Rešitev tudi višje parkirnine


Mateja Rant – Gorenjski Glas

 

Na fotografiji od leve proti desni: moderator okrogle mize Tony Mlakar in sogovorniki Marija Vičar, Matej Ogrin, Bogdan Janša, Darinka Maraž Kikelj in Bojan Dejak

Za omejitev motornega prometa na območju Triglavskega narodnega parka bodo potrebni tudi nekateri drastični ukrepi, so ugotavljali ne torkovi okrogli mizi o problematiki prometa v naravovarstveno zaščitenih območjih, ki jo je pripravilo društvo za varstvo okolje Alpe Adria Green (AAG).

Lesce – Povečan turistični obisk v letošnji poletni sezoni je tudi v gorenjskih turističnih središčih s seboj prinesel povečan promet, kar vpliva na obremenjenost okolja in narave. Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) je eno turistično najbolj obleganih v državi, opozarjajo v AAG. Ob tem opažajo, da širša javnost opozoril o preobremenjenosti okolja in možnih ukrepih za zaščito okolja ne dojema kot sredstva za zaščito narave, temveč kot napad na pravico do svobode gibanja in dostopanja do naravnih znamenitosti. Zato so tudi udeleženci okrogle mize poudarili, da bo najprej treba spremeniti miselnost ljudi.

Na problematiko povečanega prometa tudi v naravovarstveno zaščitenih območjih okoljske organizacije opozarjajo že dlje časa in tako so že pred leti začeli razmišljati o zaporah oziroma omejitvah motornega prometa v alpskih dolinah. Kljub vsem opozorilom pa se obremenitev okolja s prometom ne zmanjšuje, ampak celo povečuje. Tega problema se zavedajo tudi v javnem zavodu TNP, je priznal predsednik sveta TNP Bojan Dejak. »Kar opažam tudi skozi svoje okno, zahteva takojšnje ukrepanje, sicer bodo stvari postale neobvladljive.« Takega porasta obiska po njegovih besedah niso predvideli niti v zakonu o TNP niti v načrtu upravljanja TNP. »Predvideni ukrepi sicer niso nezadostni, niso pa pravilno strukturirani. Temu področju bo treba v načrtu upravljanja dati večjo veljavo.« Vse ukrepe, tudi morebitno omejevanje prometa in uvedbo plačilnih sistemov pa bi bilo treba po njegovem sprejeti v sodelovanju med javnim zavodom in lokalnimi skupnostmi.

Slednje so se letos poleti vsaka po svoje spopadale s povečanim obiskom. Darinka Maraž Kikelj z Občine Bohinj je poudarila, da se zavedajo problema obremenjenosti jezerske sklede, trajnostna mobilnost pa je zapisana v vseh ključnih dokumentih njihove občine. »Sedanji prometni režim ni trajnosten, saj imamo več kot devetdeset odstotkov parkirnih mest na območju jezera. To je spodbudilo razmišljanje, da bodo potrebni bolj rigorozni ukrepi.« Bolj drastične ukrepe pri omejevanju prometa predlaga tudi nekdanja direktorica zavoda TNP Marija Vičar, ki rešitev vidi v uvedbi cestnin in povišanju parkirnin. »Določena območja, recimo dolino Vrat ali Vršič, bo v prihodnje verjetno treba tudi zapreti za večje količine obiskovalcev in obisk razporediti v daljšem časovnem okviru.« S tem se je strinjal tudi podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša. »Obisk motoriziranih vozil v dolini Vrat je letos podiral vse rekorde in posledice so katastrofalne,« je opozoril in dodal, da se je treba zavedati, da vstop v dolino predstavlja nadstandard in bi moral biti tako tudi ovrednoten.

Tudi po prepričanju Mateja Ogrina iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija bi se morali zavedati, da je dostopanje z vozili v osrčje TNP nadstandard, ki ga je treba plačati. »Iz tujine poznamo primere gorskih vasi brez avtomobilov, kjer trajnostno mobilnost tržijo kot dodano vrednost turizmu,« je navedel primer dobre prakse in dodal, da urejati promet ni znanost, je pa zahtevno politično početje.

Povezava:

OKROGLA MIZA: OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP)

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

AAG podal pripombe na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema rjavega medveda in volka iz narave


Alpe Adria Green (AAG) je na Ministrstvo za okolje in prostor v predpisanem roku s strani MOP, 16.10.017 posredoval Pripombe, mnenja in zahteve na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do 30. septembra 2018 (Odlok2018)

medved

A) AAG je zahteva, da se odstrel (odvzem iz narave) rjavega medveda in volka NE izvede v obdobju do 30. septembra 2018, kot predvideva 5. člen Odloka2018 (za medvede do 30.aprila 2018; za volkove do 31.januarja 2018 in od 1. do 30. septembra 2018) .

B) AAG zahteva, da se Odlok o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do septembra 2018 NE sprejme, ampak odpravi in postopek sprejemanja Odloka 2018 ustavi.

AAG zgornji stališči na kratko utemeljuje predvsem s sledečim, kar pa niso edine pripombe in nedoslednosti Odloka 2018:

1) Tako gradivo Zavoda za gozdove (ZGS) kot Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) , ki sta strokovni podlagi Odloka 2018, namerno zavajata vlado in širšo javnost, da sta populaciji medveda in volka v Sloveniji del širše populacije izven Slovenije, namreč skupaj s Hrvaško in da je zato odvzem dovoljen, češ, saj gre za veliko populacijo (več tisoč osebkov), pri čemer ne bi bilo poslabšanja ugodnega stanja medveda in volka (test 3 po smernicah EU) zaradi Odloka 2018.

2) Slovenija in Hrvaška sta fizično ločeni državi z rezilno žico in visoko ograjo, ki preprečujeta prehod med državama tako medvedu kot volku. To je dejstvo, ki je že dolgo poznano obema ”strokovnima” organizacijama, ki tega nista hoteli upoštevati niti pri lanskem podobnem odloku (kljub našim pripombam), niti pri letošnjem Odloku 2018. Zato je očitno, da gre za namerno zavajanje, da bi lahko upravičili odstrel. S tem pa sta obe organizaciji postavili svojo strokovnost pod vprašaj oziroma je njuno stališče nestrokovno in odstrel posledično neutemeljen.

3) Glavni razlog za odstrel obeh vrst naj bi bil ”družbena nesprejemljivost” (test 1 EU) medveda in volka v Sloveniji. Pri tem ZGS navaja šest let staro anketo (selektivno anketiranje je sploh vprašljiva metoda) iz leta 2011, po kateri naj bi šlo za družbeno nesprejemljivost obeh vrst živali, med interesnimi skupinami lovcev in rejcev domačih živali. Družbena nesprejemljivost pa naj bi upravičila zmanjševanje populacije v takem obsegu, čeprav je jasno, da korelacija med odstrelom in družbeno sprejemljivostjo ni bila nikoli raziskana.

4) In seveda, da bi še bolj upravičili odstrel ZGS in ZRSVN trdita, da ni drugih zadovoljivih možnosti (test 3 po EU) obrambe pred škodami na rejnih živalih, kar naj bi bil glavni vzrok za ”družbeno nesprejemljivost”. Pri tem zavestno izpuščata možnosti uporabe evropskih sredstev za nastavitev pastirjev in psov (ne zgolj psov), kot se je včasih paslo in še dandanašnji lahko vidimo po Bosni in na Hrvaškem.

5) Nastavitev pastirjev je namreč financirana z evropskimi sredstvi po Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki si ga lahko ogledamo na spodnji povezavi, kjer dobimo tudi konkretne rešitve s pastirjem. Tako ZGS kot ZRSVN napačno tolmačita razmere v Sloveniji, da so izkoriščene vse možnosti varovanja čred pred volkom in medvedom oziroma, da nekatere rešitve (električna ograja, pes…) ne prinašajo zadovoljivih rezultatov. Pri tem pa ne navajata koliko čred se varuje s pastirjem in psi in ali so škode nastale tudi tam, kjer so bili pastirji (v izmenah seveda).

Navajamo odstavek iz Programa o financiranju pastirjev (stran 7): ” V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014–2020 (operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri) so na voljo tudi podpore rejcem na območju pojavljanja velikih zveri, in sicer za plačilo dodatnih stroškov zaradi varovanja črede (nočne ograde, varovanje črede s psi in varovanje s pastirjem). Preventivni ukrepi so nujni tudi zato, ker zmanjšajo tveganje za vložek v rejo živali.”

http://www.program-podezelja.si/images/Varovanje-zivali-pred_zvermi03082016.pdf

6) Prav tako niso izkoriščene možnosti drugih dejavnosti na podeželju namesto reje živali medvedu in volku pred nosom v osrednjem območju (test 3 EU). To so razmeroma nove dejavnosti tudi na področjih, kjer jih prej ni bilo in so posledica subvencij. Zaradi subvencij zdaj predlagajo odstrel. Predlagamo, da se subvencije za te dejavnosti na osrednjem območju volka in medveda ukinejo in se da možnosti za preusmeritev v nekonfliktne dejavnosti.

7) V letih 2016 in 2017 pa smo lahko na TV spremljali oddaje, v katerih so predstavili kmetovalce, ki konfliktov z volkovi in medvedi nimajo, celo kljub odsotnosti pastirjev. Primere dobre prakse kaže uveljaviti tudi drugod. To je še ena od neizkoriščenih možnosti.

Objavljeno v Organizacije

VABILO NA PREDAVANJE O GOBAH


DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE

VABI

NA STROKOVNO PREDAVANJE

Z NASLOVOM

 

ZDRAVILNE GOBE

PREDAVANJE BO V PONEDELJEK, 23. OKTOBRA 2017 OB 18. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI RATEČE, RATEČE 22.

PREDAVAL BO dr. ANDREJ GREGORI iz Zavoda za naravoslovje

PRISRČNO VABLJENI IN NARAVOVARSTVENI POZDRAV!

VSTOP JE PROST!

mušnice

Objavljeno v Organizacije

OKROGLA MIZA: OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP)


AAG je v sklopu projekta E-AVTO – MLADI 10.10.2017 organiziral okroglo mizo OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP).

Izhodiščna tema je bila, da je rast turizma in s tem tudi prometne obremenitve na okolje je vsak dan večja, še posebno so močno obremenjena tudi naravovarstvena področja, kot je območje Triglavskega narodnega parka. V letošnjem poletju je tako prišlo do več pobud za različne vrste omejitev motornega prometa na področju TNP. Problematika omejitve prometa na področju TNP ni nova.Že nekaj let se vrstijo pobude, razprave in različna strokovna mnenja in rešitve glede te problematike.

Na okrogli mizi so sodelovali:

Tony Mlakar, moderator – AAG,

Dr. Matej Ogrin – CIPRA Slovenija, društva za varstvo ALP

Bojan Dejak – predsednik sveta TNP,

Marija Vičar – nekdanja direktorica zavoda TNP

Franc Kramar- župan občine

Bohinj Bojan Janša – podžupan občine Kr.Gora

V razpravi so sodelovali tudi prisotni predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki pristojnih ministrstev ter nevladnih organizacij. V AAG smo mnenja, da je bilo potrebno o problematiki ponovno razpravljati, seznaniti širšo javnost o tem ter nasloviti konkretne predloge in rešitve na zakonodajalce. Z izbranimi gosti okrogle mize smo skušali izpostaviti največje probleme in nakazati možne rešitve za razbremenitev okolja.

OGLEJTE SI CELOTEN PROJEKT:

Od bencina k elektriki – predelava avta – pilotni projekt za mladino.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

V letu 2017 smo s pomočjo tudi vaših prispevkov “0,5%” izobrazili na enotedenskem izobraževanju 17 dijakov iz srednjih tehničnih šol in 8 njihovih mentorjev kako se predela avto z bencinskim motorjem v avto z električnem motorjem.

PODPRITE NAS

Objavljeno v Organizacije

Burja na Pagu zrušila 35-tonsko vetrnico


Viharna burja je na Pagu zrušila vetrnico, težko 35 ton in visoko 50 metrov. To je prvi tak primer na Hrvaškem.

Fotografija osebe Crometeo.

Do dogodka je prišlo v petek zvečer. Močan veter je najprej odtrgal eno od treh lopatic na vetrnici. Zatem se je zrušila celotna konstrukcija vetrnice, ki je bila postavljena na severni strani mesta Pag, je v soboto zvečer za hrvaško televizijo HTV povedal Tonći Panza, direktor Vjetroelektrane Pag.

Fotografija osebe Crometeo.

25-metrsko lopatico odneslo daleč stran

Vsaka od lopatic na vetrnici je dolga 25 metrov, burja pa je zlomljeno lopatico odnesla kakih sto metrov stran. Ostali dve lopatici sta zatem povzročili vibracije na konstrukciji vetrnice, ki se je nato zrušila, je še povedal Panza in dodal, da še preučujejo, zakaj je prišlo do poškodbe lopatice, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Povedal je še, da je to prvi primer porušenja vetrnice, odkar imajo na Hrvaškem vetrne elektrarne. Zagotovil je, da so poškodovano vetrnico že odklopili od omrežja in izvedli vse potrebne zaščitne ukrepe.

Zraven je še šest vetrnic, ki niso bile poškodovane in normalno delujejo, je še povedal Panza.

Vsaka vetrnica je sicer težka okoli 35 ton in lahko z elektriko oskrbuje do 600 gospodinjstev. Ocenjena škoda je okoli 600 tisoč evrov, še navaja Hina.

Fotografija osebe Crometeo.

V AAG menimo, da je ta nesreča je dokaz in opomin, da vetrnice ne sodijo na področja kjer piha burja.

 

Objavljeno v Organizacije

Stražiščanom lahko pomaga le evropska komisija


Miran Šubic

Krajani Stražišča in okolice nestrpno čakajo na odločitev evropske komisije o okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov v coni Laze, ki je po njihovi oceni nevarna za ljudi.

Ob naselju Stražišče leži gospodarska cona Laze, ki je nastala brez načrtov in dovoljenj. Tam deluje več kot ducat različnih podjetij, eno od njih celo zbira oziroma predeluje odpadke. Ljudje že dolga leta opozarjajo na nepravilnosti, ki se po njihovem mnenju dogajajo v coni, recimo na odtekanje izcedne vode v naravo, o coni je poslansko vprašanje obljubila tudi Alenka Bratušek, ki živi v neposredni bližini.

Civilna pobuda Laze je že pred leti izsilila odziv Mestne občine Kranj, a tudi to ni zaleglo. »Ker so podjetju Ekorel podelili okoljevarstveno dovoljenje, smo se pritožili evropski komisiji. Zastopa nas okoljska organizacija Alpe Adria Green, ker sami niti ne moremo sodelovati v postopkih. Že dolga leta opozarjamo na možno ogrožanje podtalnice, na bližino območja s statusom Natura 2000, na neustrezen protipožarni sistem, prestrezanje odpadnih vod in še in še. Ljudje se težko borimo sami, a ne moremo čakati na katastrofo, ker smo ogroženi in še bolj naši otroci,« trdi Marko Špolad, ki je do zdaj z drugimi iz civilne pobude skušal državo prepričati, da Laze niso primerne za predelavo odpadkov.

Krajani so v preteklosti sami odkrili izpuste onesnažene vode v coni Laze. (Foto: civilna pobuda Laze)

Siti prelaganja odgovornosti

Špolad trdi, da se država požvižga na njih, tudi od občine Kranj so zaman terjali prestavitev sporne dejavnosti. Leta 2014 se je na protestnem zboru krajanov zbralo ogromno nezadovoljnih, a se od tedaj urejanje cone Laze ni premaknilo. Težave so nastopile tudi zaradi neurejenega stanja pri lastništvu nekaterih zemljišč. Špolad zatrjuje, da so za lastno občino očitno nepomemben problem, ker se »posmehujejo njihovim prizadevanjem«.

Zahtevamo kazensko odgovornost za nepravilno izdana dovoljenja. (Foto: Marko Špolad, Civilna iniciativa za zeleno Stražišče)

V civilni pobudi so razočarani, ker morajo ljudje tožariti lastno državo, a so po drugi strani siti prelaganja odgovornosti. Šele prizadevanja podjetja Ekorel, da poveča predelavo odpadkov v Lazah, so ponovno pritegnila pozornost tako inšpekcijskih služb kot drugih ustanov. Krajani medtem že 12 let poskušajo opozoriti na dejansko stanje v okolju in na birokratske igre, ki se dogajajo na vseh ravneh. »Namesto ukrepov vozijo k nam odpadke s pogorišča na Vrhniki,« so opozorili že pred meseci. Zdaj upajo, da jim bo prisluhnila vsaj Evropska unija

Povezavi:

EKO-PATRILJI AAG–POTOKA IZPOD INDUSTRIJSKE CONE LAZE

BO KDO ODGOVOREN ZA OKOLJSKO ŠKODO V INDUSTRIJSKI CONI LAZE?

Objavljeno v Organizacije

NA SLEDI NEZAKONITEGA ČEZMEJNEGA POŠILJANJA ODPADKOV


42 Komteks-page-001

42 Komteks-page-002

42 Komteks-page-003

42 Komteks-page-004

Povezave:

PRIPOMBE AAG na osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov v RS

Odpadki iz Rcera na sežig vse do Dunaja – članek in odmev na njega

Izjava za javnost – EU komisija pričela obravnavati pritožbo AAG v zvezi z odpadki iz Kampanje – Italija

Jedrski odpadki še vedno prihajajo v Trst

Objavljeno v Organizacije