BMW uničuje naravne vrednote državnega pomena “Mokrišče Ledine pod Ratečami”


Brez dovoljenja je 10. 02. 2017 BMW na Mokrišču Ledine pod Ratečami postavil poligon za vožnjo vozil BMW X DRIVE, kar so potrdili tudi na PP Kranjska Gora.

DSCN2827 (1)DSCN2828

Ledine so presihajoče jezero, v katerega se zliva potok Trebiža in predstavlja širše območje naravnega rezervata Zelenci. Kot mokrišče so življenjski prostor ogroženih barjanskih in močvirskih rastlinskih ter živalskih vrst. Hkrati pa so Ledine pomembne tudi iz hidrološkega vidika.

DSCN2829 (1)DSCN2832 (2)

O tem dogodku so se na široko razpisali v časniku Finance, samo “POZABILI” so pod fotografije 10, 13, 14, 15 in zadnji fotografiji napisati, da so te posnete na območju vrednote državnega pomena “Mokrišče Ledine pod Ratečami”.  ( https://avto.finance.si/8854144/%28reportaza%29-Ko-ti-pametni-stirikolesni-pogon-da-%3E%3Ekrila?utm_content=link_15&utm_medium=email&utm_campaign=avto_portal&utm_source=17022017&f_tid=a4242aff6933ba84815576f66306b942)

Društvo Jalovec iz Rateč je prijavilo kršitev inšpekciji za okolje, vendar do danes še niso ukrepali.

V prijavi so zapisali, da  smatrajo,  da gre pri tem za kršitve povezane s prepovedjo vožnje v naravnem okolju in da se mokrišče uničuje tudi s parkiranjem motornih vozil in avtodomov (slednji večkrat fekalije odvržejo kar v mokrišče) nad mokriščem. To parkirišče nikakor ni urejeno in obstaja velika možnost razlitja olj in drugih strupenih snovi v mokrišče. Poleg tega v naravnem območju Ledin kmetje v samem vodotoku izpirajo cisterne z gnojevko. O tem so pisali tudi na siol.net: http://siol.net/zasciteno-obmocje-ledin-pod-ratecami-tarca-nevestnih-domacinov-162347

DSCN2836DSCN2837

V AAG dvomimo, da organizatorji zadnjega dogodka, skupno z udeleženci niso vedeli, da je dogodek organiziran v Ledinah, saj bi vsak “pismen” Slovenec moral vedeti da je to območje naravna vrednota državnega pomena. Take kršitve in uničevanje naravnih vrednot se dogajajo zaradi  neučinkovitega inšpekcijskega nadzora. Državna in občinska inšpekcija prelagata svoje pristojnosti ena na drugo ali pa se sploh ne odzoveta prijavam, ki jih podajo društva za zaščito okolja in tamkaj živeči prebivalci, kršiteljem pa se ne zgodi nič.

DSCN2838DSCN2833

Od lokalnih prebivalcev smo izvedeli, da ima podoben poligon tudi podjetje Audi Quattro in sicer v Planici, pod steno Ciprnika, nad tekaškim poligonom in poleg morene Planiškega ledenika, ki je prav tako naravna vrednota (poleg tistega, ki je narejen na bivšem nogometnem igrišču, pod manjšimi skakalnicami).

p.s. Fotografije je posnela ekoparulja AAG

Blaž Račič – delo

tor, 21.02.2017, 07:00

Z beemveji po zaščitenem mokrišču

Organizatorji poligona trdijo, da niso vedeli, da gre za naravno vrednoto. Dovoljenja za prireditev niso pridobili.

»Za izvedbo poligona v Ratečah smo pridobili soglasje lastnika zemljišča, vendar, žal, nismo bili obveščeni, da se nahaja na zaščitenem območju,« je včeraj za Delo dejala Maja Ilec, direktorica korporativnega komuniciranja v BMW Group Slovenija, in zagotovila, da so »takoj, ko so bili na to opozorjeni, aktivnosti prenehali«.

V nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) dvomijo, da organizatorji dogodka skupaj z udeleženci ne bi vedeli, da je dogodek organiziran v Ledinah, saj bi po njihovem vsak pismen Slovenec moral vedeti, da je to območje naravne vrednote državnega pomena. Takšne kršitve in uničevanje naravnih vrednot se dogajajo zaradi neučinkovitega inšpekcijskega nadzora, je prepričan Vojko Bernard, predsednik AAG.

Podjetje Si sport je kot podizvajalec BMW Group Slovenija na jeseniški upravni enoti pridobilo dovoljenje za organizacijo javne prireditve Dežela BMW xDrive za drugi, tretji in četrti konec tedna v februarju, je povedala Alenka Burnik, načelnica UE Jesenice. Dejala je, da so dovoljenje izdali le za prireditveni prostor pri hotelu Skipass in na snežni plaži v Kranjski Gori, ne pa tudi za območje pri Ratečah.

»Žalostno, da se to sploh dogaja«

Na inšpektoratu za okolje in naravo so potrdili, da so prejeli prijavo. »Iz nje gre razbrati, da gre predvidoma za prirejanje vožnje v naravnem okolju oziroma vožnjo v naravnem okolju, domnevno brez ustreznega dovoljenja, kar bi pomenilo kršitev zakona o ohranjanju narave (ZON). V zadevi bo uveden postopek o prekršku,« pravijo na okoljskem ministrstvu, pod okrilje katerega spada inšpektorat.

Zakon o ohranjanju narave določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Območje Ledina je naravna vrednota državnega pomena, kar je še dodatni vzrok, da takšnih dejavnosti tam ni mogoče organizirati, odgovornost podjetij pa bi morala biti pri tem še toliko večja, je dejal Metod Rogelj, vodja kranjske enote zavoda za varstvo narave. Pravi, da ga žalosti, da »se sploh morajo ukvarjati s takšnimi vsebinami«. Lastnik zemljišča jih za soglasje za izvedbo voženj ni zaprosil, je povedal Rogelj in dodal, da mu ga na podlagi zakona niti ne bi izdali.

Rogelj je izpostavil še, da mediji pogosto promovirajo takšne vožnje in da bi morala podjetja voznike učiti, da ne smejo voziti kjerkoli. Podobne vožnje lahko potekajo na urejenih parkiriščih, lahko pa tudi občine z odloki določijo pogoje in območja, kjer je mogoče voziti v naravnem okolju.

Petra Mlakar – Dnevnik
21. februar 2017 21. februar 2017 0:00

Za incident z BMW je bila kriva nevednost, ne brezbrižnost

Naravovarstvena organizacija Alpe Adria Green je opozorila, da naj bi podjetje BMW Group v Ratečah kršilo prepoved vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju. V podjetju pravijo, da za zaščitenost območja niso vedeli, zadevo pa zdaj obravnava okoljska inšpekcija.

Pri BMW Group Slovenija so poligon v soglasju z lastnikom zemljišča postavili ob mokrišču Ledine. Po pojasnilu, da je takšno početje na tem območju prepovedano, so se, pravijo v podjetju, od tam nemudoma umaknili.
»Pri BMW Group so brez dovoljenja 10. februarja na mokrišču Ledine pod Ratečami postavili poligon za vožnjo vozil,« so včeraj medije obvestili iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. »Ledine so presihajoče jezero, v katero se zliva potok Trebiža in predstavlja širše območje naravnega rezervata Zelenci. Kot mokrišče so življenjski prostor ogroženih barjanskih in močvirskih rastlinskih ter živalskih vrst,« opozarja predsednik AA Green Vojko Bernard.

Nenavadno početje na naravni vrednoti državnega pomena so opazili člani društva za naravo Jalovec Rateče in o tem, kot je povedala predsednica društva Polona Petrovič Erlah, obvestili okoljsko inšpekcijo. Enako so, ko so bili o dogodku obveščeni, storili tamkajšnji policisti in medobčinski redarji.

Imeli so dovoljenja, a za drugo lokacijo

V kranjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave so po besedah vodje Metoda Roglja za dogodek izvedeli od domačinov. »Šlo je za organizirano vožnjo, ki je z motornimi vozili v naravnem okolju prepovedana, na območju, ki je naravna vrednota državnega pomena, pa so še dodatni razlogi za prepoved.« V zavodu jih žalosti, da so priča takšnim dogodkom, saj bi morala biti posebno tovrstna podjetja po mnenju Roglja zavezana k varovanju narave. Nasprotno pa vožnjo po njej, kar je očitno že iz televizijskih spotov, še propagirajo. »Takšne prireditve je mogoče izvajati na parkiriščih ali drugih z občinskim odlokom za to določenih območjih, za kar dajejo dovoljenja občine in upravne enote. V nasprotnem primeru kršiteljem, če so pravne osebe, grozi od 1000 do 2000 evrov kazni.«

V BMW Slovenija so imeli za dogodek tako dovoljenje občine Kranjska Gora kot upravne enote Jesenice, kar so nam potrdili tudi v obeh ustanovah. A kot poudarja načelnica UE Jesenice Alenka Burnik, zgolj za lokacijo pri hotelu Skipass in na Snežni plaži. Dovolili so jim testne počasne vožnje z vozili in inštruktorji varne vožnje čez manjše ovire na parkirnih prostorih hotela, panoramske vožnje po lokalnih cestah, animacijski program z vozno izkušnjo ob smučišču, zabavni program, kulinarično doživetje in podobne dejavnosti.

Ob opozorilu so se umaknili

Snežne razmere na tej lokaciji niso dovoljevale vseh načrtovanih dejavnosti, ki so si jih za tisti dan zadali pri BMW Group Slovenija, zato so za izvedbo poligona v Ratečah pridobili soglasje lastnika zemljišča. »Vendar pa žal nismo bili obveščeni, da je to zemljišče na zaščitenem območju,« pojasnjuje Maja Ilec, direktorica korporativnega komuniciranja. A kot pojasnjuje Rogelj, bi moral lastnik za takšen dogodek zaprositi za dovoljenje skladno z zakonom o ohranjanju narave, ki pa ga za to območje zagotovo ne bi dobil.

»Takoj, ko smo bili na to opozorjeni, smo aktivnosti prekinili. Za neljubo situacijo se opravičujemo in zagotavljamo, da naš namen nikakor ni bil poseganje v naravno okolje,« pojasnjuje Ilčeva. Dodaja, da ima celoten dogodek sicer odgovorno noto, saj želijo voznike naučiti, kako pravilno reagirati v nevarnih situacijah in tako preprečiti morebitne nesreče.

Kljub vsemu so nam z ministrstva za okolje in prostor pojasnili, da bo v zadevi uveden postopek o prekršku, v katerem bo okoljska inšpekcija ugotavljala, ali gre dejansko za kršitev zakona. Za dodatna pojasnila o okoliščinah dogodka pa si bodo na inšpektoratu pomagali tudi s policisti in medobčinskimi redarji, ki so bili na prireditvi

Objavljeno v Organizacije

V SREDO 15.02.2017 JE EU PARLAMENT GLASOVAL O PODPISU TRGOVINSKEGA SPORAZUMA “CETA”


Slovenski evropski poslanci so danes v glasovanju v Evropskem parlamentu večinoma podprli gospodarski in trgovinski sporazum med Kanado in EU (Ceta)

Proti Ceti pa so glasovali poslanci Tanja Fajon (S&D/SD), Igor Šoltes (Zeleni) ter Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).

Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke Milan Zver (EPP/SDS), Lojze Peterle (EPP/NSi), Romana Tomc (EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Patricija Šulin (EPP/SDS) so glasovali za sporazum.

 

Tanja Fajon

Tanja Fajon – socialni demokrati 

“V Evropskem parlamentu sem, da zastopam interese državljanov. Zato ne morem in ne smem spregledati poziva in argumentov tako zelo velikega števila Evropejcev, sindikatov, številnih uglednih pravnikov, nevladnih organizacij in drugih, k zavrnitvi sporazuma Ceta,” je sporočila Tanja Fajon.

JE GLASOVALA PROTI

 

Igor Šoltes

Igor Šoltes – lista dr. Igorja Šoltesa 

“Danes je Evropski parlament … pustil na cedilu Evropejke in Evropejce in v ospredje postavil interese korporacij in brezkompromisno kapitalistično logiko, s tem pa ogrozil vladavino prava, demokracijo, naše socialne in delavske pravice, naravne vire in javno zdravje.”

JE GLASOVAL PROTI

 

 

Ivo Vajgl

Ivo Vajgl – DESUS

JE GLASOVAL PROTI

Franc Bogovič

Franc Bogovič – SLS –  

JE GLASOVAL ZA

Patricija Šulin

Patricija Šulin – SDS

JE GLASOVALA ZA

Milan Zver

Milan Zver – SDS 

JE GLASOVAL ZA

Romana Tomc

Romana Tomc – SDS 

JE GLASOVALA ZA

Alojz Peterle

Alojz Peterle  – Nova Slovenija – Krščanski Demokrati 

JE GLASOVAL ZA

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Krajani so bili v Desklah enotni: okolje ne prenese dodatnega onesnaževanja


Eden od možnih načinov ravnanja z odpadki v Sloveniji so sežigalnice. Na seznamu sedmih potencialnih lokacij je tudi anhovski Salonit. Lokalno okolje seveda krčevito nasprotuje takšnim načrtom.

false
Udeleženci okrogle mize. Kljub povabilu sinoči na okrogli mizi ni bilo ne predstavnikov Salonita, ne ministrstva za okolje in tudi ne Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Krajani Deskel in Anhovega so prepričani, da dolina, ki že skoraj stoletje živi z azbestom, ne prenese dodatnega onesnaževanja . Udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravila civilna iniciativa Eko Anhovo skupaj z našo radijsko postajo, so jih spodbudili, da strnejo vrste, preden bo prepozno tudi za zdravje njihovih zanamcev.

V Salonitu, kjer že sedaj sežigajo 89 različnih vrst odpadkov, načrtujejo nove naprave za skladiščenje in transport alternativnih goriv v zgorevalno komoro. Okoliški prebivalci so prepričani, da bodo izpusti dodatno zastrupljali zrak v dolini in novim dejavnostim nasprotujejo, pritrjuje Bojan Marinič iz Eko Anhovo: »Nas zelo skrbi, kako bo ta stvar obratovala, predvsem zato, ker smo videli, da določene stvari niso take, kot bi morale biti.«

Društvo je javnost tudi že seznanilo z manipulacijo pri meritvah emisij v anhovski cementarni. Tomaž Ogrin, kemijski strokovnjak, okoljevarstvenik iz Alpe Adria Green razume, da so ljudje nezaupljivi do podatkov in naročenih meritev. Ker pa imajo pravico dvomiti, predlaga nekaj načinov neodvisnih meritev. Na primer uporaba t.i. črnih skrinjic, fotografija ali pa snemanje terena s pomočjo multikopterjev.

Najpomembnejša rešitev bi morala biti odločitev politike , da bo v ranjenem okolju odslej podpirala le liste tehnologije, je prepričana dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela.

Uroš Macerl iz Ekokroga, ki je spravil na kolena Lafarge, pa je Desklane spodbudil k akciji, k spremembam: »Samo dva načina sta- ali se naučiš živeti kleče ali pa se boriš.«

Kljub povabilu sinoči na okrogli mizi ni bilo ne predstavnikov Salonita, ne ministrstva za okolje in tudi ne Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Dimnikarji po novem – Je prosta izbira le farsa za javnost?


Poslanci so oktobra sprejeli zakon o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in izbiro dimnikarja prepušča uporabnikom. Z zakonom se ureja področje, ki bi bilo sicer s 1. januarjem 2017 v celoti prepuščeno trgu, izvajanje dimnikarskih storitev, ki se je do sedaj opravljalo kot obvezna gospodarska javna služba, pa v celoti neregulirano.

Opustitev sedanjega koncesioniranega načina izvajanja dimnikarskih storitev je bila načrtovana že s koncem leta 2015, vendar lani pripravljeni predlog zakona o dimnikarskih storitvah na vladi ni bil sprejet. Zato je državni zbor konec lanskega leta podaljšal koncesijski sistem do konca letošnjega decembra, vlada pa je pripravila nov predlog, ki po zatrdilih ministrstva za okolje in prostor prinaša prednosti tako za dimnikarske službe kot uporabnike dimnikarskih storitev. Novi zakon namreč uvaja licenčni sistem.

PREDNOSTI

Licence bodo veljale za območje vse Slovenije in ne bodo časovno omejene, dimnikarskim družbam pa jih bodo podeljevale ali odvzemale upravne enote. Za porabnike pa to pomeni, da bodo lahko sami izbrali izvajalca dimnikarskih storitev, pri tem pa bodo po novem določene tudi najvišje cene storitev.

Na ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da je največja prednost za uporabnike uvedba izbire dimnikarske družbe, za dimnikarje pa v predlaganem licenčnem sistemu, saj ne bodo več omejeni na posamezna območja. Prosta izbira dimnikarja bo zaradi konkurence med ponudniki storitev, kot pravijo na ministrstvu, za uporabnike lahko pomenila manjše stroške. Glede samih cen pa zakon predvideva, da se namesto sedanjih fiksnih določa zgolj še maksimalne cene, ki bodo določene na podlagi časovnih normativov za posamezno storitev. »S postavitvijo maksimalnih in ne fiksnih cen nameravamo omogočiti, da končne cene, ki jih bodo plačevali uporabniki, določi trg, vendar največ v višini, ki jo bo določila vlada. Konkurenca med dimnikarskimi družbami pa bo poskrbela, da bodo dimnikarji optimizirali svoje delo in opravljali storitve po cenah, ki bodo za njih še vzdržne, ne pa po administrativno določenem ceniku,« pojasnjujejo.

KAKO BO PO NOVEM?

Kolikokrat na leto nas bo po novem dimnikar (lahko) obiskal, za zdaj še ni znano, bodo pa roki in pogostost opravljanja storitev, kot pravijo na ministrstvu, določeni glede na strokovne podlage in izkušnje dosedanjega izvajanja in bodo različni za različne tipe kurilnih naprav. »Zakon določa obveznost opravljanja dimnikarskih storitev, ki je uporabnik ne more odkloniti, podzakonski akt, ki je v pripravi, pa bo določal pogostost pregledov,« pravijo o uredbi, ki jo morajo pripraviti v 6 mesecih od sprejema zakona, in dodajajo: »Največ razlik bo za posamezne tipe kurilnih naprav, pri katerih je tehnološko zagotovljeno učinkovitejše delovanje in torej ni potrebno tako pogosto izvajanje dimnikarskih storitev. Za druge naprave želimo določiti pogoje, ki bi ob izpolnitvi lahko pomenili odločitev za daljše periode med dvema storitvama (opravljen servis, kvaliteta goriva).«

Na naše vprašanje, ali bo še vedno tako, kot se je v preteklosti dodajalo, da bo dimnikar prišel samo »kasirat«, na ministrstvu odgovarjajo, da ne obstoječa ne prihodnja ureditev ne predvidevata, da bi dimnikar prišel k uporabniku računat storitve, ki jih ni izvedel. »Za nadzor nad pravilnim izvajanjem dimnikarskih storitev in zaračunavanjem teh je pristojna inšpekcija,« dodajajo. Če uporabnik ne bo zadovoljen z izvedbo dimnikarskih storitev, se bo lahko glede na to, ali bo nezadovoljen z izvedeno storitvijo ali zaračunavanjem storitve, obrnil na inšpekcijo, ki je pristojna za izvajanja nadzora na posameznem področju.

ZAVRNILI VSE PREDLOGE

Pripravljavci zakona so zavrnili vse predloge NVO in CI, med katerimi je bil eden pomembnejših, da se dimnikarske storitve obračunavajo po dejansko vloženem času in predvideni postavki 20 evrov na uro. Po mnenju NVO in civilnih iniciativ bi bilo to edino pravično in ustrezno in bi bistveno izboljšalo kakovost dimnikarskih storitev, saj dimnikarji ne bi bili več pod pritiskom časa. Po njihovem prepričanju predviden obračun dimnikarskih storitev po normativu časa, ki ga bo oziroma je določila ministrica, in predvideni urni postavki, ki jo določi vlada, omogoča podražitev dimnikarskih storitev. Opozarjajo tudi, da cene dimnikarskih storitev niso enake za vse lastnike malih kurilnih naprav. Oddaljenejši uporabniki malih kurilnih naprav (nad 25 km) bodo namreč dimnikarjem morali plačati še potne stroške. To pa pomeni, kot pravijo, da si bomo zaradi čim manjših stroškov morali izbrati obstoječe koncesionarje, in je zato tolikokrat povedano s strani ministrstva o prosti izbiri dimnikarja le farsa za javnost.

Na očitek NVO in CI, da je novi zakon mešanica med javnim interesom in tržno dejavnostjo ter da država z njim nesorazmerno posega v lastninske pravice lastnikov kurilnih naprav (zakon namreč prinaša nekaj novosti tudi na tem področju), zaradi česar bi po njihovem veljalo razmisliti o ustavni presoji zakona, na ministrstvu odgovarjajo, da zaradi zagotovitve ciljev – varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav – izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč da je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja, zaradi česar so tudi pripravili zakon o dimnikarskih storitvah. Ob tem pa še dodajajo, da gre tudi v primeru tehničnih pregledov motornih vozil za poseg v lastnino posameznika, ki pa je, tako kot v tem primeru malih kurilnih naprav, z vidika varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva premoženja ter tudi okolja smiseln in sorazmeren.

ROK ZA IZBIRO 30. JUNIJ 2017

Potrošniki bodo izvajalca dimnikarskih storitev lahko izbrali do konca junija 2017, in sicer za prihodnjih 12 mesecev, pri čemer se bo to obdobje lahko skrajšalo, če bo pristojna inšpekcija ugotovila, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu z zakonom. Za tiste, ki tega ne bodo storili, se bo štelo, da so z izvajalcem zadovoljni, in bo to delo še naprej opravljal tisti, ki ga je doslej. Uporabniki bodo lahko izbrali izvajalca dimnikarskih storitev s seznama dimnikarskih družb, ki ga bo objavilo ministrstvo v dveh mesecih od uveljavitve zakona na svoji spletni strani, posredovali pa ga bodo tudi na vse občine.

Image result for dimnikar

SPISEK izvajalcev dimnikarske službe na dan 14.2.2017

“EZ” Emir Zec S.P. Bevkova ulica 2 Ajdovščina
Branko Luk S.P. Male Žablje 69 Dobravlje
Denis Luk S.P. Male Žablje 69 Dobravlje
Andrej Božič s.p. Kidričeva ulica 24 Celje
Celjski dimnikarji d.o.o. Podjavorškova ulica 1 Celje
Dimnikarstvo d.o.o. Celje Gregorčičeva 6A Celje
Janko Tomažič s.p. Maistrova ulica 26 Celje
Dimnikar Dimko, Sabahudin Zajić s.p. Partizanska cesta 6 Rakek
Energodim d.o.o. Partizanska cesta 6 Rakek
Dimnikarstvo Vidmar, Ines Govednik s.p. Srednja vas 14 Semič
DIMNIKARSTVO DIMKODIM, Azad Seferović s.p. Goričica pri Ihanu 1D Domžale
DIMTECH dimnikarstvo, Martin Šlebir s.p. Za hribom 22 Trzin
SDG, d.o.o. Prešernova cesta 7A Domžale
ČISTO OKOLJE KDN, dimnikarske storitve Gornja Radgona d.o.o. Lackova ulica 21 Gornja Radgona
DIMNIK, Dimnikarsko podjetje, Radenski vrh, d.o.o. Radenski Vrh 15C Radenci
EKO DIMNIK, d.o.o. Stritarjeva cesta 9 Grosuplje
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Cesta na Krko 7 Grosuplje
Dimnikarstvo Idrija Dejan Šukalo s.p Levstikova ulica 5 Idrija
Dimnikarstvo Idrija Stanko Šukalo s.p. Levstikova ulica 5 Idrija
SANIS d.o.o. Zaprta ulica 3D Izola
KNOF, dimnikarstvo in storitve, Alojz Cizelj, s.p. Podkoren 17 Kranjska Gora
Dimnikarček Irena Lavrič Kotar s.p. Podgorska ulica 11B Kočevje
Dimnikarstvo Lavrič d.o.o. Podgorska ulica 35 Kočevje
DIMNIKARSTVO DOVRTEL, d.o.o. Koroška cesta 45 Kranj
DIMNIKARSTVO REŽONJA, JOŽEF REŽONJA, s.p. Renkovci 110C Turnišče
MEDIAL, dimnikarske storitve Lendava d.o.o. Kranjčeva ulica 23 Lendava
RŠA VLEK-meritve in servisno dimnikarske storitve d.o.o. Ulica 25. maja 8 Turnišče
DIMNIKARSTVO LITIJA, DOBRAVEC FRANC, S.P. Sitarjevška cesta 47A Litija
ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN OPREME MARJAN PRANJIĆ S.P. Ulica bratov Rozmanov 4 Ljubljana
DIMNIKARSKI MOJSTER S.O.S. ISMET OKIĆ S.P. Vodmatska ulica 18 Ljubljana
DIMNIKARSTVO-MERITVE EMISIJ KASIM ALIĆ s.p. Cesta dveh cesarjev 108H Ljubljana
ENERGETSKI SERVIS vzdrževanje energetskih naprav in objektov ter storitve dimnkarske službe d.o.o. Roška cesta 2 Ljubljana
STORITVE ČIŠČENJA , MATEJA KRIŽMAN S.P. Tržaška cesta 479 Brezovica pri Ljubljani
STO-SERVIS d.o.o. Storitve, Ljubljana Brnčičeva ulica 13 Ljubljana-Črnuče
PRODIGI, trgovina in storitve d.o.o. Mali Lipoglav 79 Šmarje-Sap
KDS Dimnikarske storitve Ljutomer d.o.o. Razlagova ulica 13B Ljutomer
Dimnikarstvo Kraner, Vincencij Kralj s.p. Notranjska cesta 14 Logatec
DIM.SLUŽBA VEHOVAR, D.O.O. Ob Dravi 6 Maribor
DIMNIKARSKE STORITVE IN POSLOVNO SVETOVANJE, ARTY RODOŠEK S.P. Ob Dravi 6 Maribor
DIMNIKARSTVO DIMKO, D.O.O. Ob Dravi 6 Maribor
DIMNIKARSTVO KAMIN, D.O.O. Mlinska ulica 22 Maribor
DIMNIKARSTVO TALABER, D.O.O. Mlinska ulica 22 Maribor
DIMNIKARSTVO ŽUPANEK, D.O.O. Ob Dravi 6 Maribor
MAJA GRIČAR S.P. Ulica Maglicevih 8 Miklavž na Dravskem polju
PUŠNIK ANTON, S.P. Bolfenška ulica 4 Maribor
Dimnikarstvo Mario Juriša s.p. Radovica 25 Metlika
ABD – DIMNIKARSTVO MURSKA SOBOTA d.o.o. Trstenjakova ulica 2A Murska Sobota
ČIŠČENJE DK NAPRAV MARTJANCI d.o.o. Martjanci 14 Martjanci
DBUNDERLA DOMINIK BUNDERLA s.p. Fikšinci 33 Fikšinci
DIMNIKARSTVO FARKAŠ ZLATKO FARKAŠ s.p. Lončarovci 26 Lončarovci
DIMNIKARSTVO JAKOŠA mag. Mateja VLAJ s.p. Brezovci 34 Brezovci
Dimnikarstvo Damijan Kocbek s.p. Vojkova cesta 8B Solkan
Dimnikarstvo Križanič Marjan s.p. Prvačina 179 Prvačina
Dimnikarstvo Samo Pavlič s.p. Kojsko 36 Kojsko
Dimnikar d.o.o. Jurčičeva ulica 15 Novo mesto
EKOENERGETIKA – DIMNIKARSTVO DRUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA D.O.O. Vrazova ulica 9 Ormož
EKOENERGETIKA – DRUŽBA ZA ČIŠČENJE, PREGLEDOVANJE PREZRAČEVALNIH SISTEMOV IN ENERGETIKO D.O.O. Vrazova ulica 9 Ormož
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ D.O.O. Hardek 21C Ormož
DUROT Dimnikarstvo Pesnica d.o.o. Spodnje Dobrenje 25B Pesnica pri Mariboru
Cadea d.o.o. Planina 221 Planina
Dimnikarstvo Lipanje, Uroš Lipanje s.p. Trnje 42 Pivka
Dimnikarska družba Jure Gregorčič s.p. Slovenja vas 21A Hajdina
Dimnikarstvo Završnik d.n.o. Anželova ulica 24 Ptuj
Kaminko Konjiček – Pušnik d.n.o. Zgornja Hajdina 44A Hajdina
AS GROUP d.o.o. Kranjska cesta 4 Radovljica
O.R. INŽENIRING d.o.o. Kranjska cesta 4 Radovljica
PRIMOŽ RAUTER, S.P. Vodnikova cesta 5 Bohinjska Bistrica
EKO DIM, d.o.o. Gačnikova pot 2 Ravne na Koroškem
Petrol energetika, d.o.o. Koroška cesta 14 Ravne na Koroškem
Dimnikarstvo Esad Čatić s. p. Lepovče 43 Ribnica
Dimnikarstvo in sanacija dimnikov Fadil Okić s. p. Cesta Notranjskega odreda 46 Sodražica
Dimnikarstvo Katja Šmalc s. p. Zavoda 18A Sodražica
Dimnikarstvo Smajil Okić s. p. Cesta Notranjskega odreda 46 Sodražica
DIMKO, SIMON KOLMAN S.P. Metni vrh 19 Sevnica
DIMNIKARSTKE STORITVE BOJAN BLAŽIČ S.P. Glavni trg 44 Sevnica
DIMNIKARSTVO MARTIN TURK S.P. Prešna loka 23A Sevnica
SNEDIM D.O.O. Ribniki 12 Sevnica
DIMNIKARSTVO KUKOVEC, GRETI VAN DEN BERGE S.P. Komen 148 Komen
ENERDIM, VZDRŽEVANJE KURILNO DIMOVODNIH NAPRAV IN SERVIS GORILCEV, JURE PIPAN S.P. Križ 82 Sežana
DIMNIKARSTVO BOŠTJAN TREFALT s.p. Makole 6 Makole
FRANC VINDIŠ s.p. Tomšičeva ulica 23 Slovenska Bistrica
DIMNIKARSKE STORITVE MILAN KOLAR s.p. Mlinska cesta 8 Slovenske Konjice
DIMNIKARSTVO BENČ, dimnikarske storitve Benjamin Oprešnik s.p. Industrijska ulica/Loče 26 Loče
DIMNIKARSTVO LAPUH, storitve, d.o.o. Liptovska ulica 19 Slovenske Konjice
DIMKO d.o.o. Fužinska ulica 8 Škofja Loka
Dimnikarstvo Uroš Verač s.p. Trg svobode 2 Žiri
JANEZ REBERŠAK s.p. Drensko Rebro 34 Lesično
Dimnikarstvo, Slavko Pirih, s.p. Trg maršala Tita 17 Tolmin
Lepoša dimnikarstvo d.o.o. Gabrsko 57C Trbovlje
Energetika Pečnik Gašper Pečnik s.p., P.P.181 Kidričeva cesta 2A Velenje
Dimnikarji, podjetje za opravljanje dimnikarskih storitev in trgovino, d.o.o. Cesta Otona Župančiča 17 Zagorje ob Savi
Dimnikarstvo Savinja d.o.o. Ulica Ivanke Uranjek 5A Žalec
Energetika Pečnik d.o.o. Kapla 49 Tabor
Plamen skupina, dimnikarske storitve d.o.o. Pongrac 167A Griže

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Težke kovine v zelenjavi


Urša Peternel

Analiza vzorcev solate in korenja z jeseniških njiv je pokazala, da je bila v dveh vzorcih korenja presežena oziroma dosežena vrednost svinca. Tako vrednost kadmija kot svinca pa sta bili preseženi oziroma doseženi pri obeh vzorcih korenja, ki so ga – kupili v trgovini …

korenjesolata

Jesenice – V sklopu Akcijskega programa varstva okolja v jeseniški občini že dalj časa spremljajo, kako onesnaženo je okolje v tem železarskem mestu in okolici. V prejšnjih letih so analize zemljin pokazale, da je zemlja na Jesenicah onesnažena s svincem, cinkom, kadmijem, nikljem in arzenom, kar je posledica železarske industrije in prometa. Zato so začeli analizirati tudi vsebnost težkih kovin v zelenjavi, ki raste v jeseniški zemlji. Nazadnje so vzorce zelenjave vzeli septembra lani, jih v analizo poslali v Kanado, rezultate pa prejeli pred dnevi.

Vzorce solate in korenja so vzeli na osmih lokacijah (na vrtovih ob stanovanjskih objektih od Planine pod Golico do Koroške Bele, Slovenskega Javornika, Blejske Dobrave, Lipc, središča mesta), za primerjavo pa so v analizo vključili še vzorce omenjenih dveh vrtnin iz dveh jeseniških trgovin. Prav solata in korenje naj bi namreč sodila med zelenjavo, ki ima velik sprejem kovin v užitne dele. Tako so v analizo v Kanado poslali deset vzorcev solate in deset vzorcev korenja.

In kaj so pokazali rezultati analiz? Rezultati so pokazali, da mejne vrednosti za svinec in kadmij niso bile presežene pri nobenem vzorcu solate. So pa bile dosežene oziroma presežene mejne vrednosti svinca pri dveh vzorcih korenja, in sicer presežena pri korenju, ki je raslo na vrtu na Dobravski ulici na Slovenskem Javorniku, dosežena pa pri vzorcu korenja, ki so ga nabrali na Lipcah. Pri korenju z jeseniških njiv nikjer ni bila presežena vrednost kadmija, je pa bila ta – zanimivo – presežena pri v trgovini kupljenem korenju. Prav tako je bila pri obeh trgovinskih vzorcih korenja dosežena mejna vrednost svinca.

V sklopu analize so merili tudi vsebnost cinka, molibdena, bakra, niklja, kobalta, arzena, kroma in živega srebra v zelenjavi, a pri teh elementih evropska uredba sploh ne določa najvišjih dovoljenih oz. mejnih vrednosti, tako da ni mogoče dati ocene, ali so v solati in korenju presežene ali ne.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Cenejši drugi tir s kolesarsko progo


Cenejši drugi tir s kolesarsko progo

Andrej Čufer – član UO AAG

Genialnost alternativnega predloga se skriva v uporabi jeklene vrvi, ki pomaga dodajati potisno silo pri vožnji v hrib in zavirati navzdol.

Cenejši drugi tir s kolesarsko progo

Še sreča, da imamo pred dolgo pričakovanim začetkom gradnje še nove ideje, ki lahko zmanjšajo stroške gradnje drugega tira za skoraj dodatno polovico – po žepu Slovenca za 200 evrov brez aneksov, obresti in korupcije.
Gradnja drugega tira in vijuganje hitre železnice po kraškem robu skozi predore je sicer izvedljivo, a zelo neracionalno početje. Če gradimo drugi tir v celoti ob obstoječi trasi, je to huda dodatna obremenitev prostora in princip, ki je bil v uporabi pred 60 leti. Kot če bi danes postavljali v Novem mestu linijo za proizvodnjo katrce. Prepočasna, premalo varna in nezanimiva za trg, zato nesmisel. Povedano drugače: predolga proga za to, da zagotovi dopustne naklone, prepočasen promet in preveč škodljivih vplivov na okolico.
V vsakem primeru bi morali že zdavnaj preklopiti iz 3000 voltov istosmerne napetosti, kot so začeli med vojnama elektrificirati Italijani s 25.000-voltnim izmeničnim napajanjem, kar omogoča vračanje energije v omrežje.
Kako pa sosedje v Avstriji in na Hrvaškem?
Vozijo z izmenično napetost in imajo zato konkurenčno prednost.
Druga na svetu je bila zgrajena hidroelektrarna na slapovih Krke samo dva dni za Niagaro in Šibenik je bilo prvo mesto na svetu, ki je imelo razsvetljavo na izmenično elektriko. Mi pri železnici še vedno vztrajamo na tehnologiji Thomasa Alve Edisona, sto let za Nikolo Teslo.
Ideja za prihranek 400 milijonov
Dobre rešitve so najprej smiselne, logično zasnovane in običajno še bistveno cenejše. Zagovorniki drugega tira v predorih so razmišljali konvencionalno samo železniško. Inovativnost pa je lahko dodana vednost.
Predlog in patent profesorja dr. Jožeta Duhovnika in dr. Janeza Možine po izračunu stane okoli 600 milijonov evrov, in to za popolno dvotirno progo.
Genialnost tega alternativnega predloga se skriva v uporabi jeklene vrvi, ki pomaga dodajati potisno silo pri vožnji v hrib in zavirati navzdol.
Taki sistemi delujejo že stoletje in več v San Franciscu za njihov tradicionalni tramvaj, tudi ljubljanski vlak na grad je neke vrste železnica na jekleni vrvi, pa tudi le nekaj kilometrov stran od drugega tira vozi tramvaj iz Trsta na Opčine. Sovprežni sistem zmanjša vplive na okolje na najmanjšo možno mero in je v široki uporabi za potniški promet. Sistem je mnogo bolj primeren kot današnja praksa dve električni lokomotivi spredaj in občasno še – dodatna dizelska lokomotiva na koncu kompozicije.


V rudnikih bakra v Čilu obratujejo podobni sistemi na jekleno vrv in so lahko dobra referenca in vzor.
Namesto trikrat zvite predorske »klopotače« je lahko predor petkrat krajši in v ravni črti, kar je bolj enostavno. Tako bi bil predor dolg le štiri kilometre, in ne 20 kilometrov, kar pomeni, da bi bilo tudi petkrat ceneje in petkrat hitreje zgrajeno. Ostala trasa, ki gre po bolj ravnem terenu, bi bila ustrezno vkopana, modernizirana, avtomatizirana in lepo zavarovana, da ne moti okolice. To pomeni več občutka za okolje, kakor je to uspelo v Planici, in ne samo nekaj pločevinastih ograj, ki bi jih podrla že prva burja.
Če bi bila železnica vkopana in na primernih nasipih, narejenih tako, da se ne prenašajo vibracije, bi lahko bila blizu bivališčem, ne da bi bila preveč moteča. V Münchnu nasproti tehničnega muzeja stoji koncertna dvorana, podobna Cankarjevemu domu, skozi njeno klet pa dobesedno pelje primestni S-Bahn. Ta vlak vozi tudi med koncerti, pa ni treba zapirati prometa, kot to počnemo mi pri ljubljanskih Križankah.
Kako deluje
Princip je »priprega« ali po nemško »Zufuhr«. Včasih so nas butale sedežnice v noge, zdaj pa je šla tehnika naprej. Jeklena vrv se giblje hitreje, da prepelje več smučarjev na uro. Ni več en sedež, ampak vsaj štirje, osem ali celo že več, in ker ne bi bilo več mogoče skakati tako hitro na sedež ali z njega, je dobrodošla inovacija, zaradi katere se sedeži počasi gibljejo na vstopnem in izstopnem mestu. Mehanizem sedeža se oprime jeklene vrvi s prižemo in pospeši, obratno pa se zgodi na vrhu.
Podobno deluje tudi sovprežna proga. Vlak bo pripeljal v predor in od zadaj se mu bo približal potisni priprežni vagon, pritrjen na jekleno vrv, ki bo tekla po podpornih kolesih med tračnicami. Poleg lokomotiv bo sodelovala pri vleki tudi jeklena vrv s hitrostjo do 50 kilometrov na uro. Na vrhu, ko se bo naklon zravnal, bo lokomotiva pospešila in vlak bo »pobegnil« priprežnemu vagonu. Potisni vagon bo počakal na vrhu naslednji vlak, in ko bo ta prišel, se bosta v »štafeti« ujela in sistem jeklene vrvi bo začel zavirati s pomočjo asinhronskega motorja, ki ko deloval kot električni generator in oddajal električno energijo v omrežje. Vse bo delovalo s trikratno redundanco, popolnoma avtomatsko, sinhronizirano in pod nadzorom varnostnih sistemov.

Načrtovalci drugega tira so predvideli kot zadostno požarno zaščito izhode v ubežni manjši predor. Sploh ni pomembno, ali bo ta proga služila samo za tovorni ali morda tudi potniški promet, izhodi iz predora so zgolj teoretično uporabni, ker ljudje v dimu ne tečejo 50 metrov, kar se je pokazalo že velikokrat, tudi v požaru v cestnem predoru St. Gotard. Glavni problem je, da goreča kompozicija ostane v predoru in povzroči popolno uničenje predora, kar lahko zapre progo tudi za več let, kar smo videli pri Mt. Blancu, ali za zmeraj, kot je v Kaprunu.
Zato je treba razmišljati tudi o takšnih možnostih in v sistem vgraditi avtomatski sistem za odvod dima in avtomatsko gašenje. Prototip 3K-ventilacije je bil tri leta vgrajen le lučaj od slovenske meje v 450-metrskem predoru Lupinjak na slovensko-hrvaški meji pri Krapini.
3K-sistem prezračevanja lahko simultano odvede dim iz predora z »zrakovodom«, ki vsebuje zrak z zmanjšanim odstotkom kisika. Ko sistem za odvod dima vzpostavi zračne zavese in prepreči prevelik dovod zraka v predor, v požarno cono izpuščamo »gasilni zrak« in trenutno pogasimo vsak požar, ne glede na velikost ali tovor, ki gori. Poleg tega je mešanica zraka iz plinovoda in predora varna za ljudi, ki lahko pri zmanjšani vsebnosti kisika še vedno dihajo in preživijo brez posledic. Tako gasijo v rudnikih in na jedrskih podmornicah.
Gradnja
Izvedba drugega tira z 20 kilometrov predorov prehaja pred Kraškim robom prek zelo razgibanega terena. Pri gradnji bi zagotovo naleteli na kraške pojave, kar se je pokazalo že pri gradnji avtoceste, to pa bi dodatno zavleklo in podražilo gradnjo. Predlagana nova varianta s sovprežno vrvjo poteka po obstoječi trasi, ki se ji doda drugi tir na delih samega kraškega roba ob kamnolomu Črni Kal. Kjer je kvalitetna kamenina, bi zgradili za premoščanje nadmorske višine štirikilometrski predor z dodatno sovprežno vleko z jekleno vrvjo. Ta predor bi bil premočrten – raven – in bi lahko za delo uporabili metodo avtomatskega odkopa s TBM-strojem, po enaki tehnologiji kot pri Soški elektrarni Avče.
Morda je to priložnost v času, ko doma nimamo gradbenega lobija, ki vidi projekte samo skozi čim večje količine izkopa in vgradnje betona. Tako lahko dobi veljavo inženirsko znanje, ki nam lahko pomaga, da prihranimo denar in izvedemo projekt najbolj optimalno, ki ni samo požarno varen, cenejši in hitreje zgrajen, ampak povzroči tudi bistveno manjši poseg v prostor. To pa je referenca in zagotovljeno delo za podobne projekte tudi v tujini.
Prihranki
Porabili smo vsaj 50 milijonov za pripravljalna razmišljanja, in če je prišla morda nekoliko pozno najboljša ideja, potem zavihajmo rokave – pa ne zato, da bi metali polena pod noge. Večino sestavnih delov za sovprežni pogon lahko izdelajo domača podjetja.
Prihranek vsaj 4 leta pri gradnji.
Prihranek 4/5 manj izkopa in potrebnih deponij.
Prihranek 400 milijonov stroškov pri gradnji.
Prihranek 1 ali celo 2 lokomotivi pri vsaki kompoziciji 4 gor 4 dol na uro.
Prihranek 83 odstotkov električne energije, ki se generira namesto zaviranja.
Prihranek pri zavorah.
Prihranek pri požarih, ki jih vlak ne bo več povzročal.
Prihranek pri stroških zavarovanja tovorov.
Predor bo imel vgrajen avtomatski gasilni sistem.
Ko bo vse delovalo, pa lahko dobimo še lepo kolesarsko progo na kraškem robu na opuščenem delu trase obstoječe železnice.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije

Ponovni napad vlade na medvede in volkove


Nobena slovenska vlada se ne more upreti skušnjavi po odstrelu zavarovanih medvedov in volkov.

1. Poboj obeh vrst zveri naj bi bil izjema, a je postal vsakoletna rutina. Politika in lov sta bila v vseh režimih tesno povezana. Morda sta še vedno, kdo ve? Po vladinem odloku, objavljenem v Uradnem listu 20. 1. 2017, mora v sezoni 2016/2017 pod kroglami pasti 93 medvedov in 10 volkov. Strokovna podpora odstrelu je videti impozantna. Vladno gradivo (118. seja vlade, 19. januar 2017) omenja sodelovanje 13 članov strokovne komisije (SK) za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi in 21 članov delovne skupine (DS) za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi (posvetovalno telo), kot razberemo na strani Velike zveri ministrstva za okolje in prostor (MOP). Deset članov DS je tudi v SK.

2. Družba smo ljudje, z imeni in priimki. Nekateri bolj, drugi manj odgovorni za odločitve. Tudi o odstrelu. Obema skupinama predseduje dr. Marija Markeš, namestnik je dr. Peter Skoberne, oba iz MOP, sektor za ohranjanje (!) narave. V obeh skupinah so še nekateri v javnosti bolj poznani strokovnjaki: Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), v medijih omenjen tudi, da je odstrelil (uplenil) že več kot 100 medvedov (Dnevnik, 14. 11. 2012), dr. Ivan Kos, dr. Klemen Jerina in dr. Miha Krofel (vsi biotehnična fakulteta), slednji tudi kot predstavnik društva Dinaricum (v DS). V obeh telesih so še predstavniki Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), Lovske zveze Slovenije (LZS), veterinarske fakultete (VF) in Agencije RS za okolje (Arso). DS vključuje še skupni telesi občin, Zvezo društev rejcev drobnice, Sindikat kmetov, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo proti mučenju živali Trbovlje, Društvo za zaščito živali.

3. Temelj odloka pa je strokovno mnenje ZGS in ZRSVN. Oba, torej celo tudi ZRSVN, zagovarjata odstrel obeh velikih zveri. Že več let, na skoraj enak način, kljub novim raziskavam. Niti sodne prakse, ko je upravno sodišče 7. 7. 2016 odpravilo prilogo 2 (odstrel volka) pravilnika o odstrelu v sezoni 2015/2016, ne upoštevajo. Bo treba državo vsako leto znova tožiti? Po branju gradiv ZGS in ZRSVN pa je možno samo ugotoviti, da je glavni kanibal Zavod za gozdove Slovenije. Morda pa bi morali skrb za divje zveri in hkrati za njihovo sožitje brez incidentov s prebivalci poveriti kaki drugi organizaciji? Ali pa gre pri medvedih za medvedjo pečenko, ki je ne sme zmanjkati?

4. Zakaj vse to navajam? Ker so vsi omenjeni strokovnjaki ignorirali postavitev neprehodne smrtonosne rezilne ograje ali visoke panelne ograje z dodatno oviro na vrhu. Velike zveri so tako že več kot eno leto ločene od Hrvaške. Ograja naj bi ostala do leta 2029. Odlok ograje nikjer ne navaja, prav tako obrazložitev vladnega gradiva za odlok ne. Nasprotno. V utemeljevanju odstrela vladno gradivo še vedno navaja hrvaško ozemlje kot skupno za velike zveri in s tem utemeljuje ugodno stanje v odloku (3. člen). S tem odlok krši naše in evropske predpise, ker ne izpolnjujemo predpisanih pogojev za izredni odstrel.

5. Ne izpolnjujemo niti pogoja izkoriščenja drugih zadovoljivih možnosti. Kljub temu da imajo rejci (glavni problem) plačane (2014–2020) ograde, pse in pastirje (!) po priročniku varovanja drobnice pred velikimi zvermi (2016). Ministrstvo za kmetijstvo pa bi lahko kmetovalcem pomagalo s podporami v drugih dejavnostih, ne pa da rinejo z ovcami volkovom pred gobec.

6. Strah pred medvedom je razumljiv, ne bi ga rad srečal, imamo pa kup navodil, kako se gibati na njihovem območju (ne potiho!) in kako zavarovati svoje dejavnosti. Mogoče pa bi pomagalo, da nosimo s seboj plašilno pištolo ali kaj podobnega, ker domnevam, da bi pok odvrnil medveda iz naše bližine. Morda je že kdo preizkusil? Sicer pa se ocenjuje njegova minimalna preživetvena (viabilna) populacija na 1000 medvedov (strategija upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, 2002). Še pol toliko jih ni. Na okrog 300.000 ha (strokovno izhodišče za Naturo 2000, Jonozovič 2003).

7. Skratka, še veliko se da narediti v prid sožitju z velikimi zvermi, česar nismo storili. V tem duhu ljudje tudi podpisujejo peticijo proti odstrelu medveda in volka, ki je dosegla podporo že okrog 2600 oseb.

PODPIŠITE PETICIJO proti odstrelu rjavega medveda in volka

https://www.pravapeticija.com/signatures/peticija_proti_odstrelu_rjavega_medveda_in_volka/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Objavljeno v Organizacije