Kako koronavirus vpliva na naše okolje


Kako huda kot je koronska kriza v tem trenutku, pomeni dihanje za okolje: Na Kitajskem emisije CO 2 upadajo, voda v beneških kanalih je bolj bistra kot kdajkoli prej, delfine pa so jih opazili celo v pristaniščih, kjer v zadnjih letih plujejo le velike križarke.

kitajska-onesnazenje-koronavirus

Vendar je jasno, da gre za izjemno situacijo. V mnogih primerih so celo negativni vplivi na okolje povezani z negativnimi socialnimi ukrepi. Mi pa šele sedaj dobimo vpogled v to, kaj se dogaja v naravi, če ji namenimo malo več prostora. Po krizi vemo, kako lahko v prihodnosti trajnostno podpiramo naravo – s prehodom na podnebju prijazen način in poslovanje v Sloveniji in po vsem svetu.

Kaj pomeni koronska kriza za okolje?

Biotska raznovrstnost

Zaradi omejitev izhodov je na splošno manj ljudi na poti, kar naravi daje malo več prostora. Na primer, divje živali – vsaj oddaljene od lokalnih rekreacijskih območij mest – so trenutno manj moteče kot prej in se lahko prosto gibljejo naokoli v svojem življenjskem prostoru.

Ker številne tovarne mirujejo in je manj avtomobilov na cesti, se emisije onesnaževal in hranil zmanjšujejo, onesnaževanja okolja pa je manj, kar koristi tudi biotski raznovrstnosti. Zlasti dušik običajno negativno vpliva na biotsko raznovrstnost na občutljivih območjih, kot so močvirja ali suha travinja .

Manj avtomobilskega prometa neposredno koristi tudi živalskemu svetu, saj vsako leto s premikajočimi se avtomobili ubijejo nešteto žuželk, pa tudi ježi, zajci, ptice, jeleni in številne druge živali. Te živali imajo trenutno mirnejše čase. Poleg tega zmanjšana trgovina in zmanjšano potovanje pomeni, da je na morjih in rekah manj ladij, kar pomeni manj onesnaževanja voda in manj oglušujočega hrupa za vodne prebivalce.

Upamo, da se bo zmanjšalo tudi svetlobno onesnaženje (nepotrebne emisije svetlobe ponoči, ki negativno vplivajo na žuželke in druge živali), saj zaprtih trgovin in podjetij ni treba osvetliti ponoči. Predvsem bi bila nočna razsvetljava zdaj dvojno nesmiselna, saj omejitve izhoda pomenijo, da bo zelo malo ljudi sploh videlo osvetljene trgovine. Ne vemo pa, ali je osvetlitve res manj, ker se držimo tudi omejitev izstopa.

Omejeno, globalno gibanje blaga in potovanje zmanjšano na minimum zmanjšujeta tveganje mednarodnega širjenja invazivnih vrst. Vnešene živalske in rastlinske vrste ogrožajo lokalno rastlinstvo in živalstvo. Nadzor nad tako imenovano invazivno neobiioto je deklariran cilj evropske in slovenske strategije biotske raznovrstnosti.

Pomladni čas je tudi vrtni čas in mnogi od nas lahko zaradi virusa corone na vrtu preživijo več časa kot običajno.To pomeni tudi, da lahko za biotsko raznovrstnost v lastni zeleni oazi naredimo še več. Tako kot mi ljudje skrbimo drug za drugega, moramo tudi skrbeti za naravo.

Podnebje

Trenutne omejitve potovanj močno vplivajo na emisije CO2 v Sloveniji. Torej je v letalskem prometu močan upad. Polet povzroči 31-krat več emisij CO2 kot vožnja z vlakom. Letalski promet se je v Sloveniji mesečno zmanjšal,  skoraj za 100%, to ustreza zmanjšanju CO2 v višini za nekaj 10.000 t CO2. Poleg tega sta domača pisarna in videokonference del vsakdanjega pisarniškega življenja, kar prav tako močno zmanjšuje promet in s tem povezane emisije. Toda celotna zadeva velja le, ko živimo tako omejeno. Potem pa je odvisno od nas, kakšni ukrepi se sprejmejo za dolgoročno zaščito podnebja.

Socialna kohezija lahko pozitivno vpliva tudi na naše podnebje. To kohezijo potrebujemo dolgoročno, da lahko poleg koronske krize rešimo tudi podnebno krizo. Če se naučimo osredotočiti na bistvene pomene kot je družina, prijatelji, znanci  in manj na materialne dobrine nam lahko ta  politika prinese pomembno “naložbo za prihodnost”..

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

PREJELI SMO: PISMO ŽUPANJI TRBOVELJ


pismo županji Trbovelj

V AAG podpiramo neformalno skupino iz Trbovelj, ki je napisala pismo županji. V medijih je ves čas govorila, da ne bo dovolila, da bi zastrupljali tamkaj živeče prebivalce, sedaj pa v dolino zopet vozijo odpadke. Odpadke odlagajo na  degradirane površine, ki jih bodo še dodatno obremenili. Pri tem pa nihče ne ve kakšne bodo posledice po “sanaciji”!

pismo županji Trbovelj_0001

pismo županji Trbovelj_0002

pismo županji Trbovelj_0003

pismo županji Trbovelj_0004

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

Kako ozdraviti Blejsko jezero, preden ga fosfor povsem uniči?


Polona Malovrh

Polona Malovrh – DELO

Zaradi vse slabše ekologije jezera sta se sestala okoljski minister Andrej Vizjak in blejski župan Janez Fajfar, v Alpe Adria Green pa svarijo pred »barbarskim izkoriščanjem naravnih virov«.

bled cvetenje

V letih so se razmere v Blejskem jezeru še poslabšale in brez dodatnih ukrepov ne bo šlo. FOTO: AAG

Ljubljana – Alarmantno stanje v Blejskem jezeru, v katerem so februarja izmerili tolikšne koncentracije fosforja kot pred tridesetimi leti, je za isto mizo v teh dneh posedlo vodstvi okoljskega ministrstva (Mop) in občine Bled. V okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki že dlje časa svari pred »barbarskim izkoriščanjem naravnih virov«, pozivajo državo, naj oceni okoljsko škodo in krivcem naloži sankcije ter sanacijo jezera.
In kdo so domnevni krivci? Prvi mož AAG Vojko Bernard odgovarja, da sta krivi tako občina Bled kot država, ki upravlja jezero. »Rešitev še zdaleč ni tako preprosta, kot pravi blejski župan Janez Fajfar, ki poziva državo, naj zgradi južno obvoznico, da dolgoročno rešimo jezero,« meni Bernard in našteva: »Še vedno ni jasno, koliko fekalij in od kod se stekajo v Blejsko jezero. Občina je izvajala dela na kanalizacijskem sistemu prav v času, ko se je pojavilo najhujše onesnaženje oziroma so se močno razrasle alge. Pri tem pa niti ne vemo, za katero vrsto alge gre in kakšen je obseg onesnaženja. Prav tako ni podatkov o tem, kako je s fekalijami z Blejskega otoka. Poškodovana je prepona v jezeru, to se ve že nekaj let, a nihče ne ukrepa.«
A na blejski občini menijo nasprotno: da so za izboljšanje kakovosti jezera v preteklosti veliko postorili, zlasti pri urejanju komunalnega sistema, veliko pa si obetajo tudi po zaključku gradnje in po priključevanju okoličanov na sistem. Napovedujejo, da bodo vrednosti fosforja po tem ukrepu močno upadle.

Kot so sporočili z Mopa, sta se novi okoljski minister Andrej Vizjak in blejski župan Fajfar strinjala, da je treba določene ukrepe realizirati čim prej, da zajezijo problematiko onesnaženosti jezera, med dolgoročnimi ukrepi pa »izbrati tiste, ki bodo ustvarili pogoje za ohranitev neokrnjenega bisera, Blejskega jezera«.

bled - onesnaženje

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. FOTO: AAG

Z jezerom je vse slabše

Vojko Bernard: »Še vedno ni jasno, koliko fekalij in od kod se stekajo v Blejsko jezero. Občina je izvajala dela na kanalizacijskem sistem prav v času, ko se je pojavilo najhujše onesnaženje oziroma so se močno razrasle alge. Pri tem pa niti ne vemo, za katero vrsto alge gre in kakšen je obseg onesnaženja. Prav tako ni podatkov o tem, kako je s fekalijami z Blejskega otoka. Poškodovana je prepona v jezeru, to se ve že nekaj let, a nihče ne ukrepa.«

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. Po podatkih AAG v zadnjih letih v globljih plasteh jezera ponovno tudi izrazito primanjkuje kisika, kar kaže, da v Blejskem jezeru poleg nutrientov narašča tudi obremenjenost z organskimi snovmi.
V letih so se razmere v Blejskem jezeru še poslabšale in brez dodatnih ukrepov ne bo šlo. Trenutno je stanje jezera mogoče primerjati s stanjem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so se v Blejskem jezeru soočali s stalno povečano produktivnostjo oziroma »cvetenjem« različnih vrst alg in cianobakterij, z zmanjšano prosojnostjo in stalnim pomanjkanjem kisika na dnu jezera.

bled - onesnaženje1

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. FOTO: AAG

Kritično ob regatnem centru

Letos so meritve vsebnosti fosforja pokazale, da je glavni vir onesnaženja v bližini regatnega centra, kjer so februarja izmerili petnajstkrat višje koncentracije fosforja od povprečnih. Prav tam so februarja stekla intenzivna gradbena dela za ureditev kanalizacije, hkrati se na priklop na kanalizacijo pripravlja tudi ribogojnica.
V AAG zatrjujejo, da se kljub dolgoletnim prizadevanjem, da v Blejskem jezeru ne bi hranili rib, to še vedno dogaja: »Krmljenje je tudi v izrazitem neskladju z 68. členom zakona o vodah in bi ga morali v naravnih jezerih prepovedati.« Z nacionalno zakonodajo so sicer povezana tudi vprašanja morebitnega omejevanja ribolova in gnojenja zalednih kmetijskih zemljišč.

Bernard napoveduje, da bodo v AAG v sodelovanju s potapljači, čim bo situacija dopuščala, pregledali iztoke v jezero, da ugotovijo, od kod v resnici  prihajajo odplake. Pod drobnogled bodo vzeli tudi Otok.

Povezava:

Stanje Blejskega jezera spet slabše!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

e-novice AAG: HRAST 3/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodMAREC/2020   20let 1474-Document1

This is the divider

Stanje Blejskega jezera spet slabše!

image

Rezultati meritev so februarja pokazali izrazito poslabšanje stanja Blejskega jezera, ki je letošnjo zimo podvrženo obsežnemu razrastu cianobakterij. Po težavah z zaustavijo dotoka Radovne in sušo k težavam prispeva še urejanje kanalizacije in ribogojnice v bližini … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Kanal C0 – vse je v redu pa ni v redu

C0 8

Že ves čas beremo in poslušamo različne izjave ministrstva za okolje in prostor (MOP), da ima investitor pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 s fekalijami (skupaj s strupenimi bakterijami in virusi, ki se jih zlepa ne da spraviti iz … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Smrad bo še nekaj časa uhajal v okolje

Polona Malovrh – ČASTNIK DELO Ljubljana – Namesto dolgo pričakovanega predpisa, ki bi uredil področje neprijetnih vonjav, se Sloveniji letos obeta zgolj njegov osnutek. To pomeni, da bo iz naše največje kompostarne v Ceršku, pa iz obratov za predelavo poginulih … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Problematika Industrijske cone Laze v Stražišču

laze - izpusti v zrak

Mestni svet Mestne občine Kranj je dne 18.12.2019 obravnaval uspešno intervencijo gasilcev ob požaru v Industrijski coni Laze (IC Laze), pri tem pa je prišlo tudi do razprave o problematiki industrijskega onesnaževanja v IC Laze. Župan je menil, da bodo … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Kdo bo v Mariboru odgovarjal za ponavljajoče požare?

TEA TOŠIĆ GOLOB – MARIBOR 24.SI Po požaru smo govorili z vodilnimi slovenskimi okoljevarstveniki. Eden izmed njih je komentiral: »Če je strošek sežiga odpadkov v tujini višji od škode, ki jo zaradi požara… Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pripombe, predlogi in zahteve AAG na Sklep o ugotovitvi javne koristi št 007-7/2020-1 za” traso C0”

c011

Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG) je 12.032020 poslal na Mestno občino Ljubljana v zakonskem roku “Pripombe, predloge in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na Sklep o ugotovitvi javne koristi št 007-7/2020-1 ter na Predlog sklepa o ugotovitvi javne koristi … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIPOMBE in PREDLOGI na Osnutek Strategije prostorskega razvoja RS

270620144150

Alpe Adria Green je 15.03.2020 v zakonskem roku poslal na MOP “PRIPOMBE in PREDLOGI na Osnutek Strategije prostorskega razvoja RS” Zaradi aktualne situacije v mesecu marcu 2020 in zaradi razglasitve epidenije v RS dne 12.03.2020 je bila javna razprava Osnutka … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

DELOVANJE PISARNE AAG

znak_AAG

Zaradi širjenja bolezni COVID-19, ki jo povzroča korona virus, vas obveščamo, da smo na podlagi odločite UO AAG  sprejeli ukrep, da bo pisarna Alpe Adria Green, do nadaljnjega zaprta. Delo  bo potekalo preko telefonskih linij in interneta, osebnih stikov ne … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pomembno obvestilo glede uporabljenih zaščitnih sredstvih

ZAŠČITNA MASKAGlede na akutno situacijo širjenja virusa SARS-CoV-2019 (koronavirus) in s tem povezanimi ukrepi na državni ravni, vas obveščamo, da spadajo odslužena zaščitna sredstva med NEVARNE ODPADKE!Zato vas vljudno prosimo, da tovrstne odpadke (na primer zaščitne maske, zaščitne obleke in rokavice) … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

KAR PRETNAR SVARI ŽE MESEC DNI, SEDAJ PRIZNALI? Virus naj bi se širil tudi aerosolno

maska

Novi koronavirus naj bi se širil le kapljično in s kontaktom. Z njim bi se torej lahko okužili le, če smo v tesnem stiku z obolelim oziroma če se dotaknemo predmeta, na katerem je denimo slina osebe, pozitivne na Sars-Cov-2. … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PREJELI SMO: Opasnost na granici države Bosne i Hercegovine – nuklearni otpad

clip_image002

Magistar pravnih nauka Nermin Alihodžić – SARAJEVO BIH Mnogo je lakše prepoznati otpad, nego definisati šta je to ustvari otpad. Prema nacionalnoj definiciji otpada u BiH  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

URA ZA ZEMLJO 2020

Earth-Hour-logo-3

Letos se v izjemnih okoliščinah srečujemo z “uro za Zemljo” z državami po vsem svetu, ki se soočajo z zdravstveno krizo z izbruhom novega Coronavirusa (COVID-19). Priznamo izjemen izziv, s katerim se spopada svet, in se vam zahvaljujemo za podporo, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Svetovni dan vode 2020 poudarja bistveno vlogo pranja rok

umivanje rokDobra higiena rok varuje vas in tiste okoli vas. Eden najpomembnejših prispevkov, ki ga lahko prispevamo k upočasnitvi prenosa COVID-19 in ohranjanju varnosti sebe in svojih skupnosti, je umivanje rok… Nadaljujte z branjem→

This is the divider

POTRES V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM, 22. MAREC 2020 (6:24 IN 7:01)

Potres v Zagrebu, 22. marec 2020Grafika: ePosavje.com Ob 6. uri in 24 minut v Sloveniji in na Hrvaškem čutili potres. Epicenter potresa je bil 7 kilometrov severneje od Zagreba. Potresu je sledil še popotresni sunek, več v nadaljevanju novice. NA KRATKO O POTRESU, 22. MAREC: … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

REGENERATIVNO KMETOVANJE

komat

Anton Komat – Koncept industrijskega kmetovanja, ki je bil postavljen po vzoru velikoserijske proizvodnje v industriji in temelji na množični uporabi agrokemičnih sredstev, doživlja polom za polomom. Nekoč simbola napredka, vreča kemičnih gnojil in škropilnica, polna pesticidov, sta danes le še … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

NAPAKA NAMENSKEGA MIŠLJENJA

A.KOMAT_thumb.jpg

Anton Komat Obstaja le ena Sveta knjiga, sveti rokopis narave, edino besedilo, ki lahko bralca razsvetli. Hazrat Inajat Khan (1882-1927) Zahodna civilizacija izhaja iz treh glavnih antičnih civilizacij: rimske, hebrejske in grške. Očitno je veliko naših težav, povezanih s tem, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Ura Zemlje je ta konec tedna!

ura za zemljo

V soboto, 28. marca ob 20.30 po lokalnem času , se bodo posamezniki, letos prek spleta,  po vsem svetu udeležili Ure za Zemljo in ugasnili svoje luči za eno uro  v simbolično podporo našega planeta. Akcija letos poteka pod sloganom: … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

AAG poslal na MOP pripombe na “Uredba o vodovarstvenih območjih (VVO) za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane – Predlog za obravnavo”

sorško polje

Alpe Adria Green je mednarodno društvo, ki deluje na področju okolja in narave v javnem interesu je 27.03.2020 poslalo na MOP in VLADO RS v zakonskem roku  pripombe na predlog za obravnavo »Uredba o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Škedenjska železarna – vsak dan je bo manj

Železarna-Žavlje-maj-2018

Katja Gleščič – Primorske Novice

Škedenjsko železarno, ki je eden večjih onesnaževalcev na Tržaškem, verjetno pa tudi na slovenski strani meje, po 123 letih od odprtja vendarle zapirajo; včeraj so začeli postopek ugašanja plavža in koksarne. Včeraj se je začel …

Nadaljujte z branjem→This is the divider

PREJELI SMO: Koga zavajamo z NEPNom ???

sončni zahod

Evropske birokrate smo zadovoljili z lepo napisanim NEPNom ( nacionalni energetski podnebni načrt),kaj pa realnost za domači slovenski živelj ? Nesporno je vsem razumljivo, da če želimo zmanjšati vplivanje… Nadaljujte z branjem→This is the divider

Epidemija ne sme biti razlog za ukinitev ustavnih pravic

codid-19

Mnenje Informacijskega Pooblaščenca:  – Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo Informacijski pooblaščenec (IP) je danes  … Nadaljujte z branjem→This is the divider

ČLANARINA ZA LETO 2020

vzorec-POLOŽNICA ČLANARNA AAG

Letna članarina za člane znaša 15 EUR (če ne poravnate članarine za tekoče leto, vas štejemo za podpornega člana in nimate pravic iz statuta in bonitet pri morebitnih uslugah AAG);

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

MAREC 2020

Objavljeno v Organizacije

Epidemija ne sme biti razlog za ukinitev ustavnih pravic


Mnenje Informacijskega Pooblaščenca: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

codid-19

Informacijski pooblaščenec (IP) je danes Državnemu zboru posredoval mnenje[1] glede členov 103 in 104 predloga Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Zakon o interventnih ukrepih[2]),  s katerim se je včeraj seznanil preko medijev. V mnenju je IP zakonodajalca pozval, da členov 103 in 104 Zakona o interventnih ukrepih v predlagani obliki ne podpre. Materijo pa naj se v okviru ustavno dopustnih mej, ustrezno uredi po naslovitvi vseh tveganj in analizi tega, kateri posamični ukrepi in pooblastila policije ter za katere konkretne namene, so v nastalih razmerah epidemije dejansko potrebni in učinkoviti glede na priporočila in ocene zdravstvene stroke in epidemiologov.

Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar pa ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev Ustave RS in temeljnih pravic, ki jih ta določa. Vsekakor bi se o navedenem predlogu predlagatelj in zakonodajalec nujno morala posvetovati tudi z Varuhom človekovih pravic. Prav tako pa pogrešamo tudi konkretne utemeljitve in argumente zdravstvene stroke in epidemiologov, ali je dejansko nujno treba razširiti vsa temeljna pooblastila policije na tako široke namene ter slediti gibanju posameznikov. Ob tem ni razvidno, kateri drugi ukrepi bi lahko imeli v danih razmerah enake ali primerljive učinke (kot npr. omejitev gibanja, ki že velja).

Kolikor lahko razberemo iz pristopa EU k epidemiji, gre namreč z vidika obdelave podatkov operaterjev elektronskih komunikacij v prvi vrsti za analiziranje vzorcev mobilnosti na način brez zbiranja osebnih podatkov in zgolj z analizo anonimnih podatkov, nikakor pa ne za sledenje posameznikom.

Pooblastilo iz člena 103 pomeni dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države. Pooblastila iz člena 103 se ne nanašajo le na zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni (pr. glede karantene, izolacije, itd.) pač pa tudi na zelo široko podan namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 in s tem v zvezi sprejetih odredb in odlokov. Aktivnostim glede slednjega smo izpostavljeni prav vsi državljani Slovenije.

Pooblastilo za sledenje posameznikom iz člena 104 pa pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami člena 37 Ustave RS, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.

Ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse IP, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (npr. IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se konstantno vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršnekoli pravne podlage. Vse to kaže na izredno velika tveganja predlaganih ukrepov, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko dejansko teoretično izvršilna veja oblasti preko policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije.

Ob koncu IP poudarja še, da je sprejemanje ukrepov, kot jih predvidevata člena 103 in 104, neprimerno obravnavati v istem zakonu, kot se obravnavajo ekonomske spodbude in ukrepi za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo in tako z všečnostjo in nujnostjo sprejema slednjih omejiti čas in zmožnosti za kritičen odziv in doseganje družbenega konsenza glede posegov v pravice državljanov in prebivalcev Slovenije, ki izhajajo iz novih pooblastil policiji.

Celotno besedilo mnenje IP je na voljo na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/pripombe-informacijskega-pooblascenca-na-predloge-predpisov/2020/

Mojca Prelesnik,

Informacijska pooblaščenka


[1] www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/DZ_interventni_zakon_MNENJE_30032020_koncno.pdf

VIR:

https://www.ip-rs.si/novice/epidemija-ne-sme-biti-razlog-za-ukinitev-ustavnih-pravic-1178/

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

PREJELI SMO: Koga zavajamo z NEPNom ???


sončni zahod

Evropske birokrate smo zadovoljili z lepo napisanim NEPNom ( nacionalni energetski podnebni načrt),kaj pa realnost za domači slovenski živelj ?

Nesporno je vsem razumljivo, da če želimo zmanjšati vplivanje na klimatske spremembe, zaradi vedno večje porabe fosilnih energentov, moramo tudi pri nas samih spremeniti dosedanje naše navade in razvade. V ZENSu že nekaj let spremljamo naše navade in razvade in smo že večkrat tudi javno napovedali predlog ukrepov, katere lahko izvede naša država in le te bomo sedaj ponovno napisali.

Pred tremi leti smo na lastno iniciativo izdelali analizo porabe električne energije za pripravo tople sanitarne vode z električnimi grelniki in ugotovili, da v naši državi porabimo 25% proizvedene električne energije v JE Krško. Odgovorni v državnih inštitucijah so nas sicer pohvalili, naredili pa nič, kljub našim predlogom. Predlagali smo strogo omejitev pri prodaji električnih grelnikov ob obvezni vgradnji sanitarnih toplotnih črpalkah. Z vgrajeno sanitarno toplotno črpalko zmanjšamo porabo električne energije za 70 – 80 %, ob vgradnji standardne toplotne črpalke ( zemlja-voda ali voda-voda) namenjene tudi ogrevanju objektov, pa prav tako zmanjšamo porabo fosilnih energentov.

Država Slovenije preko svojih birokratskih ukrepov podeljuje subvencije za rabo fosilnih energentov ( nafta/diesel gorivo in plin )) letno razdeli letno cca 150 milijonov eur, za rabo teh energentov. V Sloveniji je tehnološko možno že 20 let nadomestiti rabo kurilnega olja. Ni deset javnih objektov, kateri so že izvedli takšno menjavo, zato predlagamo obvezno nadomeščanje fosilnih energentov z rabo trajnih energetskih virov. Prvi korak bo država naredila že z izenačitvijo cen diesel goriva s ceno kurilnega olja ( vsebinske razlike med obema gorivoma ni , razen v barvi ).To bo vzpodbuda za omahljivce k takšni menjavi ogrevalne naprave.

Pri tem lahko država preprosto to uredi ob izdaji posameznih gradbenih dovoljenj – uporabnih , katere ne bo mogoče pridobiti, brez navedbe opisa rabe trajnih energetskih virov.

Ob napovedanih ukrepih bo potrebno pričeti razmišljati tudi o nadomeščanju zemeljskega plina s sinteznim plinom ( produkt vplinjanja organskih materialov in tudi kot produkt bioplinarn ). Nesporno je zemeljski plin sodi tudi med fosilne energente. Veliko sredstev smo vložili v plinovodni sistem in tudi temu je napovedan konec rabe do leta 2050.

Seveda so naši predlogi namenjeni tudi večstanovanjskim objektom, saj se oni ogrevajo s fosilnimi energenti ( plin in kurilno olje ). Za takšne objekte smo letos izdali brošuro z naslovom, kako narediti naš blok energetsko neodvisen.

Na podlagi napisanega ob domačem razmišljanju pa je potrebno vedeti, da raba trajnih energetskih virov pomeni istočasno tudi zmanjšanje naših letnih ogrevalnih izdatkov, kar pomeni pokrivanje stroškov z ustvarjenimi prihranki.

Nekaj sredstev ima v ta namen na voljo tudi slovenski ekosklad in v ta namen tudi podnebni sklad. Vedeti pa je potrebno, da se je za ta sredstva potrebno preprosto povedano potruditi.

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije

Škedenjska železarna – vsak dan je bo manj


Katja Gleščič – Primorske Novice

Škedenjsko železarno, ki je eden večjih onesnaževalcev na Tržaškem, verjetno pa tudi na slovenski strani meje, po 123 letih od odprtja vendarle zapirajo; včeraj so začeli postopek ugašanja plavža in koksarne.

Železarna-Žavlje-maj-2018

Včeraj se je začel postopek za ugašanje koksarne in plavža škedenjske železarne. Foto: AAG

TRST > Železarne se ne da izključiti kar čez noč. “Nasprotno, zahteven postopek bo trajal približno tri tedne,” pravi deželni deželni odbornik za okolje Fabio Scoccimarro. Po časovnici, ki jo je pripravil lastnik železarne, družba Arvedi, bodo do 17. aprila poleg koksarne plavža postopno zaprli tudi elektrarno in obrat za proizvajanje pare. Postopek sam naj ne bi povzročal dodatnih izpustov v okolje, a nad njim bo bedela deželna agencija za okolje, ki bo ves čas merila izpuste prašnih delcev PM10 in benzena v zraku znotraj železarne in v okolici.

Scoccimarro ocenjuje, da bo vse to zagotovilo bolj zdravo okolje, obenem pa naj bi se tem v območju krepila brezogljična industrija; omenja elektrarno na naravni plin, vroče cinkanje, razvoj pristaniških in logističnih dejavnosti.

Delavci naposled podprli zaprtje

Železar Arvedi je sicer v škedenjski železarni precej vlagal v okoljske izboljšave, na koncu pa se je vseeno odločil za umik. Najtežje pri tem je bilo reševanje 580 zaposlenih. Ti so naposled na referendumu potrdili sindikalni dogovor z družbo Arvedi o zaprtju plavža in koksarne, preoblikovanju območja in prekvalifikaciji delavcev. Večji del delavcev naj bi delo nadaljeval v tamkajšnji valjarni.

Alarmantni podatki o obolenjih

Delavci so se bali za svoje zaposlitve, kljub temu da so bili podatki o obolevnosti alarmantni. Tržaško tožilstvo je pred časom predstavilo podatke, da so kar polovici zaposlenih, ki je v železarni delala med letoma 1974 in 1994, zdravniki odkrili raka ali drugo resnejše pljučno obolenje. Obolevajo tudi okoliški prebivalci, ki s svojih balkonov in z dvorišč vsak dan pometajo črn prah.

Vse tik ob slovenski meji

“Ne verjamem v dobre namene te odločitve. Že zato ne, ker je bila pogoj zanjo dogovor, da se krivcev za dolgoletno onesnaževanje ne more preganjati. Oboleli tako ne morejo do odškodnin,” opozarja Franc Malečkar iz okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki dolgo opozarja na izpuste iz škedenjske železarne, ki gotovo segajo tudi na slovensko stran, a tega na naši strani nihče ne meri. “Ko so pred leti za nekaj mesecev na Kolombanu postavili mobilno postajo, je namerila dvakrat več ogljikovega dioksida kot v Trbovljah, toliko dušikovega dioksida kot ob avtocesti v Mariboru,” je spomnil Malečkar.

“Je pa železarna le del mozaika onesnaženja v Trstu in okolici, le nekaj kilometrov od slovenske meje. Ne pozabimo na milijone ton nafte v rezervoarjih Siota v Dolini z rakotvornimi izpusti, na sežigalnico odpadkov z izpusti dioksina, pa na termocentralo v Tržiču …,” našteva Malečkar.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Objavljeno v Organizacije