Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP)


Alpe Adria Green (AAG)  je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na na Osnutek Nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP v času javne razprave.

prašni delci

Pripombe AAG:

1. Za doseganje kriterijev oziroma zmanjševanje emisij predlagamo drugačen poslovni model v mnogi primerih, kot pa je v NAPCP predlagan, na primer na straneh 12 in 13 z naštevanjem dodatnih ukrepov, da bi zmanjšali PM2,5 in NMVOC, ki naj bi bila kritična za doseganje evro kriterijev. Poslovni model, ki ga predlaga NAPCP so spodbude, kar pomeni državni oziroma davkoplačevalski denar. Dosedanja praksa je pokazala, da se na ta način zelo, zelo počasi dosegajo cilji. Tudi navedeno ozaveščanje ni dovolj oziroma je prepočasno, glede na postavljene roke.

2. V NAPCP je na strani 33 celo ocena, da bi bil cilj za emisije PM2,5 zelo težko dosegljiv, kar navajamo:

” Za PM2.5 je bil cilj prvič določen v revidiranem Goteborškem protokolu za leto 2020, ki je bil potem povzet v direktivi NEC iz leta 2016, kjer je bil dodan še cilj za leto 2030. Slovenija mora do leta 2020 glede na leto 2005 emisije PM2.5 zmanjšati za 25 %, kar pomeni, da bi morale emisije znašati 10,0 kt. Emisije leta 2017 so bile od tega cilja višje za 1,5 kt oz. za 15 %. Glede na pretekle emisijske trende in glede na dejstvo, da je za doseganje cilja potrebno zamenjati veliko število naprav in ozavestiti veliko število uporabnikov, se lahko zaključi, da bo cilj za leto 2020 zelo težko dosegljiv oz. ne bo dosežen. Do leta 2030 je potrebno emisije zmanjšati za 60 % oz. doseči emisije v višini 5,3 kt. Brez sistematičnega in odločnega pristopa na vseh ravneh odločanja ter vseh akterjev od ministrstev, lokalnih skupnosti, prodajalcev naprav, dimnikarjev, uporabnikov, socialnih centrov, nevladnih organizacij, idr. tega cilja Slovenija ne bo dosegla.

3. Prav zaradi pesimistične ocene o doseganju ciljev pri PM2,5, ki je posledica predlaganih ukrepov, ki že dosedaj niso dali rezultatov ali pa zelo počasi, predlagamo drugačen poslovni model od predlaganih na straneh 12 in 13 ter 33. S subvencijami bi podprli le razvoj in proizvodnjo filtrov prašnih delcev na malih in tudi večjih kurilnih napravah, kar je ključno za čistejši zrak. Zamenjava kurilnih naprav, uvedba ogrevanja s sončnimi kolektorji in toplotnimi črpalkami, uvedba daljinskega ogrevanja in podobno pa naj se financira iz dobička energetskih podjetij, katerih lastnica je država. Pozitiven primer tega poslovnega modela je na primer Energetika Vransko, ki je investirala v daljinsko ogrevanje za okrog 90 % zgradb v Vranskem. Lastnikom ni bilo treba investirati, saj bi tako nikoli ne dosegli cilja. Tako pa zdaj lastniki plačujejo porabljeno toploto, izmerjeno s kalorimetri. Tako ni bila potrebna nobena subvencija države, pač pa se vloženi denar počasneje vrača. Zato pa je učinek hiter, kar je ključno. Kot nam je znano se podobnega modela loteva GEN-I z nameščanjem sončnih celic po zgradbah. Spet je samo vprašanje vračanje vloženega denarja na daljši rok, učinek naložbe je pa hiter. In to je način, da dosežemo kriterije. Zato se ne strinjamo s pesimizmom, ki je sicer realen, če delamo po starih slabih modelih.

4. Zgornji model je uporabljiv pri mnogih drugih ukrepih, ki jih najdemo v NAPCP, brez subvencij iz državnega proračuna in s hitro realizacijo ciljev. Na primer v prometu, ki je tudi kritičen.

5. Pri pregledih emisij oziroma imisij PM2,5 in drugih onesnaževal manjkajo razlogi za tako stanje oziroma preseganje. Gre za lokalne razmere, ki so znane in bi jih bilo treba našteti. Na primer začudi preseganje pri Biotehnični fakulteti. Ne vemo sicer kje je merilnik, vendar je območje stran iz mesta in tega preseganja ne bi pričakovali.

6. Posebej pa izpostavljamo uvoz onesnaženj zraka iz drugih držav. Pri tem navajamo kot že mnoga leta problem zahodne cirkulacije zraka iz Italije, ki zaradi tržaške industrije in še od drugod vnaša v naše ozračje onesnaženja, predvsem na Primorsko in Goriško področje, na kar je AAG že večkrat opozoril.

POVEZAVA:

Osnutek Nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP)

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal,


Alpe Adria Green (AAG)  je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal v času javne razprave.

gozdna-zemlja

Pripombe AAG:

1. Glavno dopolnitev Pravilnika, ki jo predlagamo in zahtevamo, je monitoring tal, ki so v nepremičninskem prometu oziroma se nameravajo pozidati ali pa so v prometu kot zemljine za različne uporabe. Tega v Pravilniku ni, je pa od vse kontrole tal daleč najbolj pomembno področje. V Sloveniji smo namreč bili priča odkopu zemljin, ki so vsebovale nevarne sestavine in so se odlagale na neznanih mestih ter s tem prenašale in razprševale onesnaženost tal po različnih območjih Slovenije, največkrat prikrito, celo z vednostjo županov. Konkretne primere takega dogajanja imamo in smo imeli v Celjski kotlini (izgradnja Tehnopolisa in drugih zgradb) pa tudi drugod, kar je javnosti in MOP že dalj časa poznano.

2. Dodatno opozarjamo na razprševanje invazivnih rastlin (na primer Japonski dresnik), ki imajo kali ali dele v zemljini pa ni nobene kontrole predno se taka zemljina prenese drugam. Največkrat opažamo rast tega dresnika po zaključnih deli komunalnih in drugih podjetij, ko nasipajo zemljino na določenem območju. Nihče ne odgovarja za razprševanje te in drugih invazivk, kar bi moralo biti zajeto v tem Pravilniku. Prav tako pa tudi monitoring na te invazivke.

3. Predlagamo torej, da je v omenjenem prometu obvezen monitoring take zemljine predno pride do izkopa in selitve na drugo območje.

4. Pri tem omenjamo primer izgradnje Magne, pri čemer so bile izkopane zemljine klasificirane po več parametrih, opravljene analize in tudi na invazivke. Tak pristop mora vsebovati tudi ta Pravilnik za druge gradnje in nepremičninsko poslovanje z zemljo.

5. Predlagamo tudi možnost monitoringa zemljin oziroma tal na državne stroške, ki jih prinese zemljino tal v analizo zainteresiran državljan pred nakupom določenih parcel ali investitorji pred gradnjo. Lahko pa se ta obveznost uredi na stroške investitorja v gradbenem dovoljenju, vendar pod kontrolo države, da se prepreči izigravanje, kar pa mora biti predpisano s tem Pravilnikom.

6. V Pravilniku manjka navezava na podobne akte, oziroma odnos do njih. Gre na primer za Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal:

http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/varstvo_tal/#c17883

7. Nadaljnja pripomba se tiče 7. člena in podobnih, kjer se namesto SIST standarda lahko uporablja tudi ” drug enakovreden mednarodno priznan standard ”. Predlagamo, da se določi tudi kdo je pristojen, da odloči ali drug standard ustreza zgornji definiciji.

8. Kar se tiče navedb standardov v tekstu in prilogah je naša zahteva, da se nam omogoči brezplačen dostop do tam navedenih standardov, saj sicer ne moremo do teh vsebin, ker nismo profitna organizacija niti nimamo sredstev, da bi te drage standarde plačevali, kakor zahteva organizacija za standarde. Lahko pa nam jih plača država na našo zahtevo. Brez dostopa do omenjenih standardov je naša možnost izdelave pripomb precej omejena, kar na področju okolja po Aarhuški konvenciji ni dopustno.

9. Predlagamo tudi v okviru tega Pravilnika možnost za posameznika, da prinese v določen laboratorij vzorec tal (kmetijske in druge zemljine) v brezplačno analizo ali ga odvzame pristojna inštitucija, s čimer bi v veliko večji meri (bolj kot z samo obstoječimi členi Pravilnika) izvedeli za kakovost tal na določenih lokacijah. Promet s parcelami je namreč veliko bolj razvit in so taki podatki veliko bolj pomembni in konkretni, se tičejo urbanih kot neurbanih živih območij, kot pa bi dala neka mreža, četudi sistematična, po tem Pravilniku. Pripominjamo, da je pravzaprav v preteklosti tak monitoring že bil izveden, kar razberemo iz Klasifikacije tal v Sloveniji in iz podobnih raziskav.

10. Posebej izpostavljamo degradirana območja, ki po predlogu Pravilnika lahko tudi ne pridejo v poštev za monitoring. Je pa monitoring za ta tla bistveno pomembnejši za namen, ki ga želi izpolniti 97.člen ZVO-1.

11. Prav tako je nujen monitoring plazečih tal, ki jih katerakoli mreža ne more zajeti ali pa naključno, ker je delana po drugem sistemu. Predlagamo, da se tako degradirana območja kot potencialna plazeča območja zajamejo v monitoring po parcelah, ne glede na sistematično mrežo. Za izpolnitev 97.člena je namreč pomembneje vedeti, kje ne smemo graditi zaradi potencialnega plazenja, saj to plazenje kasneje povzroča stroške tudi državi. Zato je preventivni monitoring potrebno vključiti v Pravilnik.

Povezava:

Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

V Državnem svetu obravnavali problematiko pitne vode zaradi iztirjenja vagonov v železniškem predoru pri Hrastovljah


image

Foto: Arhiv AAG

8. 7. 2019 sta se sestali na skupni seji Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov , sprejeli sta s k l e p, da na podlagi 30. in 32. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) zahtevata, da predsednik Državnega sveta skliče izredno sejo z naslednjo točko dnevnega reda:

1. Problematika oskrbe s pitno vodo obalnih občin v luči izrednega dogodka z dne 25. junija 2019 – iztirjanja vagonov v železniškem predoru pri Hrastovljah v mestni občini Koper

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov opozarjata, da obstaja zaradi železniške nesreče pri Hrastovljah, ki je povzročila razlitje kerozina na vodovarstvenem območju reke Rižana, nevarnost onesnaženja vodnega vira Rižana in s tem ogroženost nemotene oskrbe s pitno vodo obalnih občin. Navedeno ob odsotnosti alternativnega vodnega vira predstavlja grožnjo za varnost in zdravje tamkajšnjih prebivalcev, kar pa zahteva takojšnje ukrepanje in iskanje možnih rešitev, ki bodo prebivalkam in prebivalcem slovenske Istre zagotovile zadosten in varen vodni vir oz. dostop do pitne vode, ki je ustavna kategorija. Železniška nesreča je izpostavila tudi ranljivost železniške povezave na vodovarstvenem območju med Divačo in Koprom oz. Luko Koper, kar tudi zahteva takojšnje iskanje možnih alternativnih logističnih rešitev.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov menita, da gre za neodložljivo zadevo, ki jo mora Državni svet kot zastopnik lokalnih interesov čim prej obravnavati in uvrstiti na dnevni red seje Državnega sveta. Ker je redna seja Državnega sveta predvidena šele 18. septembra 2019, kar je prepozno za obravnavo zadevne tematike, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov zahtevata sklic izredne seje Državnega sveta.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov predlagata, da Državni svet sprejme naslednji predlog sklepov:

1. Državni svet se je seznanil s problematiko oskrbe s pitno vodo obalnih občin v luči izrednega dogodka z dne 25. 6. 2019 – iztirjanja vagonov v železniškem predoru pri Hrastovljah v mestni občini Koper.

2. Državni svet se je seznanil s sklepi občinskih svetov občin Koper, Piran, Izola in Ankaran z dne 5. 7. 2019 in jih podpira.

3. Državni svet poziva Vlado, da v najkrajšem možnem času v sodelovanju s stroko in lokalnimi skupnostmi ter uporabo dostopnih in naprednih tehnologij opravi vse potrebne aktivnosti za zagotovitev alternativnega vodnega vira za dolgoročno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo, saj je železniška nesreča pri Hrastovljah z izlitjem kerozina v kraška tla, kjer nevarne snovi hitro poniknejo in nato prodirajo v smeri izvirov, ponovno pokazala ranljivost vodnega vira Rižana kot najpomembnejšega vira pitne vode za obalne občine. Pri tem naj se najprej proučijo že v preteklosti začeti projekti oskrbe s pitno vodo slovenske Istre. Z namenom zagotavljanja dopolnilnega vodnega vira s ciljem varnejše oskrbe Obale z vodo in prebroditev morebitnega kriznega obdobja (npr. onesnaženje vodnega vira, sušno obdobje) naj se nadaljuje s projektom desanilizacije (razsoljevanja) morja.

4. Državni svet poziva Vlado, da v luči nadaljnje rasti pretovora v Luki Koper in dolgotrajne izgradnje drugega tira železniške proge Koper-Divača čim prej predstavi možne alternativne logistične rešitve za transport tovornega prometa z jasnimi zavezami in časovnimi roki, ki bodo omogočile nemoteno povezavo Luke Koper z zalednimi trgi in ne bodo bremenile že tako preobremenjenega avtocestnega omrežja.

5. Državni svet podpira nadgradnjo projekta izgradnje drugega tira v dvotirno progo, pri tem pa poziva Vlado, da se pri načrtovanju drugega tira zagotovi dolgotrajna zaščita vodnih virov kraškega sveta. Po izgradnji dvotirne proge Koper-Divača naj se obstoječa železniška povezava Divača-Koper opusti in prepusti v upravljanje lokalnim skupnostim

6. Državni svet podpira pripravo predloga interventnega zakona, ki bo zagotovil pogoje in finančne vire za izvedbo alternativnega vodnega vira za oskrbo slovenske Istre s pitno vodo.

7. Oblikuje naj se posodobljen protokol o ukrepanju ob tovrstnih izrednih dogodkih z ekološkimi posledicami in določi, katere strokovnjake in institucije je treba obvestiti in aktivirati.

8. O vseh sprejetih načrtih in ukrepih naj Vlada sproti seznanja Državni svet kot zastopnika lokalnih interesov na državni ravni.

Komisija in interesna skupina se je seznanila tudi s stališčem  dr. Gorazda Pretnarja, ki je v imenu nevladne organizacije Alpe Adria Green opozoril, da ob velikih vodnih virih pozabljamo na nacionalni pomen malih vodnih virov, ki se jih izrinja. Nujno je spremeniti zakonodajo in poskusiti pridobiti evropska sredstva za ohranitev malih vodnih virov, za katere čiščenje bi lahko uporabili dosegljivo sodobno tehnologijo. Ti mali vodni viri bi zagotavljali varnost oskrbe z vodo v podobnih primerih kot je nesreča v Hrastovljah, če ni možno zagotoviti dodatnega vodnega vira. Evropska zakonodaja določa minimalni standard državnega monitoringa, za katerega skrbi Ministrstvo za zdravje in se izvede nekajkrat na leto na vodnih virih, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev. Mali vodni viri niso predmet teh monitorinogv in so prepuščeni lokalnim skupnostim, kjer pa ni potrebnega strokovnega znanja za potrebne analize. Ker evropska zakonodaja dopušča izjeme glede predpisovanja monitoringa v primeru specifik, predlaga, da država zagotavlja monitoring za vse lokalne majhne vodne vire, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev.

Celoten zapisnik lahko preberete na povezavi:  pdf

Ti sklepi bodo v Državnem svetu Republike Slovenije predvidoma potrjeni na 5. izredni seji 15. 7. 2019.

Diapozitivi iz predavanja Voda v kraškem podzemlju – predavanje 28. 11. 2018, ki ga je organiziral AAG  v prostorih KS 90 v Kopru. Predaval je Franci Malečkar član UO AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Sporočili Ministrstva za okolje in prostor RS v zvezi odkopa Drtija v Moravčah na portalu GOV.SI


VIR: Portal GOV.SI

Ministrstvo za okolje in prostor

11. 7. 2019

1) Analiza vzorcev neodvisne kemijske analize in sanacijskega materiala na območju nekdanjega odkopa Drtija v Moravčah pokazala na okoljsko škodo

Zaradi preverjanja domnevnih kršitev na območju nekdanjega odkopa Drtija v občini Moravče, kjer deluje podjetje Termit d. d. in ugotavljanja vplivov delovanja podjetja na okolje, je Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo strokoven in neodvisen odvzem vzorcev sanacijskega materiala in jih dalo v analizo. Za potrebe odvzema vzorcev sanacijskega materiala so bile izvedene tri raziskovalne vrtine in štirje bagrski razkopi. V času izvedbe terenskih raziskav, so bili odvzeti tudi vzorci petih površinskih in dveh podzemnih voda na širšem območju nekdanjega odkopa Drtija.

Rezultati analiz sanacijskega materiala so pokazali, da so na petih lokacijah od skupno sedmih preiskanih lokacij, v posameznih vzorcih znatno presežene kritične vrednosti. Na nekaterih lokacijah so kritične vrednosti v določeni globini presegle vsebnosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec ali fluoride. Kritična vrednost za cink je bila v določeni globini presežena na vseh petih lokacijah. V skladu z določili Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh to pomeni, da na petih lokacija zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode. Glede na Zakon o varstvu okolja je na navedenih lokacijah prišlo do okoljske škode, povzročene tlom. Posledično se mora določiti obseg onesnaženosti tal in ukrepi v skladu z Uredbo o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode.

Na vseh lokacijah, na katerih se je v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem lahko vnašala umetno pripravljena zemljina (V3, B3 in B4) so najmanj štirje parametri v določeni globini presegli največje vrednosti anorganskih ali organskih parametrov in njihovih vsebnosti v izlužku za umetno pripravljeno zemljino ali bili izven območja, ki je določeno za fizikalno-kemijske lastnosti glede na določila Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Na vseh lokacijah je bila pH vrednost in v določenih globinah celotni organski ogljik izven območja, ki je določeno za fizikalno-kemijske lastnosti. Prav tako, so se tudi na lokacije V1, V2, B1 in B2 odlagali materiali, ki ne bi ustrezali zahtevam Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Analizni rezultati nakazujejo, da se je na teh lokacijah odlagal material, ki ni skladen z določili uredbe.

Primerjava analiznih rezultatov odvzetih vzorcev materiala glede na Uredbo o odlagališčih je pokazala, da so na šestih lokacijah od skupno sedmih najmanj štirje parametri presegli mejno vrednost parametra izlužka oziroma mejno vrednost parametra onesnaženosti. Analizni rezultati nakazujejo, da se je na teh lokacijah odlagal material, ki ni skladen z določili Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Enako je iz terenskih opisov razvidno, da se je na nekaterih lokacijah odlagal neprimeren material (npr. keramične varovalke (talilni vložki), električne žice, strelovod, železna cev, prazne plastenke za pijačo, gospodinjski odpadki (kuhinjska goba za pomivanje posode), krogelni ostanki brusilnih kamnov, lepljene plošče iz polimerne mase, kosi plastike in plastičnih mrež, kosi kovine, kosi betona, dolomitni bloki, koščki asfalta, pletena (rašel) vreča.

Na lokacijah V1, V3 in B1 so mineralna olja v določeni globini presegla mejno vrednost iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, največjo vrednost organskega parametra v umetno pripravljeni zemljini iz Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov in mejno vrednost parametra izlužka iz Uredbe o odlagališčih odpadkov.

Rezultati analiz površinskih in podzemnih voda so pokazali, da so izcedne vode na območju podjetja Termit obremenjene z onesnaženjem, značilnim za odpadne vode. Najbolj je onesnažen saniran zahodni del odkopa, ki je zasut z glinami, s krovnimi materiali ter gradbenimi materiali. Tako v podzemni vodi, kot tudi v izcedni vodi se je v tem delu odkopa, pokazalo onesnaženje s kovinami in visokimi vsebnostmi formaldehida ter fenolov. Glede na navedeno bi bilo treba izcedne vode na območju podjetja Termit zbirati in pred odvajanjem v okolje zagotoviti ustrezno čiščenje.

Ministrstvo je o izsledkih analize obvestilo tako Termit kot Občino Moravče ter pristojne inšpekcijske službe.

Vzorčenje in kemijske analize sanacijskega materiala, površinskih in podzemnih voda na območju nekdanjega odkopa Drtija, kjer deluje podjetje Termit d. d. (.pdf)

12. 7. 2019

2) Okoljska inšpekcija včeraj z ustno odločbo prepovedala obratovanje naprave za predelavo odpadkov podjetja Termit

Okoljski inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je po včerajšnji pridobitvi poročila Agencije RS za okolje (ARSO) o monitoringu stanja voda na vplivnem območju podjetja Termit d. d., že včeraj opravil inšpekcijski pregled. Z ustno odločbo je včeraj prepovedal obratovanje naprave za predelavo odpadkov podjetja Termit.

travnik

Zaradi nastanka okoljske škode, kot to izhaja iz samega poročila ARSO, je inšpektor izdal dva ukrepa:

  • opozorilo po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) – zavezanec mora skladno s 110.e členom Zakona o varstvu okolja (ZVO), v roku osmih dni po prejemu zapisnika, obvestiti ministrstvo o nastali okoljski škodi. Dokazilo o obvestilu mora dostaviti v pisni ali elektronski obliki na naslov IRSOP,
  • ustno odločbo na podlagi 157. člena ZVO – stranka Termit d. d., mora zaradi neposredne nevarnosti dodatnega čezmernega obremenjevanja okolja, prenehati z obratovanjem naprave za predelavo odpadkov, ki se nahaja na območju peskokopa Drtija, na zemljiščih s parcelno št. 47 in 97/2 k.o. Drtija, do prilagoditve delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja. Odločba je takoj izvršljiva.

Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve. Zoper pisno odločbo ima stranka pravico pritožbe v roku petnajst dni od vročitve pisne odločbe.

ZVO v 80. členu določa, da ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) odvzame tudi na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v določenem roku ne izvrši njegove pravnomočne odločbe o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz OVD. V primeru izpolnjenih pogojev bo inšpektor na ministrstvo podal tudi predlog za odvzem OVD. 

V okviru poizvedovanj pristojnih organov glede zaznave sumov kaznivega dejanja, bo v skladu z ZIN, v primeru izpolnjenih pogojev, tudi naznanjeno kaznivo dejanje oz. podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Povezava:

Analize, ki jih je naročil MOP na deponiji Termita v Moravčah potrdile onesnaženje

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Bodo železarno v Žavljah zaprli?


Železarna-Žavlje-izpust-žlindre

Med deželnim FJK, odbornikom za okolje Fabiom Scoccimarrom in vodstvom družbe Arvedi, lastnice žaveljske železarne, že nekaj mesecev potekajo pogovori s ciljem, da bi leta 2022 prišlo do zaprtja plavža in koksarne. S tem v zvezi se bosta v prihodnjih dneh tako Scoccimarro kot predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga sestala z lastnikom obrata Giovannijem Arvedijem, pri čemer je odbornik za okolje prepričan, da se bo našla pot do ciljev, ki bodo zadovoljivi za vse.

Tako so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade FJK, potem ko so pretekli konec tedna na območju železarne bili ponovno priča novim težavam, povezanim z dvigovanjem prahu in okvarah v obratu, kar po Scoccimarrovem prepričanju dokazuje, da žaveljska železarna ni več kompatibilna z urbanim tkivom, ki jo obkroža in da industrijski obrati, ki v Trstu, a tudi v drugih krajih na ozemlju FJK, v taki meri vplivajo na okolje, ne morejo več sobivati z mesti iz leta 2020, čeprav odbornik priznava družbi Arvedi, da je v teh letih rešila delovna mesta številnih delavcev in veliko vložila tako v sanacijo onesnaženega območja kot tudi v zmanjšanje onesnaževanja. Zato je odbornik ravno v teh dneh naročil uradom odborništva za okolje, naj pripravijo dokument o stanju napredka del, ki jih predvideva programski dogovor. Prav v tej luči bo potekal že omenjeni napovedani sestanek Scoccimarra in Fedrige z Arvedijem. Cilj je zapreti plavž in koksarno v letu 2022, obenem pa ne pustiti družin delavcev na cesti, zaščititi zdravje občanov in spodbuditi prihod vlagateljev na območje.

Povezava:

Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah


Alpe Adria Green (AAG)  je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve na Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v času javne razprave

ŠAKAL

Pripombe AAG:

1. Osnutek v celoti zavračamo in predlagamo, da se umakne iz nadaljnje obravnave. V nadaljevanju to tudi utemeljujemo. Izdelati je potrebno najprej strategijo upravljanja šakala.

2. Osnutek obravnava prisotnost šakala v Sloveniji, ki naj bi ga začeli ”upravljati” z odstrelom kar počez, češ, da jih je preveč in so v porastu in naj postane lovna vrsta. Pristop je podoben ”upravljanju” medveda z odstrelom kar počez, češ, da jih je preveč in so v porastu in naj postane lovna vrsta, ki pa jo še posebej krmijo, da jih bo čimveč in bi jih lahko stalno streljali, ker ima medved za nekatere velik komercialni pomen (najmanj 1 milijon evrov za Zavod za gozdove). Pri obeh niso še zdaleč izkoriščene druge zadovoljive možnosti, ki so pogoj za sicer individualni odstrel, saj oba spadata v zaščito po Direktivi o habitatih.

3. AAG se je seznanil s študijo o šakalu, ki je navedena v obrazložitvi Osnutka (v nadaljevanju Študija). Vsekakor pozdravljamo strokovni pristop, ki pa je za določitev odstrela kot metode ”upravljanja” s šakalom vendarle preozka in niti ni bil njen namen celovito, holistično obravnavati upravljanje s šakalom, kar je razvidno iz same študije. Obenem ima študija nekaj kontroverznih zaključkov in podatkov (na primer o številu šakalov v Sloveniji).

4. Zato se AAG ne strinja z uvrstitvijo šakala v lovno vrsto in zahteva, da do nadaljnjega še ostane zaščiten po Direktivi o habitatih. Dosedanji podatki in mnenja nekaterih skupin, ki so okvirna (glej Študijo) so še premalo, da bi ga izločili iz zaščite.

5. Ugotovljeno je, da je šakal avtohtona evropska vrsta, kar ugotavlja tudi študija. Šakal se seli po naravnih zakonitostih. Na primer, kjer so iztrebili volka. Prostoživeče živali imajo v Evropi prost prehod preko meja držav, saj teh ne zaznajo. Ovire za širitev preko meja so v novejšem času edino zaradi ograj proti nelegalnim prehodom ljudi (Madžarska, Slovenija in še kje).

6. Za šakala nam manjka strategija upravljanja, ki jo je potrebno najprej izdelati, podobno kot za medveda in volka. Šele potem pridejo na vrsto posamezne aktivnosti v obliki uredb. Zato predlagamo in zahtevamo takojšen pristop k izdelavi strategije upravljanja šakala kot zaščitene vrste. Ne pa, kot se skuša upravljanje predstaviti na daljši rok, kar z vsakoletnim odstrelom kot lovne vrste. Po habitatni direktivi za zaščiteno vrsto namreč ni dovolj samo ugotavljanje ugodnega stanja, kar je v primeru medveda potrdilo upravno sodišče. Lovsko upravljavski načrti DULN in letni LLUN in območni načrti niso nadomestilo za strategijo upravljanja zaščitene divje zveri šakala. Predpostavljajo, da je šakal že kar lovna vrsta, kar pa ni.

7. Ker imamo zdaj v Sloveniji pravno sodno prakso, v kateri je potrebno za zaščiteno vrsto izpolniti še druge kriterije, predvsem, da so izkoriščene vse zadovoljive možnosti, kar pa tako pri medvedu kot pri šakalu niso izpolnjene, se je treba po tej praksi tudi ravnati. Osnutek tako skuša zaobiti to pravno prakso, kar pa ni sprejemljivo kot smo že utemeljili. Četudi bi smatrali, da je kakorkoli manj zaščiten od medveda, ga je potrebno obravnavati celovito s celotnim okoljem in kot zaščiteno vrsto v okviru MOP.

8. Osnutek navaja, da obstaja kolizija pravnih aktov za šakala, vendar v tem primeru velja kot nadrejen pravni akt Direktiva o habitatih in ni nobene dileme, kaj je najprej treba spoštovati. Zato zahtevamo, da se držimo te direktive.

9. Iz Študije se da razumeti, da šakal in volk ne poznata sobivanja, kar je sicer v Študiji preslabo obdelano, je pa za majhno Slovenijo še bolj pomembno. V Študiji je tudi zaključek, da šakal ne mara strnjenih gozdov. Iz druge literature in izjav strokovnjakov lahko zaključimo, da kjer ni volka, se naseli šakal. To se je zgodilo tudi v Evropi, ki je skoraj iztrebila volka. Narava ne pozna človekove zakonodaje, ima svoja pravila, razvita v več milijonih let.

10. Študija tudi navaja, da je odstrel nujen, ker gre tudi za odnos dela prebivalstva do njega. Predvsem se spet pojavlja morebiten problem škod na drobnici, seveda tisti, ki je nezadostno varovana. Vendar imamo tudi na temo prehrane nekaj strokovnih del, ki jih najdemo v magisteriju Jasne Mladenović (2016), kjer so tudi bogati opisi drugih lastnosti šakala. Marsikatere od teh manjkajo v Študiji, so pa pomembne za našo družbo, da stehtamo njegov pomen v Sloveniji drugače, proti odstrelu, kot ga stehta Študija, ki zagovarja odstrel. Med strokovnimi krogi se je uveljavila ocena, da je šakal čistilec okolja. Tudi sicer opravlja zelo koristno delo z lovom na glodavce, ki delajo škodo kmetom na poljih. Prav tako, tudi Študija, se hrani z odpadki, klavniškimi odpadki, kadavri poginulih živali ipd. in tudi sadjem. Šakal je predvsem mrhovinar, sanitarec (dr. Krofel). Njegova vloga v Sloveniji je dosti premalo znana, da bi ga že kar takoj proglasili za lovno vrsto.

11. https://www.vecer.com/201508146135623-6135623 14.8.2015

dr. Miha Krofel pravi: “Ni tako karizmatičen kot volk ali ris, a vsekakor je. Se mi pa zdi zanimivo, da je pri nas odnos lovcev do volka bolj pozitiven kot do šakala, čeprav volk dejansko veliko bolj pleni v loviščih kot šakal. Očitno ga mnogi še vedno dojemajo kot tujerodno vrsto, pa tudi znanje o njem ni prav veliko. Ko česa ne poznaš, so strahovi večji. Tudi zato bi bilo dobro, da bi bil pri nas bolj raziskan.”

Se strinjamo!

https://www.dnevnik.si/1042735921 19.5.2016, kjer dr. Miha Krofel pravi:

»Ker je pri nas manj človeških virov hrane, so tudi gostote šakala pri nas precej manjše kot po Balkanu. Celotne slike še nimamo, smo pa izmerili lokalne gostote na nekaterih območjih v Sloveniji in podatki kažejo, da so te še vedno okoli desetkrat manjše od tistih v Srbiji ali na Hrvaškem. Trenutno največ šakalov beležimo na območju Krasa in Ljubljanskega barja, v manjših gostotah pa se pojavljajo razpršeno po večjem delu Slovenije, tudi v Dinaridih, in sicer na območjih, kjer ni prisotnih stabilnih tropov volkov,« je pojasnil dr. Krofel.

Po njegovih besedah lahko v Sloveniji od šakala pričakujemo podobno dejavnost kot v Srbiji, torej da bo – ker je uspešen mrhovinar – v naravi opravljal funkcijo čistilca. »Ker je slab lovec, podobno kot lisica, le redko upleni kakšno srno. Občasno lahko pride tudi do pojava škod na domačih živalih, vendar – podobno kot drugod po Evropi – je tudi v Sloveniji za zdaj zabeleženih primerov zelo malo. Bistveno manj kot na primer drobnice, ki jo pokončajo lisice,« je prepričan dr. Krofel.

12. Anketa med lovci v Študiji ne daje osnove, da je takoj treba preiti v odstrel, saj je očitno premajhno poznavanje obnašanja šakala, kar Študija tudi omeni. Napačno je na primer mnenje, da bo zmanjševal populacijo srnjadi, saj je predvsem mrhovinar. Pa tudi kot povzročitelj škode ni dokazan, ker je mrhovinar in pride kot sekundarni plenilec na ubito žival. DNK analize sledi na mrhovini lahko dokažejo šakala, ne pa, da je žival on uplenil, kar tudi navaja Študija.

13. S prehodom na lovno žival bi šakal prešel iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kar pa ni sprejemljivo. MKGP je ravno krivec za težave, ki jih ima MOP pri upravljanju zaščitenih divjih zveri zaradi neusklajenega in prevelikega odstrela naravne hrane teh zveri. Na srečanjih na to temo smo od samih lovcev slišali prav to. In pri tem so lovci kaznovani, če premalo odstrelijo. MKGP dela dejansko proti MOP.

14. Naš predlog in zahteva je, da vse prostoživeče živali preidejo v upravljanje na MOP, ki bo tako lahko usklajeval odstrel tistih prostoživečih živali, ki so lovne tako, da bo kar se da omogočil primerno prehransko mrežo za zaščitene divje zveri, vključno s šakalom. Dejansko spada ves živalski svet v področje narave, ki sodi v MOP, ne pa h kmetijstvu in gozdarstvu.

15. Zavod za gozdove namreč tudi zahteva velik odstrel srnjadi in jelenjadi, češ, da obira mladike, ker pač njih zanima gospodarjenje z gozdom in izvoz hlodovine (namesto domače predelave) v Avstrijo in Italijo, ne pa narava, kamor sodijo živali v gozdu. Pri tem delajo škodo gozdnemu ambientu, ker pretirano, neusklajeno sekajo v področjih divjih zveri, hkrati pa določajo odstrel, katerega del (za medveda) je zraven še komercializiran. So v konfliktu interesov, kar je treba prekiniti, ker od Zavoda za gozdove izvirajo vsi problemi prostoživečih živali, še posebej zaščitenih.

16. Glavni krivec je seveda MKGP, v sklopu katerega je Zavod za gozdove. MKGP namreč tudi noče izvajati strokovno najboljše zaščite rejnih živali pred divjimi zvermi s pastirji na potencialno rizičnih območjih, čeprav ima na voljo evropska sredstva iz programa razvoja podeželja. Zaradi nastalih škod pri kmetovalcih pa krivdo napačno pripišejo medvedu in volku, da bi tako upravičili odstrel. Do škod tako prihaja ne glede na odstrel, kar kaže statistika. Cilj aktivnosti AAG pa je odprava škod s strani zaščitenih živali nasploh in tudi morebitnih, zaradi šakala, ki so sicer minimalne, če sploh, zato ne zagovarjamo njegovega odstrela. MKGP očitno tega ni sposobno zagotoviti za nobeno zaščiteno žival, kljub našim večletnim pozivom.

17. https://www.zurnal24.si/vizita-za-zivali/izbrisali-jih-bodo-iz-seznama-zavarovanih-vrst-kaj-sledi-322568 26.1.2019

Pripomba v zvezi s številom šakalov, ki še ni strokovno določeno. Študija navaja 750 do 1.000, kar je neverjetno pretiravanje, zato, da bi nekako utemeljili odstrel, ker nimajo praktično nič negativnega v zvezi s šakali. Spodaj imamo številko 400! Obenem ni nobenega številčnega podatka o viabilnosti (potrebno število za dolgoročno preživetje).

Iz zgornjega članka:

Tudi v Sloveniji se je številka populacije v zadnjih letih močno povečala. Sedaj znaša okoli 400 živali. Slovenski strokovnjaki so eni izmed vodilnih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z njihovim proučevanjem. Pogovarjali smo se z Miho Kroflom, docentom na Biotehniški fakulteti, ki je eden izmed vodij raziskovalcev, ki spremljajo omenjeno vrsto po Evropi.

Leta 2016 je Ministrstvo za kmetijstvo šakale dalo na seznam lovnih živali. Se to že pozna pri številu populacije?

Dr. Krofel: Šakal je bil sicer res uvrščen med lovne vrste, vendar je obenem še vedno ostal na seznamu zavarovanih vrst. Takšen “shizofreni” status naj bi se sicer kmalu uredil s tem, ko ga bodo po pričakovanjih na Ministrstvu za okolje in prostor izbrisali iz seznama zavarovanih vrst. Zaradi tega se je v Sloveniji do sedaj izvajal samo izredni odstrel posameznih šakalov, kar ni imelo vpliva na populacijo. Vendar tudi raziskave iz tujine kažejo, da odstrel šakalov ne vpliva dosti na njihovo populacijo. Na primer v Bolgariji odstrelijo po več kot 20.000 živali vsako leto, pa to ne prinaša kakšnega zaznavnega učinka. Glede na nekatere raziskave na drugih vrstah šakalov je najverjetnejša razlaga za to, da se šakali odzovejo na lovni pritisk s povečano reprodukcijo. Zato tudi v Sloveniji ne pričakujemo, da bo imel odstrel kakšen očiten učinek. Do sedaj je edino Izraelu uspelo, da so zmanjšali populacijo šakalov. Vendar so to dosegli z zmanjšanjem razpoložljivosti klavniških odpadkov za šakale.

Naša pripomba: v tekstu so navedena strokovna dejstva, da odstrel ni učinkovit, torej je to napačen predlog MOP in še en argument proti odstrelu.

Povezava:

Osnutek Uredba o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Objavljeno v Organizacije

Analize, ki jih je naročil MOP na deponiji Termita v Moravčah potrdile onesnaženje


Analiza tal in vode na deponiji Drtija podjetja Termit v Moravški dolini je pokazala nastanek okoljske škode, je danes v izjavi za medije povedal minister za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor potrdilo navedbe, ki jih je šest mesecev izpostavljal Milan Balažic  in dve leti AAG ter končno objavilo uradne podatke o nedovoljenem onesnaževanju, ki ogrožajo prebivalce živeče na tem področju. Rezultati analiz so pokazali, da zemljine in vode vsebujejo zdravju škodljive snovi

Alpe Adria Green, se je že junija 2017 prijavil v postopek izdaje Okoljevarstvenega soglasja za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d. , nosilcu nameravanega posega Termit d.d, Moravče, ker je dvomil v dokumente, ki jih je Termit predložil na ARSO za razširitev svoje dejavnosti na področju Moravč

Podjetje Termit obtoženo uničevanja okolja v Moravški dolini

Že takrat smo izpostavili med drugim. da je glavni vpliv emisije snovi v zrak pri predelavi
odpadkov prašenje, ki nastaja med mešanjem, drobljenjem, sejanjem in
transportom odpadkov. Zaradi obratovanja naprav (bager, nakladač,
drobilno – sejalno postrojenje) in transportnih vozil nastaja tudi posredni
vpliv z izpušnimi plini. V času delovanja teh naprav bodo vplivi na kakovost
zraka izraženi kot povečanje emisij izpušnih plinov: ogljikov monoksid
(CO), ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOX) in delci.

Podali smo tudi dodatna pojasnila povezane z predelavo odpadkov podjetja Termit v povezavi z analizo Geološkega zavoda Slovenije.

  1. Geološki zavod Slovenije je maja 2017 opravil analizo podzemnih in površinskih vod povezanih z predelavo odpadkov podjetja Termit. V nadaljevanju predstavljamo samo del njihove analize in naših ugotovitev na podlagi rezultatov akreditiranega laboratorija ALS Czech Republic, s.r.o.
  2. V času jemanja vzorcev je bila ugotovljena nepravilnost pri vgrajevanju umetno pripravljene zemljine (steklena/kamena volna). Omenjeni material je bil odložen direktno na območje sanacije, brez predhodne predelave materiala, kot to zahteva OVD (ARSO je bil s takšno prakso podjetja Termit že pisno seznanjen).
  3. V času vzorčenja na zahodnem delu je sočasno potekala vgradnja sanacijskih materialov. Opazili so povečano prašenje aerosolov zlasti pri odlaganju materiala s tovornjaka.
  4. Med vzorčenjem vod na območju vzhodnega dela so opazili tudi plavajoča olja in penjenje vod. Izvor olj je bil neznan, medtem ko so se pene pojavljale na območjih, kjer je značilen hitrejši tok vode. Pene so lahko posledica uporabe flokulanta, ki ga uporabljajo v proizvodnji podjetja Termit za pranje kremenovih peskov.
  5. Na območju vzorčnega mesta (vzhodna stran) so postavljene predelovalnice, kjer se pred predelavo v sanacijski material zbirajo odpadni materiali. Območje boksov ni pokrito, kar pomeni, da ob večjem deževju lahko pride do izpiranja snovi iz odpadnega materiala v okolje, oziroma ob močnejšem vetru do prašenja in odnašanja delcev v zrak in naprej v okolje. Isto velja tudi za območja opuščenih peskokopov, kamor se po končani obdelavi odpadkov le-ti odlagajo.

KEMIČNE ANALIZE

Analize sanacijskega materiala

  1. Analizne parametre sanacijskega materiala je Geološki zavod Slovenije izbral in ovrednotil v skladu z okoljevarstvenimi dovoljenji podjetja Termit.
  2. V sanacijskih materialih so bili obravnavani naslednji parametri:
  3. Parametri vodnega izlužka inertnih odpadkov (kovine, kloridi, fluoridi, sulfati, fenolni indeks, raztopljeni organski ogljik (DOC) in celotne raztopljene snovi) (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15 in 36/16),
  4. celokupne vrednosti kovinskih anorganskih snovi,
  5. celokupne vrednosti organskih snovi, in sicer celokupnega organskega ogljika (TOC) ogljikovodikov (C10-C40), lahkohlapnih aromatskih ogljikovodikov (BTEX), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), polikloriranih bifenilov (PCB), formaldehidov, fenolov naftolov in krezolov).

Analiza tal

  1. V vzorcih tal so bili določeni naslednji parametri:
  2. Celokupne vrednosti kovinskih anorganskih snovi in glavnih kationov,
  3. celokupne vrednosti organskih snov, in sicer celokupnega organskega ogljika (TOC) ogljikovodikov (C10-C40), lahkohlapnih aromatskih ogljikovodikov (BTEX), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), polikloriranih bifenilov (PCB), formaldehidov, fenolov naftolov in krezolov).
  4. Izmerjene vrednosti analiznih parametrov v tleh so se primerjali z vrednostmi, ki jih predpisuje Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh ter vrednostmi ozadja za slovenska tla.

Analiza vode

  1. Analizne parametre vod so izbrali in ovrednotili v skladu z okoljevarstvenimi dovoljenji podjetja Termit ter na osnovi določitve nabora analiznih parametrov sanacijskega materiala. Določeni so bili naslednji parametri:
  2. Osnovni kemijski parametri in nekatere raztopljene kovine,
  3. Adsorbljivi organski halogeni (AOX), fenolni indeks in fenolni derivati, celokupni organski ogljik (TOC), celo kupni ogljikovodiki – mineralna olja (C10-C40), lahkohlapni aromatski ogljikovodik (BTEX), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in formaldehid.
  4. Za vrednotenje vod na obravnavanem območju so uporabili mejne vrednosti, določene z Uredbo o stanju površinskih voda, Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, Pravilnik o pitni vodi, …

REZULTATI RAZISKAVE

Sanacijski material

  1. Preiskovani vzorci sanacijskega materiala vsebujejo v povprečju 80 % suhe snovi (s.s.) oz. 20 % vlage. Odstopa vzorec s 53 % s.s. oz. 47 % vlage. Lokacija predmetnega vzorca se je nahajala na zahodnem delu saniranega območja odkopa Drtija.
  2. Preiskovani materiali vsebujejo barij, kjer sta izstopala dva vzorca iz vertikalnega profila vzhodnega dela sanacijskega območja na globini do 1 m (2,14 mg/kg s.s.), kjer izkopani material predstavlja kremenov pesek, ter material na globini 2 – 3 m (10,5 mg/kg s.s.), kjer izkopani material predstavlja stekleno/kameno volno.
  3. V preiskovanih materialih je ugotovljena prisotnost molibdena, kjer je odstopal vzorec v osrednjem delu območja opravljanja analize in sicer z vrednostjo 130 mg/kg s.s.. na globini 0,5 – 4,5 m, kjer izkopan material predstavlja peske, temno sive barve s primesmi plastike in žlindre (material v večji meri povsem verjetno sestavlja livarski pesek) ter vzorca v zahodnem delu območja z vrednostjo 122 mg/kg s.s. in 111 mg/kg s.s. na globini do 2 m, kjer izkopan material predstavlja temno siv pesek (material v večji meri povsem verjetno sestavlja livarski pesek). Značilne vsebnosti molibdena v naravnih – neobremenjenih, geoloških materialih so do 3 mg/kg oz. v glinenih materialih do 27 mg/kg.
  4. V preiskovanih materialih je bila tudi ugotovljena prisotnost arzena, kadmija, kroma, bakra, živega srebra, niklja in cinka. Ugotovljena je bila vrednost živega srebra 0,96 mg/kg s.s.) v vzorcih vertikalnega profila osrednjega dela sanacijskega območja na globini 8 – 10 m, kjer izkopani gradbeni material med drugim povsem verjetno sestavlja papirniški mulj s primesmi kremenovega peska.
  5. Pri vzorcu kadmija je bila ugotovljena znatna povišana vrednost na globini 1 – 1,5 m z vrednostjo 19,1 mg/kg s.s.), kjer izkopan material predstavlja mešanico proda, peska in gline.
  6. Pri predmetni analizi je bilo ugotovljeno, da so bili v vzetih vzorcih znatno povišane tudi vrednosti kroma, bakra, niklja, svinca in cinka.
  7. Glede na vrste odpadkov, iz katerih so sanacijski materiali sestavljeni, so vir povišanih vsebnosti kovin lahko odpadki iz predelave odpadne žlindre, predelave pepela in filtrskega prahu.

Celokupne vrednosti organskih snovi

  1. Glede na smernice za inertne odpadke, je bila v manjši meri ugotovljena tudi presežena mejna vrednost za celotni organski ogljik na več mestih, med katerimi je bila ugotovljena največja vrednost 9,64 % s.s. Glede na vrste odpadkov, iz katerih so gradbeni materiali sestavljeni, so vir povišanega TOC lahko odpadki iz predelave papirniškega mulja, predelave mulja iz vodnih vrtin, predelave vrtin in predelave fosfatov.
  2. Vsota PAH-ov, BTEX-ov ter vrednosti mineralnih olj presegajo mejne vrednosti organskih parametrov za inertne odpadke oziroma umetno pripravljene zemljine le v primeru za BTEX v vzorcu, ki je pokazal kar 29,1 mg/kg s.s. Glede na vrste odpadkov, iz katerih so sanacijski materiali sestavljeni, so vir povišanih BTEX lahko odpadki iz predelave livarskih peskov, predelave lepila in predelave mulja.
  3. V petih vzorcih so bili analizirani tudi fenoli, katerih vrednost za fenol je bila zaznana npr. v dveh vzorcih z vrednostjo 1,08 mg/kg s.s. in 1,07 mg/kg s.s.. To so materiali, ki so pretežno sestavljeni iz kremenovega in livarskega peska. Odpadni materiali iz predelave kremenovega peska in livarskega peska so lahko vir fenolov.

Vrednosti parametrov v vodnih izlužkih

  1. Vrednosti arzena, kadmija, svinca, antimona in selena so bile prisotne v vseh obravnavanih vzorcih sanacijskega materiala. Izmerjene vrednosti za alkaliteto kažejo na prisotnost karbonatnih zvrsti v vzorcih materialov s peščeno teksturo.
  2. V opravljeni analizi so bile ugotovljene naslednje presežene mejne vrednosti sanacijskih materialov:
  3. krom (0,5 mg/kg s.s.): 4,46 mg/kg s.s.,
  4. baker (2 mg/kg s.s.) – 2,88 mg/kg s.s.,
  5. molibden (0,5 mg/kg s.s.): – 2,79 mg/kg s.s.,
  6. fluorid (10 mg/kg s.s.) – 19 mg/kg s.s.,
  7. raztopljen organski ogljik (500 mg/kg s.s.) – 706 mg/kg s.s.,
  8. celotne raztopljene snovi (4000 mg/kg s.s.): – 21.800 mg/kg s.s.
  9. Glede na vrste odpadkov, iz katerih so sanacijski materiali sestavljeni, so vir Cr, Cu in Mo lahko odpadki iz predelave odpadne žlindre, predelave pepela in filtrskega prahu. Fluoridi predstavljajo reaktivno kemijsko zvrst, ki v kombinaciji z nekaterimi snovmi v tleh oz. vodi (Ca in Mg) tvorijo težko topne (kemijsko inertne) spojine, z zvrstmi, kot sta aluminij in železo, pa stabilne komplekse.

Vode

Preiskave so z hidrološkega vidika vključevale tri sklope voda: površinske vode, odpadne vode, izcedne vode.

Terenski parametri

Osnovne ugotovitve, ki se nanašajo na vse vode ne glede na njihov izvor so pokazale, da imajo pH vrednost 7,4 – 8,9 in so v okviru sprejemljivih vrednosti za vode naravnega okolja. Električna prevodnost, kot merilo raztopljenih ionsko aktivnih snovi, je bila povišana v dveh vzorcih, kjer sta bila rezultata 3910 µS/cm oz. 2380 µS/cm. Za primerjavo, mejna vrednost za pitno vodo znaša (določena s Pravilnikom o pitni vodi) 2500 µS/cm.

Anorganske snovi

  1. V dveh vzorcih so bile vode obremenjene s snovmi, ki so porabljale kisik za biološko presnovo. Izmerjene vrednosti za skupni organski ogljik (TOC) so bile 1,99 – 5,16 mg/LC, izjema sta bila dva vzorca vode z vsebnostmi TOC 712 mg/LC oz. 70 mg/LC.
  2. V potoku Stražca sta bili ugotovljeni povišane vrednosti za BPKS in KPK-Cr, kajti vrednosti BKPS sta bili med 1300 mg/L 02 in 45 mg/L 02 , oziroma vrednosti za KPK-Cr med 2220 mg/L 02 in 275 mg/L 02. Posledica obremenitev so nizke vsebnosti kisika – razmere ocenjene kot »pomanjkanje kisika«.
  3. Del tega dušika predstavlja amonij: 0,073 mg/L NH4 ter 0,365 in 0,364 mg/L NH4. Izmerjene vsebnosti amonija v vodi so povišane, 44 oz. 65 mg/L NH4, in ga je bilo možno v razmerah brezvetrja, zaznati tudi z vonjem.
  4. Vsebnosti spojin fosforja izraženega kot skupni fosfor, so med 0,037 mg/l in 0,024 mg/l.
  5. Od osnovnih komponent vode, ki določajo mineralizacijo vode, [Na, K, Ca, Mg]// [HCO3, Cl, SO4], so povišane vsebnosti izmerjene v vsaj dveh vzorcih. Izmerjene so povišane vsebnosti kalija, 93 oz. 120 mg/l K in natrija, 1050 oz. 556 mg/l Na, ki so v ionskem ravnotežju s povišanimi vsebnostmi klorida, 273 oz. 623 mg/l Cl in sulfata, 914 oz. 312 mg/l SO4.
  6. Navedene sestavine vode tudi določajo povišane vrednosti električne prevodnosti. Glede na izmerjene vsebnosti kalcija, 270 mg/l Ca in 34 mg/l Ca ter magnezija, 35 mg/l Mg oz. 14 mg/l Mg, izmerjene vsebnosti Na, K ter Cl in SO4 presegajo pričakovana naravna razmerja navedenih elementov. Zato so izmerjene vsebnost Na, K ter Cl in SO4 ocenjene kot dodatne obremenitve vode.
  7. Preiskovane vode vsebujejo fluorid, kjer sta v dveh primerih odstopala vzorca z vrednostjo 1,35 oz. 5,77 mg/l F. Mejna vrednost določena z Uredbo o stanju površinskih voda znaša 0,68 mg/l.
  8. Povišane vsebnosti fluoridov so bile ugotovljene tudi v vodnih izlužkih vzorcev sanacijskih materialov. Možni izvor fluorida so odpadni keramični materiali in vsi tisti odpadni materiali ki nastanejo po uporabi naravnih mineralnih surovin.

Organske snovi

  1. V vsaj dveh vzorcih je bila ugotovljena prisotnost formaldehida z vrednostma 6,11 oz. 4,6 mg/l. Mejna vrednost, ki je določena z Uredbo o stanju površinskih voda znaša 0,13 mg/l, in je bila tako presežena. Pričakovana biorazgradnja, v obsegu do 90 % , traja cca dva tedna. Razpolovni čas je v površinskih vodah od 1 do 7 dni, odvisno od dinamike vodnega toka in razmer s kisikom. V razmerah brezvetrja obstaja možnost, da se prisotnost formaldehida v vodi zazna tudi z vohom.
  2. Izmerjena merljiva vsebnosti fenola je bila izmerjena v vodi vsaj na dveh mestih z vrednostjo 1,26 mg/l oz. 0,88 mg/l.

Preiskave materialov, tal in vod na sanacijskem območju Drtija so tako pokazale:

  1. vrednosti anorganskih in organskih analiznih parametrov v obravnavanih vzorcih materialov, ki so bili vgrajeni na zahodnem in osrednjem sanacijskem območju, po našem mnenju na podlagi zgoraj zapisanih ugotovitev niso sprejemljive za zdravje ljudi, ker so vrednosti glede na podatke zapisane v projektni dokumentaciji presežene.
  2. na obravnavanih lokacijah so bile v nekaterih vzorcih sanacijskih materialov zaznane povišane vrednosti kroma, bakra, niklja, svinca in cinka. Glede na vrste odpadkov, iz katerih so sanacijski materiali sestavljeni, so vir povišanih vsebnosti kovin po vsej verjetnosti odpadki iz predelave odpadne žlindre, predelave pepela in filtrskega prahu, ki po projektni dokumentaciji izkazujejo bistveno manjše vrednosti.
  3. povišane vrednosti po našem mnenju predstavljajo tveganja za prenos onesnaženja v okolje, saj se je s predmetno analizo izkazalo, da domneve Ljudske iniciative Moravče držijo, tako je npr. analiza dokazala povišane vrednosti celotnih raztopljenih snovi in DOC.
  4. glede na oceno rezultatov analiznih parametrov v vzorcih sanacijskih materialov lahko trdimo, da uporaba pripravljenih materialov in ob upoštevanju načina vgrajevanja, ni v skladu niti z že izdanim in veljavnim OVD, saj se ne upošteva npr. optimalne vlage pred vgrajevanjem, utrjevanjem materiala s težko mehanizacijo itn. Predmetna analiza je pokazala, da so mejne vrednosti posameznih kemijskih elementov oz. spojin presežene na več mestih. Na enem izmed vzorčnih mest so se v času izvajanja vzorčenja ugotovile nepravilnosti pri načinu vgrajevanja odpadkov, kajti izdelava ti. gradbenega materiala (med katero je bila steklena/kamena volna), ni bila v skladu z izdanim OVD-jem (na kar je Ljudska iniciativa Moravče že pisno opozorila ARSO).
  5. analizni parametri v vzorcih vod glede na Uredbo za površinske vode niso bili sprejemljivi. V več vzorcih vod so bile ugotovljene povišane vrednosti kalija, natrija, klora in sulfatov, ki presegajo pričakovana naravna ozadja. Prav tako so bile ugotovljene prisotnosti formaldehida in fenola, katerih izvor so po vsej verjetnosti livarski peski. Terenska opažanja kažejo na onesnaženje površinskih vod z olji (maščobe) neznanega izvora in pene, ki so po vsej verjetnosti posledica uporabe flokulanta, za pranje kremenovih peskov v proizvodnji,
  6. ob močnejših padavinah lahko pride na območju sanacije opuščenih peskokopov po našem mnenju do spiranja različnih snovi iz odpadnega materiala. Sanacijski material je na obravnavanem območju obremenjen z nevarnimi anorganskimi in organskimi snovmi (npr. z nekaterimi težkimi kovinami),
  7. obremenitve z anorganskimi snovmi neznanega izvora so bile ugotovljene v vodnih izlužkih materialov, v iztoku iz saniranega dela zahodnega območja Drtija in v površinski vodi na območju naselja Dobrava, kar lahko pomeni, da podjetje Termit predeluje odpadke, za katere nima veljavnega OVD in jih tudi z novim OVD ni predvidel, ker niso nikjer navedeni v projektni dokumentaciji. V omenjenih vodah je bila ugotovljena tudi prisotnost formaldehida in fenola.
  8. obremenitve z anorganskimi snovmi glede na zgoraj zapisano predstavljajo tveganje za onesnaženje okolja in njim povezanim zdravjem ljudi, posebno še otrok.

Po dveh letih postopek izdaje Okoljevarstvenega soglasja za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d. , nosilcu nameravanega posega Termit d.d, Moravče na ARSO še vedno ni končan. KDAJ BO VE SAMO BOG!?!

Objavljeno v Organizacije