ARSO ZAVRNIL VLOGO GRAFISTA ZA OVS, DA BI V SERMINU PRI KOPRU UREDIL ODLAGALIŠČE NENEVARNIH ODPADKOV


V Alpe Adria Green (AAG) smo 28.november 2016 zahtevali na ARSO vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je vložil Grafist d.o.o.,za  poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov na lokaciji na lokaciji osamelca Sermin pri Kopru.

V postopku je poleg drugih stranskih udeležencev AAG-ju uspelo na javni obravnavi na ARSO dokazati, da odlagališče nenevarnih odpadkov ne sodi v to lokacijo.

V postopku je AAG zastopal lokalno skupnost in člane AAG živeče na tem območju.

 ARSO - OVS-SERMIN

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Več kot 200.000 evropskih državljanov je podpisalo peticijo, ki EU poziva k zaščiti tal


Evropske strategije za zaščito biotske raznovrstnosti in boj proti podnebnim spremembam bi se morale osredotočiti na tla: EU mora razviti časovni načrt za nevtralni svet za degradacijo tal

Photo published for Our future is in danger. SAVE THE SOIL with your signature.

Pred dvema letoma se je Evropska unija podpisala v okviru Agende o trajnostnem razvoju ZN 2030, pri čemer se je zavezala, da bo storila svojo vlogo v smeri “nevtralnega sveta za degradacijo tal”.

Vendar do konkretnih ukrepov ni prišlo kljub temu, da se skoraj vse države EU-28 srečujejo s hudo degradirano zemljo. V severni Evropi je vse bolj zaskrbljujoča degradacija organskih tal in šotišč, katerih nadaljnje izkoriščanje povzroča emisijo ogromnih količin ogljikovega dioksida. V sredozemskih državah je dezertifikacija, erozija in zemeljski plazovi povzročajo veliko zaskrbljenost zaradi izgube plodnosti tal in potencialnega tveganja za človeška naselja. Po vsej Evropi so ogromne površine zemljišč predmet kemične kontaminacije, kot je industrijska in intenzivna kmetijska dejavnost. Širjenje mest in izgradnja infrastrukture na primarnih kmetijskih zemljiščih uničujejo velika proizvodna zemljišča in zmanjšujejo sposobnost tal za absorpcijo vode iz ekstremnih vremenskih dogodkov, povečujejo tveganja in posledice poplav.

Čeprav se zemlja sooča s številnimi grožnjami, še vedno ni posebne EU zakonodaje, ki bi določala skupna načela in pravila za zaustavitev takšne degradacije naših dragocenih tal.

Sedaj je močna javna reakcija na ignoranci institucij EU zdaj prišla v poštev, saj več kot 200.000 evropskih državljanov podpiše peticijo “People4Soil”, ki Komisijo poziva, naj uvedejo skupni okvir za varstvo tal, ki ga uporabljajo države članice. Evropsko državljansko pobudo People4Soil (ECI) je podprla mreža več kot 550 lokalnih organizacij med njimi tudi AAG in skupin iz 26 držav članic. Po letu dni se je  12. septembra 2017 peticija končala z več kot 212.000 podpisi iz vseh držav EU.

Čeprav so bili doseženi rezultati glede na število prebivalcev samo v dveh državah (Italija in Irska), je skupno število podpisov jasen dokaz, da je tema ohranjanja tal pomembna za vse več Evropejcev. Predvsem je People4Soil dobil močno podporo tudi v Franciji in Nemčiji, kar je močno vplivalo na umik prvega predloga direktive o evropskem zemljišču iz leta 2014 zaradi nasprotovanja v Evropskem parlamentu.

V izjavi je ECI Komite People4Soil dejal:

“Želimo, da Evropa prizna tla kot njen najbolj strateški okoljski vir, saj zagotavlja varnost preskrbe s hrano, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ureditev podnebnih sprememb. Zato bomo podpise poslali podpredsedniku Fransu Timmermansu, ki od Komisije zahteva, da najdejo načrt za Okvirno direktivo o tleh v okviru svojih prednostnih nalog in izpolnjevanju mednarodnih obveznosti. Naj to podporo uporabimo kot izhodišče za spodbujanje naših politikov k spremembi nacionalne politike in spodbujanju našega predstavnika v Evropskem parlamentu, da zagovarja spremembe v Bruslju. “

V AAG bomo nadaljevali z aktivnostmi za zaščito tal tako na državnem, kot tudi na Evropskem nivoju.

Spisek partnerskih organizacij pobude: https://www.people4soil.eu/sl/partners

Objavljeno v Organizacije

AAG predstavil E-AVTO v Kranju


15.09.2017  je v Kranju potekal izbor najboljše Gorenjske Gazele, prav tako pa so se na Šolskem centru Kranj zbrali nominiranci, nagrajenci prejšnjih let in kranjski ter gorenjski podjetniki. Na izboru je bil predstavljen tudi električni avtomobil  AAG, ki je del projekta AAG – E-AVTO MLADI v sofinanciranju EKO-SKLAD-a.

Objavljeno v Organizacije

Alpe Adria Green se ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje v primeru Magna Nukleus


Upravni odbor Alpe Adria Green ( AAG) , mednarodnega društva za varstvo okolja, je v zvezi s pritožbo na izdajo OVS za Magna Nukleus sprejel naslednja sklepa:

1. AAG sprejema Protokol o okoljskih zadevah v zvezi s projektom » Magna Nukleus« s prilogami, kot je bil usklajen med neposrednimi pogovori med AAG in investitorjem Magno Steyr.

2. AAG kot stranski udeleženec pri postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja (OVS) za lakirnico Magna Nukleus v Hočah ne bo vložila pritožbe na izdano OVS

1.

AAG je v postopke izdaje OVS za nameravano gradnjo lakirnice Magne Nukelus, ki jo v Hočah pri Mariboru želi postaviti Magna Steyr, vstopila na prošnjo za zastopanje s strani lokalne civilne iniciative iz Hoč ter posameznikov, na katere bo gradnja in delovanje omenjenga industrijskega obrata neposredno vplivala. Po preučitvi projektne dokumentacije je AAG redno in aktivno sodelovala v vseh fazah postopka sprejemanja OVS s strani Agencije RS za okolje in prostor (ARSO), ki ima zakonsko pooblastilo za izdajo OVS. Med drugim je v postopku javne razprave kot stranski udeleženec v postopku izdaje OVS preko svojih strokovnih sodelavcev podala pripombe na predlagane dokumente ( npr. Presoja vplivov na okolje) in zahtevala vključitev posameznih predlogov in rešitev za omilitev vplivov postavitve takega industrijskega okolja tako neposredno na naravo kot tudi na okolje. ARSO pri izdaji OVS predlogov in strokovnih rešitev AAG ni upošteval, zato je AAG po preučitvi OVS sprejel odločitev o pritožbi zoper izdano predmetno OVS. Na pobudo mediatorjev je prišlo do stika med investitorjem in AAG, s prošnjo po predstavitvi vsebinskih točk, ki po mnenju AAG niso vključene ali zadostno vključene v projekt lakirnice Magna Nukleus. V preteklem tednu so se neposredno srečali predstavniki investitorja ( Magne Steyr) ter predstavniki AAG, na izrecno zahtevo AAG brez predstavnikov vlade RS, kjer so predstavniki investitorja podali njihove odgovore in morebitne rešitve na vsebinske pomisleke AAG na izdano OVS. Na podlagi odgovor in dogovora med investitorjem Magno Steyr ter AAG, je nastal predlog Protokola o okoljskih zadevah projekta Magna Nukkleus s prilogami. Predlog protokola je UO AAG sprejel in odločil, da v taki obliki zadošča kot izpolnitev minimalnih pričakovanj, ki jih ima AAG pri umeščanju industrijskih obratov v okolje in tako ne obstaja zadostna podlaga za vložitev pritožbe na izdano OVS.

2.

AAG je v srečanju z investitorjem Magna Steyr zahtevala izpolnitev treh vsebinskih točk:

– izpolnitev 11 strokovno tehničnih vprašanj, ki so opredeljena v prilogi 1 omenjenega protokola

– ustanovitev strokovne Skupine za monitoring, ki bo sestavljena iz predstavnikov investitorja, lokalne skupnosti ter NVO na področju okolja in bo spremljala vplive na okolje v fazah gradnje in obratovanja lakirnice Magna Nukleus

– pisno zavezo investitorja o izpolnjevanju dogovorjenih zavez v obliki neposrednega pravno izvršljivega naslova ter zavezo o izplačilu 10 kratnika morebitne nastale okoljske škode v korist okoliških prebivalcev, ki bi utrpeli škodo zaradi kršitev oz. neizpolnjevanja danih zavez.

Po preučitvi Protokola o okoljskih zadevah v zvezi s projektom » Magna Nukleus« s prilogami in nekaterih naknadnih odgovorov, AAG ugotavlja, da je investitor pripravljen sprejeti zavezo k izpolnitvi in odpravi vsebinskih pomislekov AAG, kot je razvidno iz Priloge 2. Prav tako je investitor pripravljen podpirati in sodelovati v strokovni skupini za monitoring, ji posredovati podatke o vplivu na okolje, ki bodo nastali tako skozi samo izgradnjo kot tudi pri delovanju obrata.

Žal pa moramo ugotoviti, da kljub zagotovilom in prepričanju investitorja, da bo uporabljal primerne tehnologije ( ki pa niso najsodobnejše), Magna Steyr noče prevzeti dogovorjenih obveznosti na način, ki bi omogočila AAG koriščenje pravnih sredstev za uresničitev danih zavez. Prav tako je investitor zavrnil možnost odškodnine okoliškim prebivalcem zaradi morebitne okoljske škode, ki bi nastala na podlagi neizpolnjevanja ali kršitev zavez investitorja, zapisanih v predmetnem protokolu. Kljub temu smo v AAG mnenja, da je s strani investitorja podana zadostna moralna in politična zaveza, ki v določenem obsegu lahko nadomesti pravno zavezo.

3.

V neposrednem dogovoru z Magno Steyr Protokol o okoljskih zadevah s prilogami je AAG uspela dobiti to, česar nesposobno uradništvo Agencije RS za okolje (ARSO) ni hotelo vstaviti v okoljevarstveno soglasje (OVS), s čimer je ogrozilo nameravano investicijo. Zato AAG ponovno zahteva odstop ministrice za okolje in prostor zaradi odgovornosti za ARSO in vodstva ARSO.

ARSO je namreč javno razpravo, na kateri so sodelovale organizacije, ki imajo od države priznan status javnega interesa na področju okolja, povsem ignoriral in objavil OVS, ki ga je dal v 30-dnevno javno razpravo, brez tehtnih okoljskih pripomb nevladnih organizacij in upravičenih drugih deležnikov.

ARSO je postopek javne razprave, ki je v skladu z evropskimi direktivami in Aarhuško konvencijo spremenil v farso in kršil poleg konvencij tudi Zakon o varstvu okolja (ZVO-1).

Dokaz za njihovo nesposobnost ali celo namerno ustavljanje investicije je dejstvo, da je Magna Steyr sprejela zahteve AAG, celo nekaj dodatnih (na primer ponovno presojo o gasilnih tehnikah v zvezi s CO2), ki so take, da sodijo v pogoje OVS.

Tako bo Magna Steyr spoštovala vse relevantne okoljske standarde, poskrbela za 24-urno fizično protipožarno varnostno službo, za protiukrepe za preprečitev onesnaženja podtalnice, omejevala uporabo pitne vode in obremenjevanje kanalizacijskega sistema s krožnim procesom recikliranja.

AAG je sprožila tudi vprašanje uporabe tiste kmetijske zemlje, ki ne bo pozidana v tej fazi. Protokolu je priložena Izjava župana občine Hoče-Slivnica, da bodo ta zemljišča oddana v začasen najem kmetovalcem na tem območju. S tem smo rešili večinski del zemljišč v prid nadaljnjemu kmetovanju.

Prav tako je žal potrebno izpostaviti tudi civilno in politično kulturo, ki vlada v Sloveniji. Na žalost je postopek izdaje OVS v projektu Magna Nekleus razgalila vso bedo organiziranja in delovanja civilne družbe v Sloveniji. Javni diskurz, voden preko portalov javnih medijev ter preko socialnih omrežjih, je bil milo rečeno sovražen, neprimeren in popolnoma neargumentiran. Argumentacije praktično ni bilo zaslediti, ogromno pa je bilo groženj, na katere se organi javnega pregona niso niti odzvali. Prav tako se je potrebno vprašati, ali je koncept sodelovanja javnosti pri izdaji okoljevarstvenih pravnih aktov v Sloveniji samo farsa ali pa bo končno politika začela upoštevati tudi mnenje organizirane javnosti. Vse prevečkrat namreč tako lokalna kot državna politika kljub opozorilom organizirane civilne družbe sprejema odločitve, ki na žalost pripelje do hudih posledic, v našem primeru na naravo in okolje ter seveda posledično na zdravje ljudi. V AAG si želimo spremembe takšnih praks, ko smo okoljevarstvena društva dobra samo v primeru neposrednih težav z neupoštevanjem in izigravanjem okoljskih predpisov.

Protokol med Magno Steyr in Alpe Adria Green je bil 11.09.2017 tudi podpisan

Protokol Magna AAG_0001

Protokol Magna AAG_0002

Zahteve AAG - Magna_0001

Zahteve AAG - Magna_0002

Dopis  Magna _0001

Dopis  Magna _0002

Izjava -občine Hoče - Slivnica

Objavljeno v Organizacije

IZJAVA ZA JAVNOST – ODLOČITEV UPRAVNEGA ODBORA AAG GLEDE OKOLOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA »MAGNA«


 

IZJAVA ZA JAVNOST

ODLOČITEV UPRAVNEGA ODBORA AAG GLEDE OKOLOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA »MAGNA«

Upravni odbor je na svoji korespodečni seji 31.08.2017 z večino glasov sprejel sklep, da se AAG pritoži na okoljevarstveno soglasje.

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MOP v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, se je 18.05.2017 prijavila v postopek izdaje Okoljevarstvenega soglasja za poseg Industrijski obrat Magna Nukleus, nosilcu nameravanega posega MAGNA STEYR, avtomobilski dobavitelj d.o.o. V tem postopku AAG zastopa tudi CI Miklavž Miklavž na Dr. Polju.

Uvod

1. AAG ugotavlja, da je vlada povsem zanemarila organizirano javnost, saj bi že v letu 2016 morala sklicati vsaj posvet nevladnih organizacij (NVO) in drugih oblik civilne družbe in predstaviti problematiko umeščanja Magne Nukleus v prostor. Pri tem je jasno, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v čigar pristojnost taka dejavnost sodi, povsem odpovedalo.

Kakor da MOP ne bi poznalo Aarhuške konvencije, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, ki posebej poudarja, da se posegi, posebno tisti z večjim vplivom na okolje in naravo, predstavijo javnosti, dokler so še vse možnosti odprte.

Krivda za časovno stisko je povsem na strani MOP, zaradi česar bi morala ministrica odstopiti, saj je spravila investicijo v kritično fazo.

2. Vlada in MOP se ne morejo obnašati dvolično, saj je dejavnost NVO v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) opredeljena kot pozitivna. Še več. V 12. členu (načelo spodbujanja) država in občina spodbujata dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja. Država in občina tudi spodbujata ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o varstvu okolja.

NVO niso v ničemer krive za časovno stisko. Celo več, tvorno so prispevale pripombe in zahteve, ki so v skladu z varstvom okolja in trajnostnim razvojem. Še posebej so k temu poklicane organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja in narave (153.člen ZVO-1). NVO niso krive, če država nima izdelane strategije varovanja rodovitnih površin in umeščanja industrije v prostor, če ji vodovarstveno območje nič ne pomeni, niti okoljsko pomemben gozd. Vloga AAG na področju okolja in narave je legitimna v tem, da opozarja in zahteva varovanje teh delov okolja.

3. Ali naj NVO po novem skrbijo še za delovna mesta, čeprav ji ARSO in MOP ter ZVO-1 odrekajo ta vpliv? Kljub temu smo v AAG povezani tudi s strokovnjaki, ki poudarjajo, da so tudi v kmetijstvu številna delovna mesta. Pri čemer pogrešamo ustrezno strategijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je zatajilo pri umeščanju Magne Nukleus v prostor in očitno ne sledi trajnostnemu razvoju. Krivdo naj kar prevzame minister tega organa, ne pa, da se zvrača krivda na okoljsko upravičene pripombe NVO in AAG posebej.

Pritožba na Okoljevarstveno soglasje (OVS) št. 35402-9/2017-60 z dne 9.8.2017 z naslednjimi argumenti:

  1. OVS je pravno dokument na dobri treh straneh. Ves ostali tekst je obrazložitev do strani 137, ki je mešanica javne razprave in delov soglasij inštitucij ter je kot tak pravno nezavezujoč.
  2. Tako so našteti le pogoji za varstvo zraka, tal, voda, pred hrupom in narave v vsega nekaj stavkih, brez mejnih vrednosti in pripomb iz javne razprave, ne vključuje niti problematike, naštete v Poročilu o vplivih na okolje (PVO) in Pojasnilom k PVO in tako ne zagotavljajo okolju sprejemljivega obratovanja obrata.
  3. Pri varstvu kakovosti zraka v času obratovanja so navedena le tovorna vozila in premični stroji v tem, da več kot 3 minute ne smejo delati v prostem teku. Pa da je treba uravnavati gorilnike in kontrolirati čistilne naprave. Brez kakšnih parametrov emisij v prostor. Emisijske parametre je treba vnesti v OVS.
  4. Pri varstvu tal in voda v času obratovanja ni nobenih zavez, da ne sme priti do onesnaženje podtalnice niti tal. Te zaveze morajo biti v OVS.
  5. Hrupa v času obratovanja ne bo, saj ni omenjen, parametre je treba vnesti v skladu z zakonodajo.
  6. Naravo pa bi ohranjali s košnjo 2x letno, kot v posmeh. To poglavje je treba dopolniti s pripombami iz razprave.
  7. OVS povsem izpušča posek gozda, s čimer se ne strinjamo in, ki je posledica umeščanja Magne. Gozd pa je pomemben element okolja, kar navajamo posebej.
  8. Prav tako ni v OVS nobenih zavez, da je preprečeno onesnaženje izven ograje obrata. Te zaveze morajo biti vnesene v OVS.
  9. V OVS tudi ni zagotovil, da do požara ne bo prišlo. Na preventivo smo posebej opozorili v AAG, čeprav je iz tehnične dokumentacije razvidno, da gre za sodobno preventivo in 24-urno prisotnost zaposlenih. Ta zagotovila je potrebno vnesti.
  10. V pritožbi zahtevamo zagotovljeno zavarovanje zraka, podtalnice in tal ter narave s pomočjo parametrov, ki se dajo neodvisno kontrolirati.
  11. S tem tudi sprejemamo pobudo o neodvisnem nadzoru parametrov okolja s strani organizirane civilne družbe, ki pa mora biti pravno zavezujoča v OVS.
  12. ARSO lahko ravna po 61a.členu ZVO-1, ki navaja spremembe OVS. Naše zahteve v pritožbi ne spreminjajo posega in zato po tem členu ni potreben enak proces, kot če bi šlo za spremembe v posegu. Zato ni potrebna nova javna razprava in vnos naših zahtev terja minimalno časa.
  13. Pri formulaciji smo pripravljeni sodelovati v najkrajšem času.

Obrazložitev:

  1. Najpomembnejši argument za naše nasprotovanje postavitvi Magne na tej lokaciji je načrtovana pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, povrh še na vodovarstvenem območju, grozilo pa je tudi izkrčenje Rogoškega gozda, ki prispeva k vpijanju in filtraciji padavin za dobro podtalnico in za zmanjševanje moči vetrov. Poseg Magne na tej lokaciji pomeni kršenje Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) že v njegovem 1. členu, ki postavlja temelje varstva okolja in prebivalcev, ki so od njega odvisni, s tem, da ”ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj”.

Tako je kršen tudi 4.člen ZVO-1, ki posebej opredeljuje trajnostni razvoj. V Sloveniji si že več let prizadevamo za trajnostni razvoj, ta pa v tem primeru ne dovoljuje pozidave najboljših kmetijskih zemljišč, saj so na razpolago druga zemljišča v tem predelu Slovenije. V Sloveniji smo namreč padli že na 850 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca, medtem, ko je evropsko povprečje 2.000 m2 na prebivalca. Okoljevarstveno soglasje (OVS) bi tudi močno prispevalo (100 ha) v kumulativnem pogledu (obstaja še niz načrtov pozidav kmetijskih površin) pri zmanjševanju samopreskrbe Slovenije s hrano.

Tudi v luči podnebnih sprememb je ohranjanje rodovitne zemlje prioriteta, še posebej v tako majhni državi. Pozidava je nepovratna sprememba.

  1. Podlaga za OVS je bilo tudi Poročilo o vplivih na okolje, ki je kršilo predpis o njegovi vsebini s tem, da ni predstavilo alternativnih lokacij v obveznem poglavju Alternativne rešitve. Opisali so zgolj tehnološki vidik. Prav tako ni bilo nobene zahteve Magne Steyr, da zahteva prav to lokacijo.
  1. Naša želja je bila, da konstruktivno prispevamo k primernejši lokaciji in to smo storili s tem, da smo predlagali nekaj drugih lokacij in sicer:

– Kidričevo, ki ima vso infrastrukturo in je od letališča oddaljeno le 15 km (sicer iz Poročila ni razvidno, čemu je potrebna bližina letališča, saj je predlagani transport cestni). Občina Kidričevo je temu naklonjena, tudi občani Kidričevega, ki so lokacijo ponujali.

– Zemljišča bivše Metalne in TAM, so prav tako že industrijska zemljišča. Surovina bi preselili na teren nekdanje tovarne TVT na Studencih, na njen teren in sosednji prazen teren nekdanje TAM in prazen teren nekdanje Metalne pa pride Magna. Tam je voda, železniški tir, blizu tudi avtocesta…

– Zemljišča ormoške tovarne sladkorja so tudi že industrijska zemljišča, velik industrijski kompleks z vso logistično infrastrukturo od železniške povezave, ki je na sami lokaciji, ima svoj tir, ki je tudi trajnostna rešitev, medtem, ko predlagani cestni promet to ni, ima tudi delovno silo.

4. Predlagane alternativne lokacije imajo še vrsto drugih prednosti, poleg tega, da ohranimo najboljša kmetijska zemljišča, Rogoški gozd, naravo ter možne in verjetne škodljive vplive na zdravje prebivalcev. Znatno je zmanjšan čas realizacije izgradnje obrata, ali vsaj v enakem času. Tudi morebiti potreben OPPN ne more biti problem. Obenem pa alternative pomenijo upoštevanje trajnostnega razvoja, tudi na področju prometa, sproščanja CO2 in preprečitev drugih škodljivih vplivov na okolje, naravo in prebivalce ter njihove gospodarske dejavnosti.

Na ustni obravnavi na ARSO, ki je bila 24.07.2017 nam je bilo pojasnjeno, da to ni stvar OVS. Naše pripombe oz. mnenje smo podali zato, ker je osnutek za OVS vseboval Poročilo o vplivih na okolje, v tem pa bi morale biti obravnavane tudi druge lokacije pa niso bile.

5. Upravni odbor AAG je sprejel sklep, da se na izdan OVS pritožimo. Posebno so člani poudarili, da je bil to politični »proces«.

Ocenjujemo, da je bil postopek umeščanja Magne zelo slabo voden ter je krivda za morebitni časovni zamik na politiki in ne na NVO. Greenfield pozidave niso primerne za Slovenijo, ali pa bomo še naprej izgubljali rodovitno zemljo. Zahtevamo tudi, da pride do kadrovskih sprememb zaradi slabo vodenega postopka umeščanja Magne.

Obenem pa zahtevamo tudi dejansko uvedbo neodvisnega nadzora obratovanja Magne Nukleus s strani organizirane civilne družbe po vseh relevantnih parametrih okolja.

6. V nadaljevanju so bili člani UO AAG v zvezi s tem projektom posebno kritični do:

– neaktivnosti kmetijskega ministra Dejana Židana, ker ni ukrepal pri zaščiti kmetijskih zemljišč in se ni aktivno vključil v iskanje druge razpoložljive lokacije za izvedbo projekta Magna, pri čemer bi imele pri izboru prednost za industrijsko rabo že uporabljene, a zdaj opuščene lokacije.

odločitve Vlade RS, ki je sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr namesto, da bi ta denar dali kmetom, da zgradijo, zaradi vse večjih podnebnih vplivov, pokrite rastlinjake za gojenje zelenjave za povečanje samooskrbe slovenije. S to naložbo bi zaposlili ravno toliko delavcev, kot v Magni, pa še Slovenci bi imeli dokaj pokrito samooskrbo z zelenjavo.

– Na Dravskem polj je zraven gramozna jama in se točno vidi kako visoka je talnica.

– Gasili pa bi lahko naprimer z mešanico dušika + 14% kisika pogasili vse materiale razen exploziva, ki že vsebujejo oksidante.

Ljudje lahko dihajo vse tja do 12% ogenj pa že ugasne pri16 % kisika.

Je kdo naredil študijo, kje so največji bazeni ljudi, za delavce, ki so najbolj primerni.

Ali je lokacija zraven letališča, ki se skoraj izključno uporablja za šolanje pilotov primerna in dovolj varna? Ali je industrijski tir do letališča, ki nima prometa upravičen, če ga na primer nima Brnik, ki bi ga potreboval bolj?

Lokacija je omejena z letališčem, gramozno jamo in avtocesto. Trdim, da ni dovolj velika za nadaljnje širjenje in ne gledajo dovolj dolgoročno. Primer v priponki podobne tovarne Craysler, ki sem jo obiskal pred cca 20 leti ko je bila post5avljena smo upravna stavba sedaj jim že primanjkuje prostora.

V zadnjih dneh se govori, koliko dobička bo imela Magna z lakirnico, ki jo predelava koruze na tem področju nikoli ne bi imela. Zato se sprašujemo, ali bo vlada še naprej razprodajala najboljša kmetijska zemljišča in ali bomo na koncu, ko bo razprodana večina obdelovalne zemlje, dobili na krožnik polakirano pločevino namesto hrane. domače

7. PRAVTAKO OBSOJAMO ŠTEVILNE PRITISKE NA NVO, DA SE KOT STRANKE V POSTOPKU NE BI PRITOŽILE NA OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE.

PRITISKE NA NVO SO IZVAJALI VSI, OD POLITIKOV, LOKALNIH “POMEMBNEŽEV”, GOSPODARSKE ZBORNICE, SINDIKATOV DO SAME MAGNE, KI STRAŠI S PLANOM “B”, Z NAMENOM, DA V SLOVENIJI NE BI UVELJAVLJALI PRAVNE DRŽAVE IN AARHUŠKE KONVENCIJE.

MED DRUGIM NVO- jem OČITAJO, DA VSE NVO DOBIVAJO DENAR ZA SVOJE DELOVANJE IZ PRORAČUNA RS. ZGORAJ NAVEDENI TUDI NAMERNO POVZROČAJO S SVOJIMI POL – RESNICAMI GNEV MED PREBIVALCI DO NVO-jev. AAG JE OBJAVIL DOHODKE ZA 2015 in 2016, PREBIVALCI PA NAJ PREMISLIJO, ZAKAJ SO DOPUSTILI PROPAD TAM-a, METALNE IN DRUGIH PODJETIJ, ZARADI ČESAR JE BILO UKINJENO VELIKO DELOVNIH MEST.

Lep pozdrav!

Za UO AAG

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

Poslano po e-pošti:

-medijem

– Vladi RS

– Državnemu zboru

– EU poslancem

– Varuhu človekovih pravic

Objavljeno v Organizacije

BO KDO ODGOVOREN ZA OKOLJSKO ŠKODO V INDUSTRIJSKI CONI LAZE?


LAZE1

LAZE2

LAZE3

LAZE4

POVEZAVA:

EKO-PATRILJI AAG–POTOKA IZPOD INDUSTRIJSKE CONE LAZE

Objavljeno v Organizacije

Podmorski permafrost na Vzhodno sibirski arktični plošči je v pospešenem izginjanju


Nick Breeze / EnvisioNation Communicating Climate / objavljeno 24.6.2017

Intervju: Nick Breeze z arktičnima raziskovalcema dr. Natalijo Šahovo and dr. Igorjem Semiletovim

Prevod Milan Malej

Uvod prevajalca

Natalija Šahova and Igor Semiletov sta gonilna sila ruskih in nekaterih tujih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z dve desetletji trajajojočim opaznim povečevanjem uhajanja arktičnega metana. Originalno bazirana na univerzi v Tomsku in delujoča tudi na aljaški univerzi v Fairbanksu je njuna glavna pozornost usmerjena v dogajanje v plitvem Vzhodno sibirskem morju, kjer taljenje zamrznjenega dna morja sproža do sedaj največje naravno uhajanje metana v atmosfero, z grožnjo izjemnega povečanja učinka globalne tople grede ter propadanja življenja na planetu.

Njune prve odmevne objave so bile v letu 2010 iz nekajletnih raziskav prej, ko so ugotavljali količine pod morjem skritega metana in opravljali prve meritve grožečih emisij tega plina. Iz tega časa izvira njuna napoved o mogočem velikem izpustu plina okrog 50 gigaton v naslednjih (koliko?) letih, 10 krat več od današnje količine metana v atmosferi. Ta domneva je v znanstvenem svetu sprožila bolj posmehovanja in modro neizpostavljanje kakršnim koli predvidevanjem. Osredotočali so se na problem CO2, izsekavanje gozdov, izginjanje morskega ledu in ledenikov, potencialno dvigovanje gladine morja, bistveno posledico in ponovni vzrok segrevanja pa puščali ob strani.

Rusi so delali naprej. Za cilj podrobnejših raziskav so si izbrali področja v morju Laptevov, zahodno od Novosibirskih otokov. Tri leta so vrtali in krožili okrog z raziskovalno ladjo ter snemali izbruhe plina. 2014 objavljeni rezultati so bili šokantni. Sam sem jih že večkrat predstavil, na primer v članku Narava nas bo prisilila v spremembo ekonomije, vrednotenja in sistema odločanja na spletni strani http://www.publishwall.si/darilo.za.planet/post/308233/narava-nas-bo-prisilila-v-spremembo-ekonomije-vrednotenja-in-sistema-odlocanja.

Sledila je takojšnja mednarodna odprava preko vseh ruskih arktičnih morij z udeležbo Semiletova, ki pa je poskušala z drugačnimi meritvami zbiti vrednosti ruskih. Imela je seveda še druge cilje od metana. Vendar je ruska ekipa z opazovanjem in opisnimi informacijami potrdila njihove prve ugotovitve in uhajanje plina na mnogo večjem področju celotnega popotovanja ekspedicije, v fizičnih obsegih, ki jih do tedaj še niso videli.

Po raziskavi vsebnosti organskega materiala, ki ga velike ruske reke prinašajo v Arktično morje, so lani (2016) ponovili opazovanja in meritve ter opravili nove poskuse na področju iz let 2011-2013. Ugotovitve so bile izjemno povečanje obsegov in količin emisij.

Marca letos so izdali članek o raziskavi razpadanja podmorskega permafrosta. Rezultat se ne osredotoča na podatke o emisijah plina, ampak na mehanizme, ki povzročajo taljenje permafrosta in emisije. V pričujočem intervjuju pa odkrijeta tudi nekatere ugotovitve in dejstva, ki smo jih iz starih podatkov predvidevali, pa tudi naravno dogajanje, ki bo kakršnokoli človekovo ukrepanje še otežilo.

Intervju

Novi znanstveni članek, objavljen v Nature Communication Journal prikazuje, da mehanizmi destabilizacije podmorskega permafrosta, v nasprotju s prejšnjimi trditvami, nudijo nove vpoglede v povečane emisije iz največjih svetovnih zalog metana, ki obstajajo v Vzhodno sibirski arktični plošči (ESAS).

Podmorski permafrost je tisoče let deloval kot pokrov, ki je preprečeval pretok plina skozi vodo v atmosfero. Ta članek jasno kaže, da so razgradnja permafrosta in pojavljanje poti za “migracije metana” ključni dejavniki v kontroli emisij.

Poznavanje hitrosti spreminjanja emisij in mehanizma razpadanja permafrosta je predpogoj za pomembna predvidevanja kratkoročnih izpustov metana iz Arktike. V tem intervjuju z dvema od vodilnih avtorjev članka, dr. Natalijo Šahovo and dr. Igorjem Semiletovim, spoznamo, da se dogaja propadanje podmorskega permafrosta, celo tistehttp://envisionation.co.uk/index.php/nick-breeze/203-subsea-permafrost-on-east-siberian-arctic-shelf-now-in-accelerated-decline

ga, ki je bil potopljen v relativno zadnjem času (manj kot 1000 let nazaj) zaradi s strani človeštva povzročenega globalnega segrevanja, in da ne obstaja nobena poznana nasprotna sila, ki bi zaustavila ta trend napredujočega razpadanja in povečevanja emisij.

Vzhodno sibirska arktična plošča (East Siberian Arctic Shelf = ESAS) je največja in najplitvejša plošča v svetovnih oceanih, s povprečno globino približno 50 metrov. Skupna površina ESAS je 2.000.000 km2 z dnom morja iz organskega materiala imenovanega podmorski permafrost. Ta obalni permafrost (tla ostajajo na temperaturi 0 st.C ali manj za več kot 2 leti) se je razvil, ko se je severna hemisfera ohladila pred približno 2,5 milijona leti.

Kot so se morebiti ledeniki stalili, se je gladina morja dvignila in potopila ta permafrost. Preplavljenje plošče z morsko vodo je zaradi dviga temperature tudi do 17 st.C spremenilo lastnosti tega permafrosta.

Ogrevanje ESAS se je začelo okrog 12 do 13 tisoč let nazaj, ko je bila celotna plošča izpostavljena morski vodi. Ko se je zgodilo preplavljenje, so na površini permafrosta in nad taliki obstajala mnoga raztaljena jezera. Talik je plast v permafrostu, ki ima temperaturo nad 0 st.C.

Obnašanje tega permafrosta je okupiralo dr. Šahovo and dr. Semiletova v njunem študiju Vzhodno sibirske arktične plošče, kajti predvidevajo, da spodaj obstaja naječji bazen metanskega plina na svetu.

Poti za migracije plina, ki nastajajo v razpadajočem permafrostu delujejo kot (plutovinast) zamašek šampanjca.

Vendar tu je ta zamašek podmorski permafrost. Pred tem je bil samo permafrost (z vodo prepojena in zamrznjena zemlja) na kopnem. Ko ga je morje potopilo, je postal podmorski permafrost in je služil preprečevanju prehajanja povečujočih se količin nastajajočega plina v ocean in atmosfero zgoraj. Dokler je ta pokrov nepropusten, se nimamo česa bati…

Ko ta pokrov (permafrost) izgubi trdnost, nas lahko začne skrbeti. To je, kjer se sprošča metan in količine trenutno izhajajočega metana nam vzbujajo misli, da bodo še naraščale zaradi razpadanja tega telesa permafrosta.

Breeze:

Kako so lahko zadnja opazovanja v periodi malo več od treh desetletij pomenijo zaključke?

Šahova:

Za permafrost tri desetletja ne pomenijo prav dolgo obdobje, kajti procesi in njihove posledice, ki jih proučujemo in kako z njimi živeti, so se začeli že zelo dolgo nazaj. Sprožilo jih je naravno segrevanje, povezano z zamenjavo mrzlega klimatskega obdobja s toplimi medledeniškimi periodami, ki jim je sledilo preplavljanje z morsko vodo. Znanstveniki se strinjajo, da bi potopljeni permafrost morebiti začel razpadati, toda kdaj in kako hitro bi se ta razgradnja dogajala, je postala glavna tema nestrinjanja med njimi.

Nekateri so menili, da bi podmorski permafrost obdržal integriteto tisočletja, kar pomeni, da se to v območjih, potopljenih pred manj kot tisoč leti (kot smo raziskali v študiji) še ne bi smelo zgoditi. Toda študija je pokazala, ne le da se je to že zgodilo, ampak da se je tudi nadaljevalo z višjim tempom, skoraj dvakrat višjim od takrat, ko se je začelo.

Najbolj verjetno pa je, da se zdaj soočamo s posledicami, ko se je naravno ogrevanje ojačalo z antropogenim (človekovim) ogrevanjem in skupaj pospešujeta tempo naravnih procesov. Izgleda, da se bodo procesi degradacije permafrosta nadaljevali na nivojih, ki jih prej še nikoli nismo videli.

Šahova razloži, da se je v periodah med ledenimi dobami permafrost začel tanjšati zaradi segrevanja. Poudarila je, da so bile temperature v prejšnjih medledeniških dobah celo višje, kot so zdaj, toda metanski hidrati iz ESAS niso izločali plina.

Šahova:

Kljub temu, da so v zadnji Eemijski medledeni dobi (130.00 – 115.000 let nazaj) temperature dosegle višje vrednosti, je bilo trajanje te “optimalne” periode krajše (okrog 2 tisoč let), ki mu je sledila ohladitev. V današnjem Holocenu po 5.000 letih ogrevanja še ni ohladitve.

Za podvodni permafrost so dolgo mislili, da mora, zato ker je trajanje ogrevanja bolj pomembno kot same površinske temperature, da bi se taljenje pričelo, najprej doseči ravnovesje s sosednjim okoljem. Zaradi tega je samo pomembno, da temperatura v okolici doseže nivo, pri katerem se permafrost tali. Po tem ni več nobene razlike, ali doseže +5 ali +7 st.C. Enkrat raztaljen ni več permafrost. Pokazali smo tudi, da obstaja več zapletenih mehanizmov razpadanja permafrosta, ki jih prej nismo poznali, in ki dovoljujejo formiranje poti za prehod plina precej prej preden se povsem stali (pretali) celotna debelina permafrosta.

Kar je pomembno, je temperatura nad tališčem in kako dolgo to ogreje traja. To bolj učinkuje na permafrost, kot sama temperatura.

Tako se tanjšanje lahko nadaljuje le če je trajanje toplega obdobja dovolj dolgo, da povzroči raztalitve, ki povzročajo poti za prehajanje plina in dovoljujejo njegovo uhajanje iz sedimentov spodaj.

Šahova:

Kot smo pokazali v člankih, v ESAS na nekaterih mestih podmorski permafrost dosega odtalitev. V drugih področjih bi jo lahko že dosegel. In kaj se lahko potem zgodi? Najbolj pomembna posledica bi bila naraščanje emisij metana… Linearni trend postane exponenten

Ta rob med biti linearen in postajati eksponenten je zelo tanek in se nahaja med zamrznjenim in talečim stanjem podmorskega permafrosta. Temu rečemo točka obrata. Za mene, ne morem sprejeti odgovornosti in reči – tukaj je prava točka med linearnim in že eksponentnim. Toda če sledimo logiki naših raziskav in vseh dokazov, ki smo jih do sedaj zbrali, me navaja k temu, da smo zelo blizu te točke. In v tej posebni točki (trenutku) – vsako leto šteje.

To je velika razlika med linearnim trendom, kjer štejejo stoletja ali tisočletja, in eksponentnim spreminjanjem, kjer šteje vsako leto.

Šahova and Semiletov trenutno ocenjujeta da od 2.000.000 km2, ki jih zavzema ESAS, 200.000 km2 (10%) obsegajo področja, ki jih imenujejo “vroče točke”, in kjer so opažene emisije metana daleč večje, kot tiste nižje v “področjih ozadja”

Breeze:

Ali nenadni izbruh metana postane mogoč, ko se podmorski permafrost destabilizira?

Šahova:

Razlika v emisijah med ozadjem in vročimi točkami je v redu velikosti. Je okrog… Poskusite razliko med 3 miligrami/m2 dnevno in 3.000 grami/m2 dnevno. kakšen je red? To je 3 do 6 kraten red velikosti (magnitude) med temi vrednostmi (red pomeni potenco števila 10, s katerim pomnožimo osnovno cifro števila, npr 5.000 = 5*103 – red je 3; uporablja se za približno izražanje vrednosti.)

To je dejanska razlika med linearnim in eksponentnim. Če se področja, ki jih imenujemo “vroče točke” povečajo 2 krat, potem bo tam velika razlika na skali emisij. Pri trikrat večjih področjih bo še večja razlika. Ali bi lahko obstajal (en) izbruh velikosti gigatone (milijarde ton)? Ne vem, če lahko izključim ta scenarij in kaj bi bil argument za izključitev tega scenarija?

Kajti ko vidimo razliko med dvemi različnimi področji, kjer uhaja metan s količinami, ki jih lahko delimo s petimi (šestimi?) redi velikosti (kot 3 mg in 3 kg), mi kaže to napredovanje degradacije permafrosta. Območja migracijskih poti plina bodo rasla in področja “vročih točk” bodo rasla prav tako.

V področjih vročih točk se plin izloča iz naplavin v morskem dnu, v katerem se je prosti plin akumuliral v sto tisočih, celo v milijonih let. Zato je količina tega plina in moč sproščanja (zaradi njegovega visokega pritiska) velikanska.

To bi dovoljevalo velika sproščanja metana in kakorkoli jih imenujete – izbruhi, bombe, ne vidim nobenega razloga, da bi rekla NE takšni verjetnosti. Bojim pa se reži DA, kajti o teh mehanizmih se moramo še veliko naučiti.

Breeze:

Glede ESAS, kako veste, da so ti hidrati tam in da so potencialna grožnja?

Šahova:

Pomen vključevanja hidratov v emisije metana je precenjen. Hidrat je le ena oblika mogočih rezervoarjev, v katerih je lahko pred tem formirani metan shranjen v morskem dnu, če so tam primerni pogoji temperature in pritiska. V ESAS plast hidratov obsega (debelino) le nekaj 100 metrov – to je zelo majhen del, če ga primerjamo s tisoči metrov s plinom nabitih sedimentov pod to plastjo.

Semiletov:

5 milijard ton metana, ki je trenutno v atmosferi, predstavlja okrog 1 odstotek zaloge v ESAS zamrznjenih metanskih hidratov. Razmišljanje je končal – … vendar mislimo, da je bazen hidratov le tanek del vsega.

Šahova:

Druga stvar je, da hidrati niso vse v plinskem bazenu, ki je ohranjen v tem velikem rezervoarju. Ta velika površina (ESAS) meri 2 milijona km2. Globina teh sedimentov je nekaj kilometrov, do 20 ponekod. V splošnem ni razlike v izpuščanju plina iz razpadajočih hidratov ali iz zalog prostega plina, kajti v drugih se je plin akumuliral dolgo časa brez spremembe prostornine rezervoarja in zaradi tega je tudi nastal njegov velik pritisk.

Za razliko od hidratov je ta plin ohranjen v prosti obliki, kot prvotno nastali plin, pripravljen da gre… Pod velikim pritiskom, akumuliran in išče poti za izhod navzgor.

Šahova in Semiletov poudarjata, da vprašanje, ali so hidrati prisotni pod permafrostom, res ni pomembno. Ocenjene količine hidratov so okrog 1.500 milijard ton, kar je dejansko v majhnem razmerju z dejanskimi zalogami prostega plina pod cono stabilnih plinskih hidratov.

Šahova:

Tretje bistvo je, da so bili hidrati, kljub nejeveri nekaterih znanstvenikov v ESAS že najdeni. To vemo iz osebne komunikacije, da je leta 2016 južnokorejska ekspedicija raziskovala in vzorčila metanske hidrate (op.: najbrž v raziskavah za izkoriščanje). Verjamem, da bodo ti podatki kmalu objavljeni. Vendar hidrate je mogoče vzorčiti le če ostanejo stabilni. Ko je hidrat destabiliziran (op.: zmanjšan pritisk ali temperatura), lahko vzorčimo le plin, ki uhaja iz teh razpadajočih zalog.

V naših opazovanjih smo zbrali dokaze, da to čelo plina (vrhnja meja?) v sedimentih napreduje. Zame kot znanstvenico so te točke dovolj, da sem prepričana, da so izpusti metana iz ESAS povezani z razpadanjem podmorskega permafrosta in posledično destabilizacijo zalog v morskem dnu, naj bodo to hidrati ali pa akumulacija prostega plina.

Breeze:

Zakaj nekateri znanstveniki pravijo, da v ESAS ne more biti hidratov?

Šahova:

Verjamejo, da bi se zahtevani pritisk lahko zgradil samo s prekrivajočo vodno plastjo, ki ustvari t.i. hidrostatični pritisk. S povprečno globino vode v ESAS okrog 50 m, ti znanstveniki mislijo, da ta pritisk ne bi bil dovolj in tako se hidrati ne morejo formirati. To je nerazumevanje, kajti ta argument deluje le, če dno morja smatramo za zgornjo mejo stabilne cone hidratov.

V področjih permafrosta obstaja nekaj specifičnih dejavnikov, ki spreminjajo pogoje pritiska in temperature, zahtevane za formiranje hidratov:

1.)

Ker so hidrati povezani s permafrostom, bi bila lahko njihova meja dosti pod dnom morja, bližje dnu permafrosta. Naravno je, da kamnine (materiali) ki sestavljajo morsko dno, lahko dvignejo pritisk še bolj učinkovito kot vodna plast. To je zato ker so kamnine gostejše, tako da kreiranje 1 atmosfere pritiska zahteva le 5 do 8 metrov, v primerjavi z 10 metrsko vodno plastjo… To pomeni, da bi se vrhnja meja cone stabilnih hidratov nahajala nekaj deset do sto metrov pod morskim dnom.

2.)

Visok pritisk v porah bi se lahko ustvaril med zamrzovanjem sedimenta v morju, ko je plošča zgoraj nad morjem izpostavljena mrzlim obdobjem. To pomeni, da se zgornja meja cone stabilnih hidratov lahko ustvari v plitvejših globinah (manj kot 100 m).

3.)

Ker se glavna frakcija hidratov formira, ko je plošča suha (na kopnem?), se zelo nizke temperature v tleh dopolnjujejo z nižjimi zahtevam po pritisku, kot pa je to za oceanske hidrate. Meni je nejasno, zakaj znanstveniki ignorirajo ta dejstva, ko se prerekajo o prisotnosti hidratov v ESAS.

Trditev, da tam ni dovolj globoka voda za tvorbo hidratov, absolutno nima nobene znanstvene utemeljitve.

Vendar vsa nasprotna mnenja so osnovana izključno na rezultatih modeliranja, ki so bila do danes osnovana na pomanjkanju znanja o fiziki podmorskega permafrosta, kot tudi pomanjkanju podatkov iz opazovanj, da bi modele lahko kalibrirali.

Breeze:

Bi bilo lahko 10 % področij “vročih točk” v ESAS zelo pomembno pri izpuščanju metana in vplivu na globalno podnebje?

Šahova:

Področje “vročih točk” je določeno z delom podmorskega permafrosta, ki je že razpadel. Proces degradacije permafrosta se je začel pred tisoči let in je zdaj ključni dejavnik za proženje emisij metana iz teh dolgo ohranjajočih se zalog.

Emisije, ki se dogajajo prav zdaj, so rezultat kombiniranega učinka naravnega in antropogenega ogrevanja, in se bodo pospeševale, dokler se ogrevanje ne spremeni v ohlajevanje. Celo ko se bo to zgodilo, ne obstaja noben mehanizem za zaustavitev razpadanja permafrosta v ESAS, razen izpostavljenja plošče nad nivojem morja, kar bi služilo zamrzovanju migracijskih poti plina, ki bi se tako integrirale s permafrostom. Pred tem pa se bo količina uhajajočega metana povečevala, dokler bo trajal dotok iz notranjosti.

Ker se je plin v bazenu naplavin ESAS področja nabiral milijon let brez načina, da bi prej ušel, je dobava za trenutne emisije ogromna. Ker je področje sibirske plošče zelo plitvo (povprečna globina manj od 50 metrov) bo del teh emisij dosegel atmosfero. Problem je, da bi bil ta del dovolj, da bi drastično spremenil podnebje na našem planetu.

Dr. Semiletov in dr. Šahova sta soavtorja novega članka, objavljenega v Nature Communications Journal, z naslovom Current rates and mechanisms of subsea permafrost degradation in the East Siberian Shelf’ in začenjata novo nalogo natančnega ugotavljanja količine ogljika, skranjenega v sedimentih področja ESAS.

https://www.nature.com/articles/ncomms15872

Komentar prevajalca

Šahova poudarja kombiniran učinek naravnega in človekovega ogrevanja planeta. Bistveni moment zmanjševanja količine permafrosta naj bi bilo trajanje ogrevanja, kar seveda navaja na misel, da je naravni način prevladujoč. Za tiste, ki hočejo opravičevati človekovo divjanje po Zemlji, je seveda takšna navedba brez kvantitativne ocene ali izračuna, več kot dobrodošla. V zadnji medledeni Eemianski dobi naj bi zato ne prišlo do zadostnega stanjšanja permafrosta (da bi metan začel uhajati), ker je bil čas “optimalnega” ogrevanja prekratek, čeprav so bile temperature višje od današnjih.

Iz linearne slike geoloških temperatur planeta, ki so jih izračunali iz Antarktičnih vzorcev ledu EPICA (vir: Wikipedia / Temperature record) ni videti, da bi bilo v tej dobi (130.000 let nazaj) ogrevanje krajše kot danes, prav gotovo pa ne samo 2.000 let. Temperature so približno enak čas nihale na 2 stopinji C višjem nivoju od današnjega 10.000 letnega nihanja.

EPICA_temperature_plot

Na drugi sliki, ki jo dobimo na Wikipedii / Eemian, pa je časovno merilo današnjega ogrevanja bistveno manjše (in zato slika povečana) od dela, v katerem je prikazana ta medledena doba. Lahko bi zato prišlo do napačne ocene, da je bila “konica” temperatur v tem obdobju krajša od današnjega toplega obdobja.

malej2

Iz slike temperatur planeta torej ni nobenega vzroka za utemeljevanje, da bi bilo naravno segrevanje vzrok za takšno taljenje permafrosta, kot smo mu priča v zadnjih 20 letih.

Nekaj 10 ali celo 100 let proti 10.000 letom, ko bi se danes taljenje moralo začeti na naraven način, je zelo malo. Torej bi se teh nekaj 10 let tako intenzivnega taljenja povsem lahko pojavilo že vsaj malo prej, ali pa počakalo še 100 let, če res ne bi bilo odvisno od človekovega prispevka. Zakaj se je katastrofalno taljenje pojavilo točno “v trenutku”, ko je človekovo izkoriščanje fosilne energije, ropanje narave in onesnaževanje planeta na vrhuncu (do zdaj)?

Če taljenje in tanjšanje permafrosta v prejšnjih 10.000 letih Eemianske dobe ni doseglo takšne stopnje, da bi se metan sproščal, je potekalo silno počasi. Torej, če bi se takrat metan začel sproščati, bi količine zelo počasi naraščale od minimalnih vrednosti. Mogoče se je celo začel, pa ga je bilo tako malo, da ga v vzorcih ne moremo zaznati. Ob enako dolgem ogrevanju na celo nižjih temperaturah torej tudi danes ne bi mogli pričakovati bistveno drugačnega taljenja od počasnega naravnega taljenja in morebitnega minimalnega sproščanja metana zaradi tega razloga.

Eruptivna hitrost današnjega taljenja torej ne more biti v zvezi z morebitnim naravnim tanjšanjem permafrosta. Če gre za povezavo naravnega in človekovega segrevanja, je tudi mogoče da so človekove dejavnosti vzpodbudile naravno dogajanje, čeprav mi mislimo, da je to le naravno. Pri povezanih procesih lahko ali pa tudi zelo mogoče vzroki za nek rezultat delujejo tudi drug na drugega in ne le na njihov skupni rezultat. In ravno to se dogaja pri ojačevanju tople grede. Lahko da se je debelina permafrosta od začetka današnjega toplega obdobja nekoliko stanjšala, vendar iz neprizadetih delov lahko vidimo, da je tudi “stanjšana” še več kot dovolj močna, da bi vzdržala vsak pritisk plina spodaj, če je ne bi razgrizli drugi dejavniki. Za takšno natančnejše “ugibanje” bi morali imeti podatke ali izračune o tempu spreminjanja permafrosta v tej naši najnovejši geološki zgodovini, ali pa vsaj v zadnjih nekaj 100 letih…

Gre za oceno, koliko (je) res prispeva(lo) naravno ogrevanje in koliko človekovo. Kajti le na podlagi tega razmerja bomo videli, ali lahko človek danes še kaj naredi, da se ta trend obrne nazaj, ali se vsaj umiri nedaleč od današnjega stanja.

Šahova primerja razliko med linearnim in eksponentnim dogajanjem z redom velikosti 6 (razmerje 106 med 3 mg/m2 in 3 kg/m2 emisij metana dnevno). V naših predvidevanjih smo računali s povprečno vrednostjo 3 grame/m2, ki je izšla iz izmerjene povprečne vrednosti samih izvirov 135 g/m2 in iz pregledane površine, na katero smo lahko celoten izmerjen in integriran pretok vseh izvirov razporedili.

3 kg/m2 je 15 krat večja vrednost od maksimalno izmerjenih. (Ker je bila 175 g/m2 povprečna vrednost največjih izvirov, predpostavljamo maksimalno izmerjeno okrog 200g/m2.) Ker so bile v članku obeh avtorjev iz leta 2014 vse izmerjene in povprečene vrednosti deklarirane kot minimalne, smo za naša predvidevanja poskušali določiti neke srednje povprečne vrednosti 4,5 g/m2 ter zaradi toplejših morij 9 g/m2. S to povprečno vrednostjo smo računali emisije za celotno površino vseh arktičnih morij, kjer smo samo plitvino v ESAS ocenili na 600.000 km2. Šahova pa govori o potencialno nevarni površini celo 2 milijona km2 v tem delu Arktike.

3 kg/m2 je verjetno vrednost blizu maksimalnega opaženega pretoka. Vendar ta podatek, oziroma verjetno skupek nekoliko nižjih podatkov velja le za t.i. “vroče točke”. Vzemimo torej njene nove podatke. 3 kg/m2 zmanjšamo na neko realno vrednost, ker povsod vroče točke prav gotovo ne emitirajo takšnih količin, recimo na 1 kg/m2. To je še vedno 5 krat več, kot so bili prvotno izmerjeni maksimalni pretoki v morju Laptevov. Še enkrat, to velja le za izbruhe v “vročih točkah”, ki imajo lahko posamezne površino več (10) km2, in ne za površino, na kateri se te točke sem ter tja pojavljajo.

Ko smo po podatkih mednarodne ekspedicije SWERUS (2014) ocenjevali pokritost površine z velikimi izbruhi, ki so jo lahko pregledali s sonarjem z ladje, smo prišli do številke 0,23 %. Z razširitvijo tega odstotka na celotno ESAS in upoštevanjem slik enakomernega manjšega uhajanja smo v tem morju (pri povprečnem uhajanju izbruhov 100 g/m2) prišli do letnega uhajanja okrog 1 Gtone, skupaj na celotni Arktiki pa (pri zgornji meji uhajanja 200 g/m2) do 6 Gton, kar se je skladalo s predvidevanji na podlagi podatkov le iz let 2011-2013.

Vendar Šahova in Semiletov sta ocenila, da danes že samo vroče točke zajemajo 10 % vse površine ESAS – to je 200.000 km2. In če na tej površini pri pretoku 1 kg/m2 izračunamo celoten dnevni in letni pretok, dobimo:

200.000 km2 * 106 m2/km2 * 1 kg/m2 = 2*1011 kg = 2*108 ton dnevno

letno pa to pomeni okrog 700*108 ton = 70 Gton

To je skoraj neverjetna številka. To je danes 14 krat več v enem letu, kot je (naj bi še bila) vsa količina metana v atmosferi (5 Gton). Kje je napaka v oceni? Maksimalna količina emisij 3 kg/m2, ki smo jo za ta račun sicer še zmanjšali, verjetno ne more veljati za vse vroče točke. Ostanimo torej pri pred leti izmerjenih realnih 200 g/m2. To da na ocenjeni površini vročih točk 5 krat manjšo letno količino emisij – 14 Gton.

To je približno dvakratna letna količina metana, ki nam je v naših predvidevanjih dala izenačenje učinkov CO2 in metana v dobrih 2 letih (GWP metana = 150 in 6,57 Gtone metana letno na vseh arktičnih morjih). In tu se pojavlja le v eni tretjini vseh teh morij. Torej bi lahko skupaj uhajala 6 kratna količina metana iz naših predvidevanj.

Torej absolutno, kar smo trdili že v omenjenem članku: predvidevanja so legitimna, kajti le na njihovi podlagi vidimo, kako nujno je takojšnje ukrepanje…Tisti odgovorni, ki jih ne bodo upoštevali, delujejo nezakonito in neustavno, kajti tudi slovensko “čisto” okolje je prvenstveno odvisno od globalnih dogajanj.

Vsi ti približni izračuni kažejo, v kakšnih razmerah se gibljemo. Prišli smo celo do situacije, ko je vseeno, ali so vrednosti emisij metana celo 10 krat manjše ali pa 10 krat večje…

Če primerjamo te morebitne letne količine metana, ki se lahko že danes sproščajo, ali pa se bodo še z veliko večjo verjetnostjo v naslednjih letih, so proti 5 Gtonam (ki so trenutno v atmosferi; oziroma naravnima 2 Gtonama pred industrijsko revolucijo) te vrednosti tako velike, da je nemogoče sploh pomisliti, da bi bile lahko posledica naravnega dogajanja. V 10 tisočih let, kolikor so trajale otoplitve med ledenimi dobami, s celo višjimi temperaturami od današnjih (višjimi celo upoštevajoč DANAŠNJO POVEČANO toplo gredo), se tako velike količine metana niso sproščale, sploh pa ne v tako kratkem času, kot danes. Če bi se, bi imelo to že takrat katastrofalne posledice na atmosfersko toplo gredo in življenje bi že takrat izumrlo ali pa doživelo hude spremembe.

Tako pa se tako močno povečanje tople grede nad naravnim nihanjem in ravnovesjem ni nikoli pojavilo. To je tudi pokazatelj, da nikoli ni prišlo to tako eruptivnega uhajanja metana. Tudi če se je permafrost talil in stanjševal in začel nekoliko prepuščati metan, so te majhne količine uhajale v času več tisoč let. Počasi so sproščale pritisk v notranjosti, mogoče celo sproti, kot je plin nastajal. Manjše sprotno povečanje koncentracij metana v zraku ni imelo vpliva ne na toplo gredo in ne na življenje. In še nekaj – te majhne količine metana so bile del njegovega naravnega cikla med planetom in atmosfero, med življenjem in smrtjo, in so se lahko v atmosferi sproti razgrajevale v CO2 in vodo, kar je še zmanjševalo možnosti za katastrofalen vpliv metana na življenje.

Ogromna količina tega plina, ki se danes prebija v atmosfero v kratkem času nekaj desetletij, pa se ne more sproti razgrajevati in posledica za toplo gredo in življenje bodo katastrofalne. Ogromne količine metana se bodo sicer tudi razgrajevale, ampak bodo zato porabljale tudi še veliko večje količine kisika iz atmosfere za oksidacijo ogljika in vodika. Ne potrebujemo prav veliko let, da se celotna flora na planetu, v 10 do 30 stopinj toplejšem ozračju, ki bo posrkalo vso vlago, ob pomanjkanju kisika, ki ga bo rastlinje proizvajalo vedno manj in manj, v orkanskih nevihtah s plini in vročino razdraženega ozračja, popolnoma posuši, polomi in propade. In z njo tudi vsa hrana za mesnate prebivalce planeta…

Vendar iz tega sklepanja vidimo še enkrat, da naravno segrevanje planeta ni bistveno. Ne s samo proizvedeno toploto iz fosilnih goriv, temveč z dodatnimi plini v atmosferi človek “utrjuje” tisti ščit planeta, ki mu je do sedaj z ravno pravšnjim zadrževanjem toplote omogočal življenje. Ta trdnejši ščit zdaj zadržuje preveč toplote in preko toplotnega sproščanja dodatnega plina ščit samo še utrjuje sam sebe. Naraven pojav segrevanja je vključeval le energijo, današnji pa vključuje tudi velike količine plinov, ki po naravni poti ne bi mogle priti v ozračje. Naravne količine teh plinov v atmosferi so bile vedno del enakovredne izmenjave s planetom in življenjem na njem. In ta prispevek človeka, naj si bo direkten, ali pa preko proženja “naravnih” emisij, je treba ustaviti. Z našim potiskanjem bo kolo življenja na Zemlji dokončno zdrvelo v prepad in se razbilo, z zaustavitvijo tega našega potiskanja pa lahko še upamo, da ga obdržimo oziroma da se bo samo ustavilo na robu…

Torej absolutno, kar smo trdili že v omenjenem članku: predvidevanja so legitimna, kajti le na njihovi podlagi vidimo, kako nujno je takojšnje ukrepanje…Tisti odgovorni, ki jih ne bodo upoštevali, delujejo nezakonito in neustavno, kajti tudi slovensko “čisto” okolje je prvenstveno odvisno od globalnih dogajanj.

Objavljeno v Organizacije