Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv – 2. del


Vetrne elektrarne močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, katerega vir je v vrtenju krakov, kot smo obrazložili v 1. delu in navedli spletne strani, kjer se lahko podrobneje poučimo o njem. Prebivalcem je najbolj nevaren nizkofrekvenčni hrup (pod 200 Hz) in infrazvok (pod 20 Hz) ter še posebej njuna pulzna, sunkovita značilnost, pri kateri dosežejo visok in nesprejemljiv nivo, prodirata skozi zaprta okna in se ojačata v notranjih prostorih (odboji od sten, resonanca). Vetrne elektrarne moramo obravnavati s kritičnim pristopom, z dejstvi, kot je običaj v vsaki znanosti in tehniki. Le tako pridemo do jasnih predstav o njihovi vlogi.

Hrup vetrnih elektrarn v svetu 

V znanstvenem in strokovnem svetu je nesprejemljiv hrup vetrnih elektrarn dejstvo. Politika, proizvajalci vetrnih elektrarn (na primer danski Vestas, 2011) in investitorji pa ga še vedno poskušajo zanikati ali vsaj njegov pomen zmanjšati ali celo obtoževati prebivalce, da si njegove zdravju škodljive vplive izmišljujejo, na primer zato, ker naj bi nasprotovali vetrnim elektrarnam. Seveda, državne subvencije v tej ali oni obliki za postavitev in obratovanje vetrnih elektrarn, ki so povsem izpridile tržne zakonitosti, so močno mamilo za mnoge, ki jih zanima le dobiček, za prebivalce jim je pa vseeno. Dejstvo je, da je politika tista, ki vetrne elektrarne vsiljuje prebivalcem. Žal pa se tudi nekateri naši državljani ne zavedajo uničevanja narave in zdravja prebivalcev z vetrnimi elektrarnami, ko slepo, nekritično zagovarjajo še večji odstotek obnovljivih virov. Vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo.

Seznanjanje z dogajanjem po svetu na področju hrupa vetrnih elektrarn nam je v veliko pomoč, da smo odločno proti njihovemu postavljanju po majhni Sloveniji z razpršeno poselitvijo in čudovito krajino in naravo, ki ju tudi uspešno gospodarsko tržimo kot turistični produkt. Dejstvo je tudi, da nobena strojna naprava, postavljena v naravno ali kmetijsko okolje, ni dosegla tako množičnega in ogorčenega svetovnega vseljudskega odpora kot ravno vetrne elektrarne.

O tem ste se že lahko prepričali, če ste obiskali na primer strani www.epaw.org in povezave na severnoameriške in avstralske strani ter na številne civilne iniciative (glej 1.del).

Dokaz za vplivnost hrupa vetrnih elektrarn na prebivalce so tudi mednarodna srečanja. Vsaki dve leti, že od leta 2005, poteka mednarodna konferenca o hrupu vetrnih turbin (International Conferences on Wind Turbine Noise). Deveta po vrsti bo naslednje leto v Dublinu, Irska.

V 1.delu smo omenili tudi slovensko mednarodno konferenco o tem hrupu, ki je bila januarja letos, v organizaciji Slovenskega društva za akustiko.

Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več raziskovalnih inštitucij in NASA (tudi že 1982). Dr. Kelley je v več člankih podrobno predstavil meritve zunaj in v prostorih domov prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na človeka. Modernejše turbine večjih moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa.

Kljub temu so že leta 1979 pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačanje vibracij v notranjih prostorih. Vse to imamo še danes, s pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj. Že takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv pulzni hrup. Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.

clip_image002

Pritožbe za zaščito zdravja so lahko uspešne

Kakor je postavljanje vetrnic svetovni pojav (zaradi subvencij, ne, ker bi bile koristne), je takšno tudi nasprotovanje prebivalcev. Naše nekritično novinarstvo tega pač noče obravnavati. Tudi, če hrup vetrnih elektrarn skušajo zatajiti pa je njegov škodljiv vpliv na zdravje tudi že sodno priznan. Imamo torej pravno in sodno prakso, ko so se prebivalci zaradi njega pritožili. A kot že povedano, bolje je takoj odkloniti postavitve vetrnih elektrarn kot se pozneje pravdati.

Leta 2013 je vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora investitor odstraniti 4 vetrne elektrarne, ki so bile v razdaljah od 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov. Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa kot smo lahko videli v predavanju dr. Pereire (1.del). Podrobnosti sodbe najdemo na spletni strani:

https://www.wind-watch.org/documents/portuguese-supreme-court-orders-4-wind-turbines-removed/ .

Turizem in vetrne elektrarne ne gredo skupaj

Več odločb sodišč pa je poznanih tudi za opustitev načrtov za postavitve vetrnih elektrarn na določeni lokaciji. Med argumenti so onesnaževanje s hrupom, zmanjšanje vrednosti nepremičnin prebivalcev, nevarnost loma in odletavanja kosov krakov vetrnih elektrarn ali ledenih oblog, izbruh ognja in požari ter prevrnitve stolpa, pa tudi razvrednotenje krajine in pogledov, ter znatno zmanjšanje prihodka od turizma.

Primer oškodovanja turistične destinacije iz Irske je dovolj poveden:

http://www.epaw.org/echoes.php?lang=en&article=n210 (2014)

Če na kratko povzamemo. Gre za spomeniško zaščiten grad Laois iz 15. stoletja, ki je atraktivna turistična točka. Bila je, ker so obiskovalci postali obupani, niso mogli spati zaradi hrupa in vibracij vetrnih elektrarn, dobivali so glavobole in so ves čas morali poslušati njihovo zamolklo hrumenje. Izjavljajo, da jih ne bo več nazaj, slab glas o tej turistični točki se širi.

Takih primerov je še več po svetu.

Raziskave vpliva hrupa na zdravje

Že v letu 2009 je izšla knjiga zdravnice dr. Nine Pierpont: Wind Turbine Syndrome (Sindrom vetrne turbine), pri čemer izraz sindrom v zdravstvu pomeni skupek znakov za določeno bolezen. Pred tem je Ameriška akademija znanosti (2007) naslovila ameriškemu kongresu vprašanje vpliva hrupa vetrnih elektrarn na zdravje. Dr. Pierpontova je s študijskim delom v obliki opisa dejstev na primerih (angleško: case series), ki je ena od znanstvenih metod dela, na terenu pri prebivalcih (10 družin, 38 posameznikov od otrok do starosti 75 let), ki so se pritoževali zaradi hrupa od vetrnih turbin moči od 1,5 MW do 3 MW, želela najti odgovore na to vprašanje. V knjigi strokovno opisuje posamezne primere bolezenskih znakov in slabega počutja. Ker se zaradi hrupa vetrnih elektrarn skupaj pojavlja določena vrsta znakov, ki so jih iz vrste primerov po svetu prepoznali vedno v povezavi z vetrnimi elektrarnami, zaradi nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka (vibracije) kot so: oviranje spanca, glavoboli, splošno slabo počutje, motenje koncentracije na primer pri učenju in delu, hitrejše bitje srca, naraščanje pritiska, podobni občutki kot pri morski bolezni in še nekaj drugih, je izraz sindrom vetrne turbine utemeljen.

Nekateri prebivalci od obiskanih so se kasneje izselili, drugi so povedali, da ko so šli za nekaj časa daleč stran od svojih domov, so mnogi bolezenski znaki izginili. Po povratku so se spet pojavili.

Soroden izraz je vibro-akustična bolezen (VAD – Vibro-Acoustic Desease), ki ga utemeljuje dr. Pereira (predavanje, 1.del), ki je pravzaprav začela proučevanje zdravstvenih posledic podobnega hrupa na letališčih pri osebju za servisiranje letal. Gre za tisti del hrupa, ki se ne sliši, se pa občuti po telesu in v notranjih organih kot vibracije, s posledicami na tkivih, na primer odebelitev žil ali ovojnice srca.

Seveda moramo ves čas imeti pred očmi dolgoletno delovanje tega hrupa na organizem. Življenjska doba vetrnih elektrarn je okrog 25 let, za tem pa postavijo nove še za 25 let. Obenem je ugotovljeno, da je vpliv tega hrupa na človeka različno močan od osebe do osebe. Tudi v isti družini na nekoga ta hrup deluje bolj, na drugega manj. Ugotovljeno pa je tudi, da se z večletno izpostavljenostjo temu hrupu povečuje občutljivost za ta hrup. Nekatere notranje spremembe v organih (notranje uho, žile, povrhnjice organov) pa prizadenejo vse, ki jih dosežejo vibracije. Bliže ko so vetrnim elektrarnam, močnejši je ta vpliv. Ugotavljajo, da je vpliv škodljiv še pri 5 km oddaljenosti, odvisno od števila, moči in višine vetrnih elektrarn. Bliže od dveh do treh kilometrov do hiš pa ne bi smelo biti nobene.

Nemogoče je na majhnem prostoru predstaviti vso razsežnost nasprotovanj vetrnim elektrarnam po svetu. Poleg škodljivosti za zdravje zaradi posebnega hrupa in uničevanja narave in gozdov ter krajine pa ni dokazana njihova koristnost za zmanjševanje ogljikovega dioksida (CO2), kar naj bi bil glavni razlog za njihovo postavljanje po naravi. V 3. delu bi za zaključek poleg še nekaterih zdravstvenih vidikov, obdelali tudi gospodarsko nesmiselnost postavljanja vetrnih elektrarn po Sloveniji, predlagali alternativne rešitve ter preverili, ali bi res zmanjševale CO2.

AAG je član  European Platform Against Windfarms

Povezava:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2020/09/01/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-1-del/

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

               Donirajte preko PayPal               

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

Objavljeno v Organizacije

NGEN je postavil hranilnik električne energije v Talumu


Podjetje Ngen je 8.10.2020 slovensko obeležilo začetek delovanja največjega hranilnika električne energije proizvajalca Tesle v širši okolici.

To je drugi projekt podjetja Ngen, katerega ustanovitelja sta Roman Bernard in Damian Merlak. V lanskem oktobru so na Jesenicah že odprli prvi hranilnik električne energije. To je baterija ameriškega proizvajalca Tesla, žirovniško podjetje pa je razvilo programsko rešitev, ki samostojno upravlja naprave, vključene v virtualno elektrarno.

Kako shraniti energijo za Romana Bernarda, direktorja podjetja Ngen, ki ustvarja energetske rešitve, ni več vprašanje. Lani oktobra so na Jesenicah na območju SIJ Acroni postavili največji baterijski hranilnik, menda mu ni enakega v Evropi, in sicer v sodelovanju s Teslo. Vendar je v hranilniku njihovo znanje, njihova programska oprema. Baterijski sistem v Kidričevem pa se ponaša s priključno močjo 15 megavatov in zmogljivostjo 30 megavatnih ur.

Za vse hranilnike ima podjetje s strani proizvajalca Tesla zagotavljajo  reciklažo. Proizvajalec namreč ločeno gradi tovarne za reciklažo baterij, ki jih vzame nazaj, ko so izrabljene, ter v zameno prizna določen popust pri nabavi nove. Nevarnosti pri hranilnikh praktično ni, če se upošteva vsa navodila proizvajalca. Izdelki Tesla Energy so popolnoma skladni z najstrožjimi mednarodnimi varnostnimi standardi, tudi standard za litij baterije in druge. Do požare lahko pride samo zaradi zunanjih vzrokov.

V NGEN se že povezujejo z drugimi v strateško partnerstvo na področju energetske transformacije, ki bo pomagala k prehodu v brezogljično družbo. V trgovinah so že na voljo Teslini Powerwall hranilniki električne energije, za katere so v NGEN razvili integracijsko platformo, s katero kupec lahko sodeluje na energetskem izravnalnem trgu.

Powerwall hranilniki lastnikom omogočajo, da sodelujejo pri energetski transformaciji, nekaj prihranijo oziroma ustvarijo pasivne prihodke, hkrati pa so ti hranilniki lahko dekorativni elementi v stanovanju.

Na trgovske centre nekateri že nameravajo namestiti sončne elektrarne, tako je Merkur doslej  s sončnimi paneli prekril pet, poleg tega pa bodo pri vsakem od njih vgradili še pet do deset Powerwall hranilnikov. Začeli bodo s trgovskim centrom Primskovo.  S to investicijo želijo posameznike ozaveščati in spodbujati k uporabi naprednih in okolju prijaznih tehnologij, ki so hkrati tudi cenovno dostopne.

Hranilniki Tesla Powerwall  delujejo na temperaturnem območju od minus 20 do plus 50 stopinj Celzija, zato lahko stojijo tudi znaj. Življenjska doba baterije je 30 let, a dejansko je vse odvisno od uporabe. Ob normalni uporabi še po desetih letih zagotavljajo 70 odstotkov zmogljivosti. Enota je v velikosti navadnega radiatorja, ekipa tehničnih strokovnjakov v Žirovnici pa je razvila integracijsko platformo, preko katere bodo kupci lahko sodelovali na izravnalnem trgu. Omogoča nadgradnjo do 10 enot na GW 135kWh/50kW, inteligentna oprema omogoča tudi nadzor celotnega objekta z mobilno aplikacijo.

Vzdrževanje in montaža sta enostavni, ob 10 letni garanciji je možno tudi netiranje porabe in proizvodnje, rezervno napajanje v primeru izpada električne energije, zmanjšanje konične porabe ob vključenosti v agregacijsko shemo NGEN omogoča sodelovanje na energetskih trgih tako, da se ta lahko polni avtomatsko preko te platforme v času energetskih viškov na energetskem trgu, ki so običajno posledica neusklajene proizvodnje in porabe, predvsem obnovljivih virov. Posledično je dosežena cena dobave električne energije v baterijo v takšnem času bistveno nižja za lastnika Powerwall baterije. Ob uporabi na primer električnega avtomobila je s pametnim vmesnikom na Powerwallu že pripravljena možnost nadgradnje enakega koriščenja tudi avtomobilske baterije.  Cena posameznega hranilnika z montažo je od 9.000 do 9.500 evrov, Hranilnik pa je še posebej primeren za tiste, ki na mesec porabijo za vsaj 80 evrov elektrike.

Hranilniki bodo zelo pomembno vlogo odigrali, ko se bo večalo število električnih avtomobilov, zelo dobra rešitev pa so tudi za vse tiste, ki že imajo sončne elektrarne.

Povezava:

Jeseniška mega baterija deluje na polno. Poglejte, kako

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Donate-page-001

Objavljeno v Organizacije

Svetovni dan živali 2020


Svetovni dan živali vsako leto obeležujemo 4. oktobra, da bi ozaveščali o izboljšanju standardov dobrega počutja živali po vsem svetu.

kozorog_mladii_245x120_briki

Vse živali igrajo ključno vlogo pri varovanju okolja in počutju ljudi.  Vse živali in rastline v ekosistemu soobstajajo in se medsebojno uravnotežijo, ne da bi ekološko ravnotežje porušile. Zato se za ozaveščanje o izboljšanju standardov dobrega počutja živali po vsem svetu vsako leto praznuje Svetovni dan živali.

Svetovni dan zaščite živali vsako leto po vsem svetu praznujejo 4. oktobra. Mednarodni dan je zelo pomemben v smislu skrbi, zaščite in širjenja zavesti s podporo in vključevanjem posameznikov, skupin in organizacij, ki skrbijo in ljubijo živali. To je razlog, da je ta dan predvsem znan tudi kot “Dan ljubiteljev živali”.

Svetovni dan živali ima velik pomen in je čudovit opomnik na različne načine, kako živali izboljšujejo naše življenje. Dan se v različnih državah praznuje na različne načine. Vsako leto se izvajajo različne dejavnosti, kot so začetek akcij za dobro počutje živali, odprtje zavetišč za živali in organizacija dogodkov za zbiranje sredstev. Drugod tudi šole in fakultete pripravijo vizualne prikaze z informacijami o divjih živalih. Letos pa bo zaradi potekajoče pandemije Covid-19 svetovni dan živali 2020 praznovan predvsem virtualno.

bober

Pri nas je v marcu letos Državni zbor je vendarle sprejel spremembo stvarnopravnega zakonika, ki je živali opredelil kot čuteča živa bitja. Da pa bi se to preneslo v prakso, pa nas čaka še dolga pot. To se predvsem odraža kako posamezniki in združenja ljudi sprejemajo sobivanje z divjimi živalmi ( bobri, vidrami, medvedi, volkovi,…..).

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Donate-page-001

Objavljeno v Organizacije

C0 – Zaradi nevarnosti potresa potrebno soglasje


Vanja Brkić – DNEVNIK

Mestna občina Ljubljana bo morala opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje za vgradnjo kanalizacijskega kanala C0 z armiranobetonskim oklepom na odseku trase kanala med Brodom in Črnučami. Čeprav je agencija za okolje glede kanala C0 dvakrat odločila, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, je tokrat presodila drugače.

uničevanje mokrišč gradnja co kanala-page-001

Foto AAG: Uničevanje mokrišč zaradi izgradnje kanala C0

Agencija Republike Slovenije za okolje je sklenila, da mora Mestna občina Ljubljana opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje za vgradnjo kanala C0 z armiranobetonskim oklepom na odseku med Brodom in Črnučami. Agencija je presodila, da ta gradbeni poseg glede na svoje značilnosti, lokacijo in možne vplive pomeni povečano tveganje za prebivalce in zdravje ljudi.

Obregnili so se ob potresno varnost kanala

Na občini in javnem podjetju VOKA Snaga odločitve agencije niso komentirali, zagotovili so, da se nanjo ne bodo pritožili. Zaprosili bodo za okoljevarstveno soglasje in vlogi priložili vso potrebno dokumentacijo vključno s poročilom o vplivih na okolje. Dodali so, da ta projekt teče skladno »z vsemi zakonskimi zahtevami, vključno s pridobljenimi soglasji in gradbenimi dovoljenji«. Velja spomniti, agencija je leta 2015 in nato še leto pozneje v predhodnih postopkih, ki sta obravnavala gradnjo 12,1 kilometra dolgega kanala C0, odločila, da pridobivanje okoljevarstvenega soglasja ni potrebno.

In kaj je bil tokrat razlog za drugačno odločitev? V tokratnem predhodnem postopku agencija ni odločala o celotnem kanalu, temveč le o vgradnji kanala na dobrih dveh kilometrov dolgem odseku, kjer se je občina odločila kanal umestiti v armiranobetonski kvadratni okvir (kineto). Trasa tega krajšega odseka vodi po vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja, zato so na občini naknadno odredili še vgradnjo kinete, ki naj bi zagotavljala dodatno varnost in omogočala, da lahko s kamero redno pregledujejo, v kakšnem stanju je kanal. Agencija za okolje se je obregnila ob potresno varnost, saj je ugotovila, da tveganje večje potresne nevarnosti v občinski projektni dokumentaciji ni zadosti dodelano. Občina je svoje stališče utemeljevala s študijo Ocena potresne varnosti na trasi kanala zbiralnika C0 iz leta 2017. A ker te študije agenciji za okolje ni predložila, slednja ni mogla preveriti, ali študija vključuje tudi ta poseg. Na podlagi predložene dokumentacije agencija tako ni mogla »izključiti, da v času obratovanja ne bo prišlo do pomembnih vplivov na vire pitne vode in s tem na zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč (potresi)«, je zapisala v sklepu. Še več, agencija je poudarila tudi, da ne morejo izključiti, da v primeru nestabilnosti tal vgrajena kineta ne bo dodatno ogrožala kanalizacijske cevi oziroma poškodovala in tako povzročila izlitja odpadnih voda v podtalnico.

So evropska sredstva ogrožena?

Ključni vprašanji sta torej, kako dolgo bo potekal postopek presoje vplivov na okolje, vključno z morebitnimi pritožbami, in kaj to pomeni za črpanje evropskih sredstev. Gradnja kanala C0 je namreč del več kot 111 milijonov evrov vrednega okoljskega projekta, ki ga izdatno sofinancira evropski kohezijski sklad. Na občini pričakujejo, da bo pri gradnji kinete nastala zamuda zaradi dodatnega postopka. Ali bodo zato ogrožena evropska sredstva, pa ne morejo komentirati, so sporočili in dodali, da za zdaj so še znotraj terminskega načrta. A občina je konec lanskega leta na svoji spletni strani o projektu kanal C0 izpostavila, da bi postopek presoje vplivov na okolje utegnil ogroziti evropska sredstva.

»Vsekakor pa zaradi časovne omejitve in po vsej verjetnosti zlonamernega zavlačevanja postopkov, v kar je vključena tudi javnost, projekt ne bi bil realiziran do končnega roka za črpanje sredstev. To bi pomenilo neizpolnitev zahtev Evropske unije in vračanje sredstev s strani države,« so zapisali.

NIJZ nasprotuje trasi

V sklopu predhodnega postopka, ko agencija za okolje oceni, ali je za konkreten poseg v okolje potrebna presoja vplivov na okolje, so svoja stališča podale tudi nekatere institucije. Direkcija za vode je ocenila, da »na podlagi zakonodajnih obveznosti presoja vplivov na okolje ni potrebna«. V isti sapi pa so dodali: »Vendar gre za vodovarstveno občutljivo območje, kjer so vodni viri zlahka ogroženi, zato direkcija za vode priporoča izvedbo presoje vplivov na okolje.« Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je zatrdil, da se ne strinja že z začrtano traso kanala C0. Z vidika vplivov na zdravje ljudi naj bi bila povsem nespremenljiva in bi jo bilo treba umestiti zunaj vodovarstvenih območij, menijo na inštitutu.

Odziv na vlogo za mnenje  kanalizacija čez Lj polje drugič končno-page-001

CELOTEN DOPIS, KI SMO GA PRIDOBILI V AAG, SI LAHKO PREBERETE NA:

Odgovor NIJZ Ministrstvu za zdravje v zvezi z kanalom C0

Javnost hotela sodelovati tudi v predhodnem postopku

V postopku odločanja, ali mora ljubljanska občina opraviti presojo vplivov na okolje za del trase kanala C0, so želeli sodelovati tudi Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green ter dva lastnika parcel ob trasi kanala. Agencija za okolje je njihove zahteve za priznanje statusa stranskih udeležencev zavrnila, ker da predhodni postopek stranske udeležbe ne predvideva. Vsi trije pa bodo imeli možnost ta status zahtevati v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.

razmik-cevi-c0

Gradnja kanala C0 je del več kot 111 milijonov evrov vrednega okoljskega projekta, ki ga izdatno sofinancira evropski kohezijski sklad. (Foto: AAG)

PRIPIS AAG:

V predhodnem postopku imamo po Arhuški konvenciji pravico sodelovati, kar pa naša država zanika. V postopku smo hoteli sodelovati, ker smo že na izhodiščno gradivo imeli veliko pripomb.

Pripombe AAG:

Iz podatkov objavljenih na spletni strani ARSO je bilo razvidno da je:

1. Nujno potrebna presoja vplivov na okolje za Kanal C0, kot rezultat predhodnega postopka, v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2 ZVO-1. Še posebej utemeljujemo s tem, da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode (ni izključen tudi COVID-19 po dosedanjih ugotovitvah) in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije ter še najmanj 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano, kar še dodatno utemeljujemo v nadaljevanju.

2. Potrebno preučiti tveganje vgradnje kanala C0 tudi iz vidika več deset let v prihodnosti. Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode, nenamerna ali namerna ne more zgoditi v prihodnosti. Trasa kanalizacije kanala C0 čez osrednje vodozajemno območje od Broda do Ježice je produkt zgolj političnih dogovorov in je bila uporabnikom pitne vode, torej Ljubljančanom in državljanom Slovenije, vsiljena brez celovite presoje vplivov na okolje. Ta odločitev, ki je v diametralnem nasprotju z javnim interesom varovanja pitne vode, ni bila strokovno utemeljena.Politične strukture, torej današnji nosilci odgovornosti se menjajo vsaj na štiri leta ali še prej. Torej njim ne smemo prepustiti odgovornosti, saj tveganje bistveno presega njihove kompetence in rok trajanja, prav tako kot presega tudi morebitne sklepe mestne občine Ljubljana in državnih institucij (Direktorat za vode, Upravne enote, in drugih). Na ARSO je, da tudi ta vidik upošteva za zaščito pitne vode Ljubljane.

3. Še posebej zahtevamo upoštevanje dejstva, da spada ta vir pitne vode v kritično infrastrukturo po Zakonu o kritični infrastrukturi (za mesta z več kot 100.000 prebivalci). Kar pomeni, da gre za posebej, dodatno varovan vir pitne vode za glavno mesto Slovenije, česar noben dokument MOL ne upošteva. Zato je dokumentacija MOL pomanjkljiva na kritičnem sektorju za javno zdravje in tveganja okužbe. Gre tudi za nujen, izjemno pomemben element obrambe pitne vode. Kritična infrastruktura je umeščena tudi v evropsko zakonodajo, ki se je oblikovala že od leta 2004  in iz katere je kasneje izšel naš zakon.V tem sklopu se obravnava tudi tveganja za diverzije na pitno vodo, kar je eden od ključnih obrambnih vidikov kritične infrastrukture. Prav iz teh vidikov je evropska komisija začela z vzpostavljanjem kritične infrastrukture. Prav tako je ta pomembna za Slovenijo kot članico NATO pakta, ki mora maksimalno zmanjšati občutljivost pomembne infrastrukture na diverzije in druge dogodke. Vse to trasa kanala C0 ruši in ignorira. AAG je na to opozoril vrhovnega poveljnika obrambnih sil gospoda Pahorja, a ni od njega dobil nobenega odgovora, kljub urgenci.

4. Ogrožanje pitne vode s fekalijami iz Kanala C0 je še posebej veliko zaradi mikroorganizmov človeškega in živalskega izvora: bakterij, virusov in parazitov. Nekateri se izredno težko odstranijo iz podtalnice. Tudi kloriranje vode ni vedno uspešno pa še nezdravo.V Sloveniji smo že imeli smrtne primere ali težka obolenja zaradi onesnažene pitne vode s strupenimi mikroorganizmi. Torej polaganje fekalnega kanala C0 ni v javno korist. Javna korist ni veliko tveganje onesnaženja pitne vode, ki bi ga prinesla vgradnja kanala C0, kakršne koli fizične izvedbe. AAG brani javno korist čiste neklorirane pitne vode za desetletja naprej za Ljubljano, tudi kot glavno mesto Slovenije.

5. AAG zagovarja javno korist skrbi za neoporečno pitno vodo za Ljubljano in njeno varovanje ter zahteva prepoved polaganja kanala C0 preko VVO Ljubljanskega polja tudi s sklicevanjem na 70.a člen Ustave RS (pravica do pitne vode),

6. V celoti gledano je bil projekt prijavljen brez udeležbe presoje s strani javnosti kot to zahteva Aarhuška konvencija. Pozivamo ARSO, da to v postopku omogoči s tem, da se odloči za CPVO za kanal C0, saj gre v vseh pogledih za veliko zadevo, ključno za več sto tisoč prebivalcev.

7. V postopek vlagamo tudi Apel AAG proti gradnji kanala C0, v katerem je zbrano strokovno gradivo več strokovnjakov iz ustreznih področij, ki argumentirano zavrača gradnjo kanala C0 preko vodovarstvenega območja Brod, Ježica, od potresnih do poplavnih tveganj. Za ena in druga bi morali izdelati presojo vplivov na okolje oziroma presojo tveganj za porušitev konstrukcije kanala in onesnaženje pitne vode.

8. Opozarjamo ARSO na prirejeno gradivo Geološkega zavoda Slovenije, ki ga je predložil investitor. Originalno gradivo ima 42 strani, to prirejeno pa le 10 strani, vse 2018, a različnih datumov.Originalno gradivo na 42 straneh v več točkah jasno izpostavlja tveganja v vsakem primeru, ne glede na samo fizično izvedbo kanala, ki jih investitor ne more zmanjšati: od potresne prelomnice do poplav ter sil zaradi nihanja podtalnice do nekaterih načrtovanih gradenj v prihodnosti kot so hidroelektrarne, kar bi vse moralo biti ocenjeno v celoviti presoji vplivov na okolje – CPVO, ki ga tudi zahtevamo.

9. Presoja vplivov na okolje je pomembna tudi zato, ker morajo biti v njej obdelane tudi alternativne možnosti namesto kanala C0. Strokovno je ugotovljeno, da se dandanašnji ne vleče več kilometrov fekalnih kanalov od virov pač se zagotavlja lokalno čiščenje. Tako Medvode delno sicer že ima speljano kanalizacijo po Celovški cesti, sicer pa je strokovna rešitev, da se iz projekta kanala C0 omogoči izgradnja lokalne čistilne naprave. Enako velja za Vodice, ki ima v neposredni bližini že izgrajen kanalizacijski vod do čistilne naprave Domžale kamor Vodice naravno gravitirajo in je strokovni nesmisel vodenje fekalij do Ljubljane z mnogimi okoljsko močno škodljivimi posegi na vodovarstvenem območju Povodja.

10. Investitor MOL je bil že leta 2016 opozorjen na nesprejemljivost trase fekalnega kanala C0 preko vira pitne vode na 15. seji Mestnega sveta MOL (18.4.2016) s posebej zahtevano točko dnevnega reda svetnikov SDS. Vendar opozoril pomanjkljivega projekta brez geodetskih izmer za izvedbo kanalizacije med Brodom in Ježico, ki je v nasprotju z Uredbo o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter opozoril glede neugodnih okoljskih in prostorskih danosti, predvsem potresnih, poplavnih in vzgonskih nevarnosti,ki dokazujejo nevarno gradbeno okolje za vkop kanalizacijskih cevi, vseh teh relevantnih strokovnih argumentov proti tej trasi, župan, kot predstavnik investitorja MOL, ni upošteval. Obenem investitor ignorira dejstvo, da nima gradbenega dovoljenja, ki bi mu omogočal gradnjo preko VVO, saj v njem ni ustreznih parcel niti pravice graditi na njih ali jih kakorkoli uporabljati pri gradnji, ker ni geodetsko odmerjene trase. Za tak projekt bi moral investitor pridobiti OPPN.

11. Ne nazadnje, izdano gradbeno dovoljenje ne vsebuje vseh parcel, ki bi omogočale gradnjo kanala C0 čez VVO, kjer je preko 300 lastnikov brez vsake dokumentacije s strani investitorja in geodetskih meritev trase in še edini branijo ljubljansko pitno vodo pred investitorjem, ki skuša strateške in strokovne napake projekta prikriti z nasiljem, pravnim in fizičnim.

12. V pomoč ARSO pri odločanju dajemo tudi zaključke sej odborov in državnega zbora o kanalu C0 v letu 2019 …

13. AAG je pripravljen v postopku predložiti še druga strokovna mnenja od kompetentnih in neodvisnih strokovnjakov, ki odsvetujejo gradnjo kanala C0 preko glavnega vira pitne vode za glavno mesto Slovenije in za vse njegove prebivalce in goste.

Povezave:

Okoljsko ministrstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, je ustavilo revizijo pri projektu gradnje kanala C0 v Ljubljani

Odgovor NIJZ Ministrstvu za zdravje v zvezi z kanalom C0

EKO PATRULJA: POVODJE – KANAL C0

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0

Pripombe, predlogi in zahteve AAG na Sklep o ugotovitvi javne koristi št 007-7/2020-1 za” traso C0”

Kanal C0 – vse je v redu pa ni v redu

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI Z KANALOM C0

Eko patrulja AAG – kanal C0

Kanalizacija in vodonosnik: ali je kanalizacijski zbiralnik C0 v Ljubljani sploh potreben?

MOL nima gradbenega dovoljenja za odsek kanala C0

POVEZOVALNI KANAL C0 – NOTRANJEREVIZIJSKO POROČILO MOP

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

e-novice AAG: HRAST 9/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodseptember/2020    20let 1474-Document1

This is the divider

Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv – 1. del

hrup diagram

Sodobna definicija zdravja opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje torej ni le odsotnost bolezni. Dovolj je že,  … Nadaljujte z branjem→This is the divider

PRITOŽBA ZAVRNJENA – MEDVEDI ŠE VEDNO NA SEZNAMU ZA ODSTREL

medved 20

Alpe Adria Green, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice ter Lovska zveza Slovenije smo letos junija podali pritožbo na izdano Dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO), po katerem naj bi lovci do konca septembra 2020 pobili … Nadaljujte z branjem→This is the divider

AAG podal pripombe na Predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1)

onesnaževanje zraka

AAG je v zakonskem roku poslal na MOP pripombe na Predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1). V AAG nasprotujemo temu zakonu predvsem ker se s tem zakonom porajajo nova tveganja za uničevanje okolja in narave za profit kapitala. Slika je simbolična … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Poročilo WWF Living Planet odkriva dve tretjini upada populacije prosto živečih živali v svetu od leta 1970

SVET KLIMACKE SPREMEMBE

Vzroki vključujejo enako uničevanje okolja – kot so krčenje gozdov, ne trajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi – kar prispeva k izbruhom virusov, kot je COVID-19. sladkovodnih vrst od leta 1970. Globalne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Bodo nevarni pesticidi spet pobijali čebele?

Anton Komat: »Dovolj bo že, da EU odločitev prepusti posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni.«Anton Komat ( strokovni sodelavec AAG): »Dovolj bo že, da EU odločitev prepusti posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni.« Čebelam v Sloveniji je šlo zadnja leta na bolje. V veliki meri zato, ker so …

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Kmetijski TEŠ 6, ki onesnažuje prekmurske vodotoke

izpust-v-desigrimata

Tomaž Klipšteter – dnevnik 10. september 2020 Finančno nevzdržna gradnja mreže bioplinarn je izkopala več deset milijonsko dolžniško luknjo v bilance NKBM in NLB. Zakrpati so jo morali davkoplačevalci. Onesnaževanje okolja skušajo sanirati pristojne inšpekcije. S pičlim uspehom. Inšpektorica za … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Novo Bohinjsko jezero bi potopilo dolino

Novo Bohinjsko jezero bi potopilo dolino

Janez Petkovšek – Slovenske Novice –  Zajezitev potočkov Suhorica in Padež bi ustvarila ogromno akumulacijsko jezero kot novi vir pitne vode za Istro in del Krasa. Potok Suhorica oziroma Mali Padež poleti večkrat presahne, zato. … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Sodišče EU pritrdilo slovenskemu združenju, ki bi odpadke uplinjalo

uplinjanje

BORUT HOČEVAR – Finance         V združenju ZENS so prejeli odgovor Sodišča Evropske unije, ki po njihovem mnenju pritrjuje ZENS in nasprotuje stališčem ministrstva za okolje. Uplinjanje je  … Nadaljujte z branjem→This is the divider

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA:Predelava električnega invalidskega vozička

e-voz3Nadaljevanje projekta AAG –  E-VOZ, ki je bil zaradi covida -19, žal nekaj mesecev prekinjen.  Alpe Adria Green je lansko leto v okviru Evropskega tedna mobilnosti začel z aktivnostmi v okviru izobraževalno – ozaveščevalnega projekta E-Voz. Projekt je logično nadaljevanje že izvedenih aktivnosti v okviru projektov E-Avto -Mladi ter E-Pol, s katerim smo dijake srednjih tehničnih šol ter širšo javnost v preteklih dveh letih seznanjali in ozaveščali o konceptih trajne in e- mobilnosti mobilnosti. Projekt je sofinanciran strani Eko sklada, javnega okoljskega sklada, na podlagi javnega razpisa za NVO 2019.Nadaljujte z branjem→This is the divider

AAG izvedel na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti predavanje o e-mobilnosti.

pred jes2

V AAG že tretje leto zapored izvajamo aktivnosti v okviru kampanj promocije trajnostne in e-mobilnosti. Tako vedno sodelujemo tudi v okviru Evropskega tedna mobilnosti z različnimi predavanji, predstavitvami ter medijskimi kampanjami. V letu 2019 smo začeli izvajati aktivnosti projekta E-Voz: … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Podnebne spremembe: “Brez primere” taljenje ledu na Grenlandiji je rekordno

Grenlandija

Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes, … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Šank upravljanje medveda

medved 22

Tomaž Ogrin, strokovni sodelavec AAG

Oba ministra, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta vpeljala pojem »šank debate« pri upravljanju medveda in volka, ki da je prisotna v javnosti in medijih. Poudarjata, naj se debata vrne … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Pripombe AAG na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050

MSC FANTASIA-kriz.nov.2010 286

Alpe Adria Green kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave  je poslal 30.09.2020 v zakonskem roku na MOP “Pripombe na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050” Pripombe …

Nadaljujte z branjem→This is the divider

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

SEPTEMBER 2020

Objavljeno v Organizacije

Pripombe AAG na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050


Alpe Adria Green kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave  je poslal 30.09.2020 v zakonskem roku na MOP Pripombe na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050”

MSC FANTASIA-kriz.nov.2010 286

Foto AAG: sončni zahod – Fjesa

Pripombe AAG:

1. Kakršna koli podnebna strategija do leta 2050, to je za obdobje 30 let, ne more pravilno predvideti niti podnebnih sprememb, niti ukrepov za neznane podnebne spremembe. Zato mora biti vsakršna strategija predvsem usmerjena v varstvo pred izjemnimi vremenskimi dogodki in ne v take ali drugačne odstotke CO2. Ta strategija ima zato napačne prioritete.

Povsem nesprejemljiva in škodljiva za Slovenijo, tako gospodarsko kot za naravo in prebivalce je neka ”ambiciozna” strategija v zmanjševanju CO2. Napačna je usmeritev v znano navado v Sloveniji, da smo radi bolj papeški od papeža, pa čeprav v našo škodo.

2. Namreč, Slovenija ima neznaten, zanemarljiv vpliv na svetovno podnebje in prav tako na lokalno podnebje. Niti na vsakdanje vreme ne more vplivati, kaj šele na podnebne spremembe. Strategija povsem zanemarja ta vidik vloge Slovenije v svetu in v Evropi.

3. Podnebne strategije in načrti ne smejo imeti prioritete, saj je pomemben razvoj Slovenije v večanje blaginje, ne pa v izpolnitev nekih, na pamet določenih, odstotkov. V celotni razpravi, tudi o NEPN je temu napačno dana prioriteta nad drugimi področji. To je samo v škodo Slovenije. Kot, da bi vnesli v razvoj Slovenije samomorilske nagibe.

4. Če bi ga upoštevala, si ne bi delala s to strategijo gospodarske škode, ne bi dražila življenja, niti si ne bi uničevala narave z napačno načrtovanimi obnovljivimi viri za pridobivanje elektrike.

5. Konkretno je načrt uničenja srednje Save z elektrarnami povsem nesprejemljiv. S tem bi šli po poti nekaterih drugih držav, ki so si že spremenile prosto tekoče reke in potoke z nujno potrebnimi brzicami v umazane kanale ter s tem uničile dobršen del še ohranjene narave, ki je glavna prednost Slovenije v Evropi in s tem tudi turistično zanimiva. AAG nasprotuje uničenju srednje Save z elektrarnami.

6. Ugotavljamo, da so cilji v prometu dejansko prenizki. Izgleda, da je še vedno prisotna računica države z davki na današnja motorna goriva. Ker se nam obračunava CO2 po porabi teh goriv v prometu, je tu največja možnost njegovega zmanjšanja. S čimer dosežemo določene odstotke, obenem pa si ne uničimo narave. Med ukrepi predlagamo že za obdobje naslednjih 5 let obvezno gorivo v vseh tovornih vozilih, domačih in predvsem tujih tranzitnih, plin.

7. Biodizel, pridobljen iz poljščin za ta namen je povsem nesprejemljiv. Njive in polja so za prehrano, ne pa za biodizel, s čimer si delamo škodo. Očitno so podnebni ukrepi neusklajeni z drugimi področji.

8. Prehod na plin predlagamo tudi za vse kmetijske stroje v prihodnjih 5 letih. Tu je cilj izrazito prenizek v strategiji. Namreč, če so lahko viličarji in drugi industrijski stroji že dolga leta na plin, bi bili lahko že pred leti tudi kmetijski stroji. Spet pomembno zmanjšanje CO2.

9. Prav tako pogrešamo čimprejšnjo opustitev kurilnega olja po vsej Sloveniji. To bi lahko tudi dosegli v naslednjih petih do osmih letih.

10. Ukiniti je treba vse subvencije ali spodbude ali podpore v energetiki. Nobene osnove več ni zanje. Namesto tega je treba zbrani denar usmeriti v drugačen poslovni model. Ta model bo lahko investiral v opustitev kurilnega olja, na primer. Posamezni uporabniki tako ne bi morali sami v to investirati, ampak bi le odplačevali investicijo na daljši rok skozi porabo. Kot to zdaj poteka z investiranjem v plinovode, kjer potrošnik plačuje porabo. Sami vidimo, da gre preko eko sklada izjemno počasi in neracionalno (večja naročila so cenejša). Podobno je Energetika, Vransko investirala v daljinsko ogrevanje. Porabniki plačujejo porabljeno toploto. Tudi GEN-I je že investiral v sončno elektrarno na bloku po takem modelu.

11. Nasprotujemo ocenam, da bi bilo treba elektriko podražiti za 40% (izjava ELES).

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Šank upravljanje medveda


tomaž ogrin

Tomaž Ogrin, strokovni sodelavec AAG

Oba ministra, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta vpeljala pojem »šank debate« pri upravljanju medveda in volka, ki da je prisotna v javnosti in medijih. Poudarjata, naj se debata vrne stroki. Nista pa povedala, kdo je ta stroka.

medved 22

Namreč, pri vsaki okoljski problematiki je vpletenih več strok. Ena od teh je tudi pravna stroka, sodstvo, ki je ugotovilo, da neka druga stroka krši zakonodajo, in je razveljavilo odstrel medveda in volka. Nad to strokovno odločitev so šli obe ministrstvi, vlada ter poslanci (so oni šank ali stroka?) s šank interventnim zakonom, v nasprotju s svojimi trditvami o umiku iz šank debate. Ta zakon vsebuje iste številke odstrela, kakršne je pravna stroka spoznala za nezakonite. Namen je jasen. Dokazati, da je šank debata pomembnejša od pravne stroke in naj se gre upravno sodišče solit. Češ, kaj pa ono ve, saj ne pase ovac. Pri čemer se zamolči, da se večinoma pasejo brez zaščite ali pa s preslabo zaščito. In zamolčijo se tudi primeri dobre prakse, ko se ovce normalno pasejo, brez škode, z ustrezno zaščito že več kot deset let v osrednjem območju medveda in volka ter drugod.

In zdaj poteka silovito pobijanje medvedov, da se realizira izpad dohodka Zavoda za gozdove (ZGS), ki je računal na 175 ustreljenih medvedov za trofeje in meso. S pomočjo šank zakona. Protizakonito. Pa še to: ZGS določa številke odstrela in tudi mednarodno trži odstrel pa še sam strelja. Pač posel.

In zdaj nadaljnji korak: ustanovitev delovne skupine, ki bo mešanica stroke in šanka. Mogoče je predvideti rezultat takega konglomerata. Najprej bo stroka predvidela odstrel toliko medvedov, da jih bo še živih preštela 650. Kako preštela, ne sprašujte. Ne vtikajte se v stroko. Nato bo šank zahteval znižanje na 300, sicer nam ni živeti. Stroka bo zlicitirala na 550. A šank bo vzrojil. Nakar bo stroka pristala na 450, kar je tudi šank številka kmetijske ministrice, kot jo je videla v stekleni krogli na šanku. In bo udarila po mizi, nižje pa ne gremo. In to bo tudi rezultat stroke in ne šanka.

A propos: o številu medvedov v Sloveniji krožijo bajke, katerih šank povprečje naj bi bilo 1450. Pomeni, da jih je tisoč treba odstreliti, tako po moško, da bo všeč ministrici. Krvoločno

Povezave:

PRITOŽBA ZAVRNJENA – MEDVEDI ŠE VEDNO NA SEZNAMU ZA ODSTREL

Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda

Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”

Proti medvedom in volkovom še naprej z interventnim zakonom?

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Podnebne spremembe: "Brez primere" taljenje ledu na Grenlandiji je rekordno


Taljenje ledu na Grenlandiji

Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes, je razvidno iz najnovejše študije znanstvenikov.

Nova analiza pravi, da je bil obseg taline “brez primere” v evidencah sega v leto 1948.

Visokotlačni sistemi, ki so bili lani poleti blokirani nad Grenlandijo, so bili neposredni vzrok za velike izgube.

Toda avtorji pravijo, da nenehne emisije ogljika potisnejo Grenlandijo v obdobje bolj ekstremnega taljenja.

V zadnjih 30 letih je prispevek Grenlandije k svetovni gladini morja znatno narasel, ko so se povečevalo taljenje ledu.

V velikem mednarodnem poročilu o Grenlandiji, objavljenem decembra lani , je bilo ugotovljeno, da je led izgubljal sedemkrat hitreje kot v devetdesetih letih.

Današnja nova študija kaže, da se trend nadaljuje.

Avtorji na podlagi podatkov s satelitov Grace in Grace-FO ter klimatskih modelov sklepajo, da se je Grenlandiji v celotnem letu stalilo 532 gigatonov ledu – kar je znatno povečanje po letu 2012.

Raziskovalci pravijo, da je izguba enakovredna dodajanju 1,5 mm povprečnemu svetovnemu morskemu nivoju, kar je približno 40% povprečnega dviga v enem letu.

Slika Steffen Olsen morskega ledu

FOTO:  STEFFEN OLSEN Podnebni znanstvenik Steffen Olsen je to fotografijo posnel med potovanjem po stopljenem morskem ledu na severozahodu Grenlandije leta 2019

Po izračunu danskega podnebnega znanstvenika Martina Stendela bi izgube leta 2019 zadostovale za pokrivanje celotne Velike Britanije z okoli 2,5 metra taline.

Tako lani kot 2012 so zaznamovali “blokirajoči” dogodki, pravijo raziskovalci, kjer so se motnje v curku curka nad Grenlandijo zataknile pod visokim tlakom, kar je povzročilo okrepljeno taljenje.

“Zdi se, da smo na Grenlandiji vstopili v področje vedno bolj ekstremne taline,” je povedal vodilni avtor dr. Ingo Sasgen iz Inštituta Alfreda Wegenerja v Bremerhavnu v Nemčiji.

“Pričakuje se, da se bosta podobna leta 2019 ali 2012 ponovila. In ne vemo natančno, kako se led obnaša v zvezi z mehanizmi povratnih informacij v tem močnem območju taljenja.”

“Obstajajo lahko … skrite povratne informacije, ki se jih ne zavedamo ali morda trenutno niso popolnoma opisane v modelih. To bi lahko pripeljalo do nekaterih presenečenj.”

Medijski napis Izguba ledu od leta 1992 do 2018 se je zgodil večinoma okoli obale (Imbie / ESA / Planetary Visions)

Medtem ko je leto 2019 podrlo rekord, sta se v letih 2018 in 2017 zmanjšale izgube ledu, ki so bile nižje kot katero koli drugo dveletno obdobje od leta 2003.

Avtorji pravijo, da je bilo to posledica dveh zelo mrzlih poletnih let na Grenlandiji, ki so jim sledili močni sneži jeseni.

Vendar je vrnitev na visoke stopnje taljenja leta 2019 glavna skrb. Pet let z največjo izgubo mase se je zgodilo v zadnjem desetletju.

“V resnici je pomemben trend,” je dejala dr. Ruth Mottram z danskega meteorološkega inštituta v Kopenhagnu, ki ni sodelovala pri tej novi študiji.

“In ta trend, kot je prikazan v projektu Imbie (medsebojna primerjalna vaja za masno ravnovesje ledenih plošč) in drugih delih, sledi visokim napovedim.”

Satelitska slika prikazuje, kako se tali led

Medtem ko so bile leta 2020 na Grenlandiji do zdaj povprečne razmere, bi lahko imel splošni vpliv velikih izgub ledu v zadnjih letih velike posledice za ljudi, ki živijo na nižinskih predelih sveta.

“Rezultati za leto 2019 potrjujejo, da se je ledena plošča vrnila v stanje visoke izgube, v skladu z najslabšim scenarijem segrevanja podnebja v okviru IPCC,” je povedal prof. Andy Shepherd z univerze v Leedsu, ki je vodilni preiskovalec Imbie.

“To pomeni, da se moramo pripraviti na dodatnih 10 cm globalnega dviga gladine morja do leta 2100 samo od Grenlandije.”

“In hkrati moramo izumiti nov najslabši scenarij segrevanja podnebja, ker Grenlandija že sledi sedanjemu.”

Grenlandija

Foto: GETTY IMAGES

“Če se bodo izgube ledu na Grenlandiji nadaljevale po njihovi sedanji poti, bi lahko do konca tega stoletja vsako leto poplavilo dodatnih 25 milijonov ljudi.”

Nedavna medijska poročila kažejo, da je na Grenlandiji morda prišlo do točke vračanja, da raven globalnega segrevanja, ki mu je svet že zavezan zaradi emisij ogljika, pomeni, da se bo cela Grenlandija stopila.

Dr. Sasgen pravi, da je ta perspektiva morda pravilna – vendar je usoda Grenlandije še vedno v naših rokah.

“Stopnje dviga morske gladine pričakujemo od Grenlandije in nevarnost nenadnega dviga morske gladine z Grenlandije se drastično zmanjša, če ostanemo pod mejami segrevanja,” je dejal.

“Sporočilo” odnesi domov “je, da če zmanjšamo CO2 in zmanjšamo ali omejimo globalno segrevanje, se bo tudi v bližnji prihodnosti zmanjšalo tveganje za velike prispevke Grenlandije.”

Prispevek je bil objavljen v reviji Nature Communications Earth & Environment .

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Objavljeno v Organizacije

AAG izvedel na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti predavanje o e-mobilnosti.


V AAG že tretje leto zapored izvajamo aktivnosti v okviru kampanj promocije trajnostne in e-mobilnosti. Tako vedno sodelujemo tudi v okviru Evropskega tedna mobilnosti z različnimi predavanji, predstavitvami ter medijskimi kampanjami.

V letu 2019 smo začeli izvajati aktivnosti projekta E-Voz: Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički, ki ga sofinancirata Eko sklad RS; javni zavod ter Ministrstvo za okolje in prostor RS. Cilj projekta je usposobiti in izobraziti dijake srednjih tehniških šol za načrtovanje in ravnanje z vsemi električnimi vozili, ne samo z električnimi avti. Še posebej zaželjeno je poznavanje električnih vozil – invalidskih vozičkov, na katerih lahko inovacije in predelava prinese lažjo uporabo in večje zadovoljstvo tudi njihovim uporabnikom – invalidom.

Žal smo bili v času pandemije COVID 19 prisiljene določena aktivnosti projekta prestaviti na kasnejše termine. Ker naše metode dela vsebuje interaktivno sodelovanje dijakov in stroke ter praktično usposabljanje, smo bili primorani organizirati dejavnosti skladno z navodili epidemiološke stroke.

pred jes 1

Foto AAG: Predavanje o E-mobilnosti na Jesenicah v tednu mobilnosti

Kljub omejitvam smo v dosedanjem teku projekta uspeli izvesti 4 od predvidenih 6 izobraževanj in usposabljanj ter 4 od 10 predavanj na srednjih tehničnih šolah. Zadnje izmed predavanj smo izvedli na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti, kjer smo dijakom zaključnih letnikov strojnih tehnikov pripravili predavanje o Trajni in e- mobilnosti, ki ga je izvedel vodilni strokovnjak na področju inovacij na električnih vozil v Sloveniji ter ustanovitelj Inštituta Metron Andrej Pečjak. Predavanja in testne vožnje električnega avtomobila se je udeležilo 25 dijakov in mentorjev, ki so izkazali veliko mera znanja ter zanimanja za e-mobilnost.

pred jes2

Foto AAG: Predavanje o E-mobilnosti na Jesenicah v tednu mobilnosti

Do konca leta 2020 ob ugodni epidemiološki situaciji načrtujemo še dodatna predavanja in izvedbo preostalih dveh usposabljanj, ki jih bomo zaključili s spletnim seminarjem, kjer bodo vse šole, ki so se udeležile usposabljanja, predstavile svoje delo na dodelavi invalidskih vozičkov.

Jeseniske_novice_emobilnost-page-001

Povezavi:

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA:Predelava električnega invalidskega vozička

Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA:Predelava električnega invalidskega vozička


Nadaljevanje projekta AAG –  E-VOZ, ki je bil zaradi covida -19, žal nekaj mesecev prekinjen.

e-voz3

Foto AAG: Invalidski voziček, ki so ga dogradili dijaki 5.Ns iz Šolskega centra – Škofja Loka. V projektu, ki ga sofinancira EKO SLAD,  sodeluje 6 srednjih šol in vsaka šola bo dogradila po en invalidki voziček.

Alpe Adria Green je lansko leto v okviru Evropskega tedna mobilnosti začel z aktivnostmi v okviru izobraževalno – ozaveščevalnega projekta E-Voz. Projekt je logično nadaljevanje že izvedenih aktivnosti v okviru projektov E-Avto -Mladi ter E-Pol, s katerim smo dijake srednjih tehničnih šol ter širšo javnost v preteklih dveh letih seznanjali in ozaveščali o konceptih trajne in e- mobilnosti mobilnosti. Projekt je sofinanciran strani Eko sklada, javnega okoljskega sklada, na podlagi javnega razpisa za NVO 2019.

V okviru projekta E- Voz nadaljujemo  z aktivnostmi ozaveščanja in izobraževanja dijakov srednjih tehničnih šol, tokratni projekt pa vključuje tudi ranljive skupine in sicer tiste invalide, ki nujno potrebuje invalidske vozičke za vsakdanjo mobilnost.

e-voz2

Foto: AAG

Članek objavljen na spletni stani Šolskega centra – Škofja Loka:

Od srede, 9. 9., do petka, 11. 9. 2020, so dijaki 5.Ns  predelali električni invalidski voziček za gospoda Iva Jakovljeviča. Projekt je podprla in financirala neprofitna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green z Jesenic, predelava pa je potekala v inštitutu Metron v Češnjici pri Kropi.

Voziček je bil nov, na žalost pa imajo vsi invalidski vozički svinčene baterije, katerih kapaciteta je za današnje razmere majhna. Po pogovoru z Ivom smo se dogovorili glede predelave. Želel si je čim »večjo« baterijo, priključek za polnjenje telefona, vzvratno kamero, ogrevan sedež, inverter z vtičnico napetosti 230 V AC in polnilec za baterijo.

Sledila je izgradnja 2 svinčenih akumulatorjev, izmerili smo prostor za nove litijeve baterije. Glede na razpoložljiv prostor, smo določili mere nove, sestavljene baterije. Ta bo imela 90 Ah, kar je dvakrat več od originalne. To pa seveda pomeni najmanj dvakrat večjo razdaljo, ki jo lahko prevozi z vozičkom.

Pri predelavi velja omeniti inovativnost naših dijakov, ki so za nosilec mobilnega telefona uporabili pohodno palico in jo pobarvali v barve vozička.

Predelava je potekala brez večjih zapletov. Vse želje glede predelave smo g. Ivu uresničili, nad predelavo je bil vidno ganjen. Končno se mu bo mogoče izpolnila želja, da bi prevozil pot od doma (okolica Kranja) do Izole s svojim vozičkom.

Janko Brejc, u. d .i. s.

VIR: http://www.scsl.si/srednja-sola-za-strojnistvo/1916-predelava-elektricnega-invalidskega-vozicka

Povezava:

Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije
%d bloggers like this: