušena nad naraščajočim zanimanjem mednarodne skupnosti za čist zrak in poudarjanjem, da si je treba še naprej prizadevati za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z zmanjšanjem onesnaženosti zraka, za zaščito zdravja ljudi, se je Generalna skupščina odločila,  da bo 7. september razglasila za mednarodni dan čistega zraka Zrak za modro nebo.

Čisti zrak in cilji trajnostnega razvoja

V zaključnem dokumentu konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju z naslovom ” Prihodnost, ki si jo želimo ” so se države zavezale, da bodo spodbujale politike trajnostnega razvoja, ki podpirajo zdravo kakovost zraka v kontekstu trajnostnih mest in naselij. Tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 , ki opisuje časovni načrt za doseganje trajnostnega razvoja, varstva okolja in blaginje za vse, priznava, da je zmanjšanje onesnaženosti zraka pomembno za dosego ciljev trajnostnega razvoja.

.. če se nam danes pridružujete ali nam dodirate. Veliko ljudi nam je zaupalo odkar smo začeli objavljati pred 20 leti, in se obrnili na nas v trenutkih krize, negotovosti, solidarnosti in upanja. Vse več bralcev je pred kratkim naredilo korak, da nas finančno podpre – tako, da smo odprti za vse in ostro neodvisni.

Brez delničarjev ali lastnikov lahko sami določimo svoje delovanje in zagotovimo zaupanja vredno organizacijo, ki je brez komercialnega in političnega vpliva, kar ponuja protiutež širjenju dezinformacij. 

Za razliko od mnogih drugih je organizacija AAG na voljo vsem, ne glede na to, koliko si lahko privoščijo. To počnemo, ker verjamemo v enakost ljudi. Večje število ljudi lahko spremlja globalne dogodke, razume njihov vpliv na ljudi in skupnosti ter dobi navdih za smiselno ukrepanje, vendar je veliko večja moč če so med seboj povezani.

Našim članom in bralcem želimo ponuditi celovit mednarodni pogled na kritične dogodke, ki oblikujejo naš svet – od narave, okolja in počasnega izhoda iz svetovne pandemije. Zavezani smo, da bomo ohranili svoj ugled nujnega in učinkovitega poročanja o podnebnih razmerah, zato smo sprejeli odločitev, da zavrnemo oglaševanje podjetij iz tega področja ter se zavežemo k doseganju čistih nič emisij do leta 2030.

Če je bil kdaj čas, da se nam pridružite, je zdaj. Vsak prispevek, naj bo velik ali majhen, poganja naše delo za prihodnost naših otrok. Podprite AAG že s 5. evri – traja le minuto. Če je mogoče, nas prosimo, da nas vsak mesec podprete z rednim zneskom. Hvala vam.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST