OBVESTILA ČLANIC AAG: NEVARNI ODPADKI IZ SEVERNE MAKEDONIJE SO KONČALI V SRBIJI (KRUŠEVAC)


 

Nesreča v libanonski prestolnici Bejrutu je razburjala ves svet. Uničujoča eksplozija je uničila večino pristanišča in okoliških zgradb. V eksploziji je bilo ubitih najmanj 140ljudi, več kot 5000 pa ranjenih. Nekaj ​​ur po eksploziji so reševalci še vedno evakuirali poškodovane, vojaški helikopterji pa so skušali gasiti požar v pristanišču.

Do nedavnega je bilo podobno skladišče nevarnih in eksplozivnih snovi le nekaj kilometrov od Skopja.

Do pred samo letom dni je bilo na posestvu podjetja Makpetrol med naseljema Dame Gruev in Novo Selo shranjenih več ton zastarelega raketnega goriva za rakete v lasti AD “Teas-Temko”.

Velika količina nevarnih in eksplozivnih materialov je bila več let eno največjih žarišč za onesnaževanje okolja, pa tudi varnosti in zdravja državljanov, še posebej, če je znano, da je raketno gorivo vnetljivo in je njegova količina dovolj velika, da lahko povzroči podobno nesrečo kot v Bejrutu.

Novembra lani je vladi Severne Makedonije prek generalnega sekretariata uspelo odstraniti to škodljivo gorivo iz okolice Skopja.

“Generalni sekretariat je po sklepu vlade na podlagi sporazuma z edinim ponudnikom Traial Corporation AD” Kruševac “- Republika Srbija končno odstranil izven države veliko količino nevarnih in eksplozivnih predmetov, ki so bili v lasti JSC” Teas ” “Temko” na posestvu AD “Makpetrol” v Skopju, “je takrat sporočila Severno Makedonska vlada.

Tako se je ta država znebila nevarnega in škodljivega goriva, ki so ga v Republiko Srbijo transportirali popolnoma brezplačno in s tem odpravili nevarnost nesreče, kakršna je bila v Bejrutu.

S tem so odpravili pri njih nevarnost nesreče, kot je bila ta v Bejrutu istočasno pa so ogrozili prebivalce Kuševca v Srbiji.

V AAG – VZI se sprašujejo zakaj Republika Srbija sprejema nevarni eksplozivni material in z njim ogroža lastne prebivalce v Kruševcu, zato so na Ministrstvu za varstvo okolja naslovili naslednja vprašanja:

– Ali ima Trayal Corporation AD “Kruševac” – Republika Srbija dovoljenja za predelavo, odstranjevanje in ravnanje z nevarnimi odpadki?

– Kakšen je interes države Srbije, da tej družbi omogoči uvoz ogromnih količin nevarnih odpadkov iz AD “Marketpetrol” iz Skopja brez finančnega nadomestila?

Od Ministrstva za varstvo okolja Srbije so prejeli samo kratek odgovor:

Ministrstvo za varstvo okolja podjetju “Trayal Corporation AD” Kruševac “- Republika Srbija ni izdalo nobenega dovoljenja za skladiščenje in obdelavo nevarnih odpadkov .

image

 

AAG – Vojvodinska zelena iniciativa

Povezava:

https://lokalno.mk/sluchaj-temko-kako-skopje-gi-izbegna-zastrashuvachkite-stseni-vo-bejrut/?fbclid=IwAR2ZYjYg50u9KBpxRDPP-fOecI5lEOn0mA8XQ2GGgqgg__V0ht1vX-clgR8

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

AAG podala pripombe in predloge na Osnutek izhodišč OPPN Krvavi potok


Alpe Adria Green (AAG) je 04.08.2020 podala pripombe in predloge na Osnutek izhodišč Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Krvavi potok (javna razgrnitev)

lega sončne el - hrpelje kozina

Skladno  z določili  iz 153. in 1. točke 2. odstavka 155. člena Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki po sklepu MOP deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, podaja pripombe in predloge na Osnutek izhodišč Občinskega podrobnega prostorskega načrta Krvavi potok (javna razgrnitev) za postavitev sončne elektrarne nazivne moči 4,98 MW na kmetijskih površinah.

1. Občina Hrpelje – Kozina je z javnim naznanilom št. 350-5/2020-31 z dne 21.7.2020 obvestila javnost o javni objavi osnutka izhodišč OPPN Krvavi potok, ki ga je izdelalo podjetje Studio 3 d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 25, 5270 Ajdovščina, št.projekta: 771-20 z datumom junij 2020, za naročnika Moja elektrarna d.o.o., Bevkova ulica 3, Vir, 1230 Domžale.

2. Pobudnik – naročnik Moja elektrarna d.o.o. namerava v območju OPPN zgraditi sončno elektrarno nazivne moči 4,98 MW, na kmetijskih površinah.

3. Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora KP-8 in sicer vključuje zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 1003, 1004, 1073/5, 1073/6, 1073/18, 1073/48, 1073/64, 1073/72, 1073/77, 1073/78, 1073/79, 1073/80, 1073/81,1073/82, 1073/83 ter 2910 vse k.o. 2555 Draga.

4. AAG podpira postavitve sončnih elektrarn, vendar na zgradbah, torej na strehah in na stenah v urbanih sredinah, ne pa na kmetijskih in drugih nepozidanih površinah. Postavitve sončnih panelov na zgradbah so tudi najbolj racionalne, saj se električna energija koristi lokalno s čim manj izgubami in stroški.

PRIMER:

Prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi s 23 stanovanji na Jesenicah ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije.

Prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi s 23 stanovanji na Jesenicah ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije.

5. To stališče je skladno tudi z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) Hrpelje – Kozina, objavljenem v Uradnem listu RS št. 2/18 dne 9.1.2018 in ULRS 77/19.

6. OPN namreč za območje z oznako EUP KP-8 v Prilogi 1 za namensko rabo prostora E – območja energetske infrastrukture ter s prostorsko izvedbenimi pogoji, navaja: Dopustna je gradnja skladiščnih montažnih objektov s fotovoltaično kritino in ovojem: 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – sončne elektrarne, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

7. Zgornji pogoji so povsem jasni, sončne elektrarne so lahko samo na objektih in ne na zemljiščih! Torej na skladiščnih montažnih objektih kot fotovoltaična kritina in ovoj.

8. Zato AAG zavrača predlagana izhodišča za pripravo OPPN na KP-8. AAG predlaga občini Hrpelje-Kozina, da zavrne pobudo za gradnjo sončne elektrarne na kmetijskih in drugih nepozidanih površinah. Obenem predlaga, da se podaljša javna razgrnitev osnutka OPPN Krvavi potok na 30 dni, še posebej zaradi počitniškega časa. Minimalna priporočena javna predstavitev, tudi z upoštevanjem Aarhuške konvencije je 30 dni. Poseg s sončno elektrarno je velik in zahteva vsestransko obravnavo, za kar je predvidenih 14 dni premalo.

9. Pri tem ni pomembno, v kakšnem stanju in sedanji rabi so kmetijske površine. Pomembno je, da ostanejo proste za namene kmetijstva. Vedno več kmetijskih površin bo potrebno obdelovati v prihodnosti za samooskrbo prebivalstva, kar ugotavljamo že danes.

10. Predlagana izgradnja sončne elektrarne občini in javnosti ni potrebna, gre za zasebni interes z namenom dobička, pri čemer bi se onesposobile kmetijske površine, ki pa imajo prepoznaven javni interes. Zato predlagamo občini, da investitorja usmeri na postavitve sončnih panelov na zgradbe v urbanih predelih občine. Lahko se tudi postavijo nadstreški nad parkirišči in podobno. Takih in podobnih izvedb je v Sloveniji dovolj za zgled.

11. OPN občine Hrpelje – Kozina ima v svojih členih še na več mestih opredeljene postavitve sončnih elektrarn na zgradbah in nikjer na kmetijskih površinah. Tako na primer v poglavju II.4.6 Zasnova energetske infrastrukture pod (6) navaja: ”V kolikor interes gradnje ni v nasprotju z načeli varstva se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, pred­vsem sončne energije, ki se spodbuja v okviru manjših sistemov na objektih.”

12. Ali pa tudi z upoštevanjem LEK – lokalnega energetskega koncepta, v poglavju II.4.7 Obnovljivi viri energije pod (2) navaja:”Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana območja in na strehe objektov. Strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov morajo biti opremljene z fotovoltaiko v kolikor niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna. Vzpodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder.” Torej nikjer na kmetijskih in drugih površinah.

13. Med naštetimi parcelami v javnem naznanilu in investitorjevi pobudi so tudi kmetijska zemljišča z boniteto 48 (1073/80 v izmeri 61.764 m2) in 47 (1073/82 v izmeri 3.136 m2). Vključeno je tudi nogometno igrišče (1073/72 v izmeri 15.564 m2).

14. V katastru se na določenih parcelah pojavlja namenska raba energetske infrastrukture, za kar ni podanega nobenega sprejetega predpisa o prekvalifikaciji kmetijskih zemljišč. Ta bi bila tudi v nasprotju z OPN Hrpelje – Kozina.

15. OPN Hrpelje – Kozina vsebuje tudi druge elemente, ki naj se ohranjajo kot na primer krajina, ki bi jo sončna elektrarna degradirala. AAG tudi zahteva vstop v postopek sprejemanja OPPN, saj v tako kratkem času in počitniških časih ni bilo mogoče predstaviti vseh argumentov proti postavitvi sončne elektrarne na zemljiščih.

16. Nadalje je gradnja predvidena ob sami meji z Italijo in bi bila potrebna tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, poleg naše presoje vplivov na okolje oziroma okoljskega poročila.

Povezave:

Javno naznanilo

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OPPN KRVAVI POTOK

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Odgovor NIJZ Ministrstvu za zdravje v zvezi z kanalom C0


V Alpe Adria Green smo 03.08.2020 pridobili odgovor iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje v katerem odgovarja 31. 04. 2020, v zvezi z kanalom C0, MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE DIREKTORATU ZA JAVNO ZDRAVJE.

razmik cevi - c0 1

Foto: Eko-patrulja AAG

Iz odgovora je razvidno, da NIJZ v zvezi z obravnavano spremembo posega gradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih vod iz naselij ob desnem in levem bregu reke Save z oznako C0 ne more podati mnenja, ker se s potekom trase že v osnovi ne strinja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje v zvezi s obstoječo traso povezovalnega kanala C0 meni, da je predvidena trasa povezovalnega kanala C0 z vidika vplivov na zdravje ljudi povsem nesprejemljiva.

Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi bilo treba zaradi zmanjšanja tveganja za onesnaženje vodnih virov in s tem za varno oskrbo prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah in s tem povezano tveganje za zdravje ljudi, traso povezovalnega kanala C0 umestiti izven vodovarstvenih območij, kar v AAG vseskozi ponavljamo, vendar smo pri pristojnih državnih uslužbencih naleteli na gluha ušesa. MOl-u pa je edini cilj izkoristiti EU sredstva za izgradnjo kanalizacije, ne glede kje poteka, pa čeprav bi s tem ogrozila, z zdravstveno neustrezno pitno vodo, lastne prebivalce!

CELOTEN ODGOVOR NIJZ

Odziv na vlogo za mnenje  kanalizacija čez Lj polje drugič končno-page-001

Odziv na vlogo za mnenje  kanalizacija čez Lj polje drugič končno-page-002

Odziv na vlogo za mnenje  kanalizacija čez Lj polje drugič končno-page-003

Odziv na vlogo za mnenje  kanalizacija čez Lj polje drugič končno-page-004

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

EKO PATRULJA: POVODJE – KANAL C0


clip_image002

AAG je 02.08.2020 na Lokaciji, Povodje , nekaj 100 metrov severno od Ribogojnice opravila eko patruljo ter ugotovila:

–  Mokrišča na trasi kjer so potekala dela so praktično uničena.

– Kanalizacijske cevi so vkopane praktično v nivo podtalnice (ki se tu nahaja nekaj deset cm pod površjem).

– Zasipa se s peskom pomešanim z zdrobljenim asfaltom.

– Sanacija še vedno poteka, razkopan teren še pol leta po položitvi kanalizacijskih cevi.

Fotogalerija:

image
image
image
image
image
image
image
image

Alpe Adria Green je 16.06.2020 poslal  na ARSO zahtevo  za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0. V postopku aktivno sodelujemo o novostih pa bomo javnost sproti obveščati.

Povezave:

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0

Pripombe, predlogi in zahteve AAG na Sklep o ugotovitvi javne koristi št 007-7/2020-1 za” traso C0”

Kanal C0 – vse je v redu pa ni v redu

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

e-novice AAG: HRAST 7/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodJULIJ/2020    20let 1474-Document1

This is the divider

Teš v pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig goriva iz odpadkov

teš6STA Šoštanj, 01. julija (STA) – Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je danes na Agencijo RS za okolje poslala poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, v šestem bloku Teša in tako uradno začela postopek pridobitve … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

V Brkinih zaradi napovedane gradnje “novega Bohinjskega jezera” na nogah

kapljica

Sabrina Mulec

Predlagajo cenejše in manj za okolje obremenjujoče rešitve V Brkinih so zaradi napovedi ministra Andreja Vizjaka, da bi dodatni vodni vir za Obalo in Istro uredili z več kot 100 milijonov evrov vrednim projektom v dolini potoka Suhorica, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Anton Komat: Propad pandemične globalizacije

KOMAT5PRIPIS AAG: Med zakone, ki jih je slovenska vlada in parlament prejela za boj proti korona virusu, spada tudi omejevanje  dela okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij in tako v javnost spustila novico, da so okoljevarstveniki virus za državo in družbo. … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Kakšen zrak dihajo v krajih ob slovensko-italijanski meji

s-prehodi-kakc5a1en-zrak-dihamo-page-001Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ponovitev oddaje si lahko ogledate na TV SLO 1 – 27.07.2020 ob 14:40 ali pa kliknite na gornjo sliko … Nadaljujte z branjem→This is the divider

V treh dneh skoraj 600 podpisov za ustanovitev civilne iniciative za ohranitev Brkinov

jez na padežu

Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro. V treh dneh so zbrali 588 podpisov, novi pa še prihajajo, so … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Prejeli smo: Samo da Alpe Adria Green ne izve

koravirus-lovci-zakon

Tokrat je naša objava malo drugačna, so zapisali. Spodaj lahko preberete komunikacijo med lovci in rejci. Objavljamo le nekaj komentarjev; druge, ki pozivajo k pobojem in grozijo njihovim članom ( FB).

Dokumentacijo  imajo shranjeno v arhivu, nekatere pa smo objavljali  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

“Ena bitka je dobljena, cilj je prepovedati gradnjo mHE v celotni Srbiji”

stara gora - slapSprejetje osnutka novega prostorskega načrta mesta Pirot, na podlagi katerega bo v naslednjih 15 letih onemogočena gradnja malih hidroelektrarn na Stari planini, so predlagali okoljski aktivisti, hkrati pa pa nadaljujejo boj, da bo prepoved veljala za celotno ozemlje Srbije. Čeprav … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

NAPOVEDNIK: OBČNI ZBOR AAG ZA LETO 2020

AAG 1

Konec meseca septembra 2020 bomo v AAG organizirali občni zbor, ki bo zaradi epidemije covid 19 v elektronski obliki. Gradivo za občni zbor bomo poslali članom AAG, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto in upokojencev, brezposelnim ter študentom, ki so oproščeni  plačila članarine. Do 15.09.2020 lahko še vedno poravnate članarino . Članarina znaša 5 EUR-Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen: PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020, referenca SI 00 99  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

JULIJ 2020

Objavljeno v Organizacije

"Ena bitka je dobljena, cilj je prepovedati gradnjo mHE v celotni Srbiji"


Sprejetje osnutka novega prostorskega načrta mesta Pirot, na podlagi katerega bo v naslednjih 15 letih onemogočena gradnja malih hidroelektrarn na Stari planini, so predlagali okoljski aktivisti, hkrati pa pa nadaljujejo boj, da bo prepoved veljala za celotno ozemlje Srbije.

Čeprav je ocena  osnutka  novega prostorskega načrta Pirota, ki preprečuje gradnjo malih hidroelektrarn na ozemlju te občine, kot pozitiven korak, Iva Marković iz pobude “Pravica do vode” še vedno izraža bojazen, da se bodo nekatere naložbe v MHE na Stari planini izvedle.

– Namreč, nekateri investitorji so že dobili dovoljenje za gradnjo mHE v tem delu Srbije, vprašanje pa je, ali bodo njihove naložbe vključene v novi prostorski načrt ali zanje ne bo veljavno. Vprašanje je, ali bodo vlagatelji, ki vložijo zahtevo za gradnjo mHE v obdobju do sprejetja lokalnega prostorskega načrta, torej dokler ne prejme soglasja pristojnega ministrstva, oproščeni njegovega ukrepanja, ko gre za male hidroelektrarne. Bojim se, da nekateri investitorji morda še vedno uporabljajo “luknje” v postopku in začnejo svoje projekte – pravi Iva Marković.

Po njenih besedah ​​je odločitev lokalne samouprave v Pirotu majhna zmaga za aktiviste, ki nasprotujejo gradnji malih hidroelektrarn, a da boj, ki poteka na ozemlju celotne Srbije, še vedno traja in da je cilj ustaviti gradnjo vseh majhnih hidroelektrarn.

– V pobudi “Pravica do vode” menimo, da so male hidroelektrarne, zlasti proizvodne, z ekonomskega in energetskega vidika nepomembne. Po drugi strani povzročajo veliko škodo naravi in ​​reki, zato jih država sploh ne bi smela prepoznati kot proizvodne zmogljivosti za pridobivanje električne energije – navaja Iva Marković.

Zvezdan Kalmar iz Centra za ekologijo in trajnostni razvoj (CEKOR) tudi meni, da so aktivisti proti gradnji mHE na Stari planini zmagali, da pa je treba z določenimi izjemami zakonsko preprečiti gradnjo takšnih objektov po vsej Srbiji.

Majhne hidroelektrarne, predvsem pridobivanje, ne prispevajo skoraj ničesar glede električne energije in škoda, ki jo povzročijo pa je veliko večja. MHE ne bi smeli graditi, tj. Država ne sme dovoliti tujim in domačim zasebnim vlagateljem. Edina izjema bi morale biti majhne hidroelektrarne na nivoju mlinov ( video ), ki bi bile zagotovo pretočne in njihovo gradnjo bi lokalna skupnost realizirala v korist. Dejstvo, da nasprotujemo gradnji majhnih hidroelektrarn, ki hkrati uničujejo reke, še ne pomeni, da smo proti proizvodnji električne energije iz hidropotenciala. Nasprotno, naklonjeni smo gradnji vsaj nekaj večjih reverzibilnih hidroelektrarn v Srbiji kot pomembnih virov za proizvodnjo električne energije – poudarja Kalmar.

Okoljski aktivist in podpredsednik Stranke svobode in pravičnosti Dejan Bulatović prav tako pozdravlja odločitev lokalne samouprave v Pirotu, da na območju te občine v naslednjih 15 letih ne bodo zgradili malih hidroelektrarn.

“Verjamem, da bi se moral boj proti mHE nadaljevati. Jasno je, da so škodljivi za naravo in reke in da bi se morali kot taki prenehati graditi na ozemlju celotne Srbije. Zato ni dovolj omejiti, da jih ne bo mogoče zgraditi v nekem prihodnjem obdobju, ampak jih je treba na celotnem ozemlju Srbije v celoti zavrniti z ustreznimi odločitvami, ki bi v celoti preprečile njihovo vzgojo” – pravi Bulatović, ki se je tudi udeleži protestov na Stari Planini in protestiral proti gradnji mHE v tem zaščitenem nacionalnem parku.

Po drugi strani pa je Slobodan Danas Ružič, direktor svetovalne družbe Energy Saving Group, povedal, da vsi, ki nasprotujejo gradnji malih hidroelektrarn v Srbiji, delujejo “škodljivo”.

“Kot take so prav tako škodljive kot ljudsko gibanje v obdobju prve industrijske revolucije, ki je uničilo stroje, da bi poskušalo zaščititi delovna mesta. Zato je pobuda o prepovedi gradnje mHE v Srbiji popolnoma napačna. Lokalna samouprava v Pirotu ni sprejela ukrepov za zaustavitev gradnje zaradi spoznanja, da naj bi mHE škodovala, pač pa zaradi pritiskov, ki jih je utrpela. Nasprotniki gradnje mHE iz nevladnega sektorja absolutno ne razumejo razvoja električne energije, niti njihova opažanja o MHE niso natančna in strokovna. Povsem jasno je, da zgodbo o škodljivosti gradnje MHE v Srbiji širi Avstrija, država, v kateri je zgrajenih približno 5000 malih hidroelektrarn. Po drugi strani jih je pri nas zgrajenih le približno 150, zato država, ki je maksimalno izkoristila svoje zmogljivosti za gradnjo mHE, zdaj začenja, da jih ne bi zgradili v Srbiji.

Po njegovih besedah ​​bo Srbija v naslednjih 20 do 25 letih ostala brez premoga, iz katerega večinoma proizvaja električno energijo.

Da Srbija v tistih razmerah ne bo postala popolnoma odvisna od uvoza, je treba okrepiti energetsko učinkovitost in zgraditi obnovljive vire energije, vključno z majhnimi hidroelektrarnami, saj nam bo vsaka kilovatna ura električne energije, pridobljene iz domače proizvodnje, dragocena” – zaključuje naš sogovornik.

AAG je vseskozi podpirala iniciative, ki so se zavzemale za prepoved gradnje malih hidroelektrarn na Stari planini sama ali pa preko društva “Vojvodinska zelena iniciativa” , ki je povezana v združenje AAG internacional.

Video AAG – Vojvodinska zelena iniciativa – zelena patrola

Povezave:

Prosvjedni skup za zaštitu rijeka Stare planine u Srbiji

Dan sa prijateljima na Rudinjskoj reci

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Prejeli smo: Samo da Alpe Adria Green ne izve


Tokrat je naša objava malo drugačna, so zapisali. Spodaj lahko preberete komunikacijo med lovci in rejci. Objavljamo le nekaj komentarjev; druge, ki pozivajo k pobojem in grozijo njihovim članom ( FB). Dokumentacijo  imajo shranjeno v arhivu, nekatere pa smo objavljali  spodaj.

Komunikacija na FB:

»Prav društvu”X” se cedijo sline saj omenjajo le kulinariko. Kdo je to? Kaj pa obisk na domu? pogovor iz oči v oči?«

»Pihnite ga!« – volka namreč

»Proklete budal raj naj napišejo kok so oni zaslužil k rinejo svoj gnui nos tm k ni treba debili…« – o pismenosti in poznavanju pravilne rabe slovenskega jezika ne bomo več izgubljali besed.

»… kjer pa je denar so pa seveda pijavke vseh vrst«. – pisci najbrž največ vedo o tem, kjer je denar.

»…če nevejo alpe adrji potem ko bodo izvedeli oni potem nebo nič s tem…«

»Naparu une k bremzajo pol pa še medvede…«

»sterilizira naj sebe da slučajno ne bi imela blesavih potomcev«

Med komentatorji beremo tudi zapis Branka Tomažiča, rejca in lovca, člana stranke SLS in člana sindikata kmetov ter člana delovne skupine za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi. Omenja nevladnike s katerimi sedi v isti skupini, sliši lahko njihove argumente, ki temeljijo izključno na preverjenih dejstvih ter slovenski, evropski in mednarodni zakonodaji, bil je prisoten tudi ob obisku Evropske Komisije. Njegovi zapisi, izjave in pozivi na poboje so manipulacija javnosti, predvsem rejcev-lovcev. Je tudi pobudnik interventnega zakona za poboje medvedov in volkov – za katerega bo slej ko prej moral nekdo odgovarjati.

Lov je takoj za intenzivnim kmetijstvom (živinoreja) največja nevarnost biotski raznolikosti. Ti dve dejavnosti najbolj ogrožata naravo in zelo malo prispevata k BDP-ju države, hkrati pa pogoltneta ogromno finančnih sredstev. Zato tukaj še enkrat poudarjamo – PREVIDNOSTNO NAČELO, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike, določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

Očitajo nam, da nas nekdo za zaščito volkov in medvedov plačuje. Resnica je daleč od tega, kar je dokazljivo in preverljivo. V nevladnih organizacijah, ki so dejavne na področju zaščite velikih zveri (kot so Alpe Adria Green, Lajka, Društvo za pravice in osvoboditev živali, AniMa in še vsaj 30 drugih nevladnih organizacij) se aktivno udejstvujejo izobraženi ljudje, s širokim spektrom znanja in izkušenj. To so posamezniki, ki se nenehno izobražuje, izmenjujejo izkušnje, se povezujejo in sodelujejo z drugimi domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, aktivno spremljajo spremembe politik zaščite živali ter sodelujejo s sodišči in z Evropsko Komisijo (EK), imajo pa tudi izkušnje z rejo ter z velikimi zvermi v naravi.

Predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite prostoživečih živali so vsem interesnim in vladnim skupinam dobro znani, prav tako jih podpira večina nevladnih organizacij s področja okolja in živali. Čeprav ti ljudje ves svoj čas posvetijo pravici, zakonom in zaščiti naravne dediščine, jih neprestano verbalno napadajo in trdijo, da so plačani s strani EK. To so prostovoljci, ki za ozaveščanje javnosti in za zaščito ogroženih vrst ne dobijo plačila. Tudi za udeležbo na raznih sestankih z interesnimi skupinami in vladnimi predstavniki ter za delo na terenu ne prejmejo nobenega plačila, kar je dokazljivo in javno dostopno – v nasprotju s profesionalnimi lobisti interesnih skupin, ki se zaradi lastnih koristi zavzemajo za poboje volkov in medvedov.

Pristranskost medijev je dodatna ovira, saj predstavniki društev za zaščito živali ne govorijo dovolj škandalozno in pred parlament ne mečejo trupel živali, ki so rejene za zakol, temveč so njihovi argumenti dokazljivi in podprti z zakoni.

Ničkolikokrat porabimo mesece, da strokovno sestavimo in z vsemi viri utemeljimo svoje predloge in argumente, ki se skoraj nikoli ne upoštevajo. Ni pravično dobiti v roke dokument, kjer so vpisana in upoštevana samo stališča lovcev in rejcev – pravzaprav jim je omogočeno, da kar sami popravijo dokument. Kot primer navajamo kako je MOP v vsak dokument vpisalo, da se za odstrel volkov in medvedov zavzema okoli 3.000 podpisnikov in s tem opravičevalo družbeno nesprejemljivost velikih zveri. Več kot 16.500 podpisov državljanov proti pobojem MOP ni nikjer navedlo, kljub našim neprestanim opozorilom. Ko je bil ta podatek končno naveden, se je tista številka 3.000 podpisov za poboje spremenila v 54 kmetijskih nevladnih organizacij, ki so podpisnice peticije za poboj velikih zveri.

Največji zagovornik pobojev zveri, določeni lovci in hobi rejci, so celo EK predlagali spremembe Habitatne direktive (velike zveri naj postanejo lovna divjad), zaradi česar se je Slovenija dodatno osmešila pred drugimi državami EU.

Pravijo tudi, da smo aktivisti za zaščito volka in medveda romantiki (?). Prav nič ni romantičnega v nasprotovanju pobojem živali zaradi nečimrnosti in dobička. Poboji so neupravičeni tako z vidika zakonodaje, kot tudi in predvsem zaradi vseh obstoječih možnostih zaščitnih ukrepov, ki pa bodisi niso izpeljani, ali pa so izpeljani v neustreznem obsegu. Neupravičeni so tudi zaradi prodaje ulova in trofej ter trgovanja z mesom medveda – zaščitene vrste, ki pa sta očitno glavna razloga interesnih skupin.

Društvo “X” se večinoma financira z donacijami. Tisoče evrov porabimo za sterilizacije in kastracije ter nujne veterinarske oskrbe živali s podeželja, prav tako za ograje, primerna pasja bivališča in hrano za pse, mačke in druge domače živali s podeželja – ki jih urejamo namesto lastnikov živali, ki za slednje sami niso sposobni, ali pa nočejo ustrezno poskrbeti. Vsi podatki so javno dostopni. Pravzaprav bi lahko rekli, da največ časa, denarja, znanja in energije porabimo prav za živali s podeželja, kjer so le potrošno blago.

Poglejmo na hitro, kaj se v zadnjih mesecih dogaja na področju reje živali in zaščite prostoživečih divjih živali. Začnimo kar z Zavodom za gozdove Slovenije, ki nastopa v več konfliktnih vlogah.

»Ohraniti velike zveri v naravnem okolju za naše zanamce je nekaj, česar si želimo vsi. Če želimo to doseči, se moramo naučiti, kako z njimi deliti pokrajino«. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), partner v projektu Carnivoradinarica. Še kako se strinjamo s to izjavo, a žalostno je, da ZGS-ju razen dodatnih finančnih sredstev iz projektov ne pomeni prav veliko. Po drugi strani pa predstavniki ZGS večinoma širijo sporočila, ki utrjujejo status quo (povečanje odstrela kot rešitev konfliktov).

Isti ZGS je tudi v vlogi predlagatelja vsakoletnih kvotnih odstrelov medvedov in volkov. Konflikt interesov? Na ZGS dobro vedo, da se zaščitni ukrepi niso izvedli v zadostni meri, tam kjer se še vedno pojavljajo napadi volkov ali medvedov, se ukrepi ne izvajajo ali nočejo izvajati. Kako nelogično in v konfliktu interesov ter nezakonito je šele, ko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sprejme predloge ZGS ter jih prenese v svoj dokument, ne glede na ujemanje z zakonodajo. Tako v Sloveniji deležniki MKGP (t.j. lovci in živinorejci) določajo število živali za odstrel, čeprav te živali spadajo pod okrilje MOP, ki bi jih moralo varovati. Odstrel izvede Lovska zveza Slovenije (LZS), eno najbolj množičnih in vplivnih interesnih združenj pri nas.

26. junija 2019 smo v Novicah LZS zasledili tale zapis: »/…/ V preteklosti je Zavod za gozdove Slovenije močno povečal odstrel jelenjadi, temu smo lovci nasprotovali, vendar je minister, pristojen za lovstvo potrdil povečanje plana. Prostoživeče živalske vrste (zveri) potrebujejo hrano in večje, kot je njihovo število, več hrane rabijo«. A v isti sapi je LZS podprla protiustaven interventni zakon, protizakonite Odloke o odstrelu in protizakonite odločbe o kvotnem odstrelu, ki so v nasprotju z vsemi domačimi, evropskimi in mednarodnimi zakoni zaščite ogroženih vrst. In ko govorijo o upravljanju z risom, nam je takoj jasno, kaj to upravljanje pomeni. Z »upravljanjem« se zaščiteni vrsti, v nekem obdobju leta, spremeni status iz zaščitene v lovno vrsto.

Vse to se počne z argumenti, da ni dovolj denarja za zaščito rejnih živali. Evropska komisija pa že od leta 2018 omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

Le zakaj bi MKGP omogočilo 100 % financiranje zaščitnih ukrepov, če pomeni odstrel tudi dohodek za ZGS in LZS, saj lahko vse, kar ne gre na tržišču v prodajo, odkupijo z našim denarjem in tako zadovoljijo svoje glasne interesne skupinice? 28.5.2020 je Nova24tv.si poročala, kako so »s tretjim protikoronskim paketom zadovoljni tudi lovci. Rešuje namreč težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.« Pred tem je po navodilih ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec moral Zavod za blagovne rezerve nabaviti na tone divjačine in drobnice. Vprašanje, ki se vedno znova ponavlja je, koliko državljanov redno uživa divjačinsko meso in ovčetino? Velika večina je torej namenjena izvozu – ali so morda državne blagovne rezerve temu namenjene?

11. junija 2020 smo preko Delo.si izvedeli, da je Agenciji za okolje zmanjkalo denarja za odškodnine za škode. »Denar je pošel tudi zaradi preusmeritve dela namenskih sredstev za ukrepe zoper epidemijo covida-19.«Rejci, ki nimajo primerne zaščite, že grozijo z protesti in nezakonitimi poboji.

Letos prav tako ne bo tuljenja z volkovi, smo lahko prebrali 16.6.2020 na spletni strani Delo.si, kajti MOP-u letos ni uspelo pripravilo razpisa za novo triletno obdobje financiranja projekta spremljanja varstvenega stanja volkov z izzivanjem tuljenja. Ni sredstev, preusmerjena so bila drugam.

Kako glasne in politično podprte so interesne skupine lovcev in rejcev, prikazujemo s spodnjimi slikami komentarjev rejcev na FB socialnem omrežju. Ni kompromisa, so le poboji – takoj, čimprej – tudi aktivistov, ki zahtevajo spoštovanje domače, evropske in mednarodne zakonodaje in strogo zaščito ogroženih vrst.

V medijih ste lahko zasledili očitek naši članici: »Vi se bojite smrti in to projicirate na živali«. Človek, ki je že kot otrok videl mnogo zakolov, kastracij na živo, obglavljanj živali, različnih bolezni rejnih živali, tudi odstrele gozdnih živali, je upravičen dvigniti glas proti takšnemu početju. Zato najbrž ne odreagira na nenehne provokacije, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko vidi ovco raztrgano od volka. Nihče očitno ne pomisli, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko ga nihče ne vpraša ali želi videti zakol jagenjčka ali kozlička. Verjemite, da je bolj travmatična izkušnja gledati človeka kako kolje in odira žival, kot pa videti truplo ovce uplenjene od volka. Volk pleni za preživetje, ne za prodajo in dobiček.

Za konec dodamo še citat za gospoda Klemna Jerino, ki se je postavil v vlogo zagovornika pobojev medvedov in nastopa v imenu in interesu ZGS in LZS: »Kdorkoli trdi, da je življenje živalim manj pomembno, kot je nam, ni v rokah držal živali, ki se bori za življenje. Bori se brez zadržkov s celoto svojega bitja.« (J. M. Coetzee, The Lives of Animals).

Preberite in razmislite tudi o naslednjih člankih (vsi so dostopni na spletu):

 Lovska-zveza.si, pod naslovom »MOP naj plača stroške dela, ki jih lovcem nalaga zakon«, je med drugim zapisano: »Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda.«

 ld-videz-kozina.si, pod naslovom »Lovni turizem«, med drugim piše: »Z italijanskimi tujimi gosti imamo sklenjen pavšal za lov, katerim se nudi odstrel divjadi po pogodbi in udejstvovanje na skupnih pogonih.«

 Zavod za gozdove Slovenije, Vrste lovne divjadi – Medved.

 Dnevnik.si, Lovni turizem: »Slovenski medvedi mikajo sosede«, kjer je zapisano: »Divjad, ki je predvidena za odstrel, lahko slovenske lovske družine prepustijo tudi lovskim gostom. Na Zavodu za gozdove Slovenije so lani na ta račun zaslužili okoli 2,4 milijona evrov.«

 Lovska družina Podbrdo ima na spletu objavljen cenik do leta 2008, med lovnimi vrstami je tudi medved. Cena za odstrel medveda je bila od 600 € do 6.500 €. Dnevna pristojbina je bila 100 €, če pa je lovni gost medveda zastrelil (kar se zelo pogosto dogaja) pa je dodal še 1.000 € odškodnino, da so medveda izsledili psi. Kot trofeja lovskemu gostu pripada kožuh z glavo.

24ur.com, pod naslovom »Za lov na slovenskega medveda tuji lovci odštejejo najmanj 2.500 evrov«.

 Nimrod.si, kjer med drugim piše: »Danes smo eden največjih ponudnikov divjačine v Evropi, naši izdelki pa so prisotni na krožnikih vrhunskih restavracij in na policah trgovin priznanih trgovcev.«

 Agrobiznis.finance.si: »Nimrod je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi», kjer preberemo: »Po 30 odstotkov prodajo jelenjadi in divjega prašiča, 20 odstotkov srnjadi in enak delež medvedov, muflonov, gamsov in damjakov.«

 Reporter.si, »V Kranj na medveda: pri Matjažu Erzarju, mojstru za divjačino«

 STA, Hunting an Ageing Pursuit in Slovenia, and Killing a Bear Costs Between €600 and 6,500 (Feature), kjer med drugim piše: »Apart from domestic guests, it is Austrians, Germans and Italians who come to hunt in Slovenia most often. Ljubljanski Vrh, one of the ten reserves managed by the SFS, hosted 1,900 guest hunters last year, some of them several times. The Forest Service made over EUR 1m from hunting tourism last year.»

NEKAJ POGOVOROV NA FB:

Pripis AAG:

Živali ne morejo braniti same zato jih moramo braniti pred brezvestnim pobijanjem, kjer je v igri tudi kapital, osveščeni prebivalci.

Večina ceni divjad in divje kraje, in ko gre za zaščito divjih živali, ne glede politično pripadnost. Pomembno je ohranjanje habitata, dajanje prostoživečim  živali priložnost za preživetje istočasno pa moramo poskrbeti za zaščito prebivalcev. Včasih so bili lovci vzgled pri ravnovesju prostoživečih živali, danes pa se več ali manj ukvarjajo z pridobitveno  dejavnostjo, ki jo omogoča lovski turizem. Pri tem jim pomagajo tudi neosveščeni politiki vseh barv, ki so se infiltrirali v lovska društva in zasedli vodilne položaje v njih. Ta raznobarvna “zelena bratovščina” v Sloveniji očitno vodi tudi politiko odlova, saj so pred leti pobili, zaradi svojih interesov,  preveč divjadi n tako porušili naravno ravnovesje. Po tem poboju divjadi  so se zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih pričeli dogajati napadi predvsem  na drobnico, ki je nadomestila divjad v prehranbeni  verigi. Zadnji primer diletancega vmešavanja politike  je “tretji protikoronski zakon”, ki lovcem rešuje težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.

V AAG se bojimo, da zaradi napak v politiki “gospodarjenja” z prostoživečimi živalmi v naših gozdovih le teh ne bo več, ne glede na to, ali gre za volka, veverico ali kaj vmes.

NARAVO SMO PODEDOVALI V VARSTVO OD NAŠIH OTROK NA NAS JE DA TO DEDIŠČINO OHRANIMO ZA NAŠE ZANAMCE!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

V treh dneh skoraj 600 podpisov za ustanovitev civilne iniciative za ohranitev Brkinov


Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro. V treh dneh so zbrali 588 podpisov, novi pa še prihajajo, so sporočili.

jez na padežu

Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro.

DIVAČA > “Ogromna podpora ustanovitvi CI nosi jasno sporočilo za okoljsko ministrstvo in istrske župane, tj. da ljudje želijo svojo neokrnjeno naravo ohraniti in da ne dovolijo kakršnih koli posegov vanjo. Obenem podpirajo rešitev, ki bo dobra za vse, kar pa zajezitev Suhorce oz. Padeža zagotovo ni,” je v imenu civilne iniciative zapisal njen predstavnik Mario Benkoč.

Prebivalci Brkinov in Vremske doline so tako “usklajeni, da je neokrnjena narava bogastvo Brkinov, ki bogati kakovost življenja in je hkrati priložnost za razvoj butičnega turizma ter ni primerna za velike infrastrukturne projekte in s tem povezano degradacijo okolja, vplive na kmetijstvo in sadjarstvo, po katerih so Brkini znani, ter poslabšanje kakovosti življenja njenih prebivalcev”.

Ob tem so opozorili na vpliv, ki bi ga akumulacija Padeža imela tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na Biosferno območje Krasa.

Menijo, da obstajajo veliko boljše rešitve

Civilno iniciativo so ustanovili, ker ministrstvo za okolje in prostor, istrski župani in Rižanski vodovod še vedno vztrajajo pri akumulaciji Padež kot najboljši rešitvi za dodatni vodni vir, čeprav lokalno prebivalstvo, kraško-brkinske občine, javni zavod Park Škocjanske jame ter strokovnjaki menijo, da obstajajo veliko boljše rešitve.

“Z različnimi aktivnostmi želimo preusmeriti namene ministrstva za okolje in prostor po degradaciji in uničenju našega okolja v povezavo vseh vodovodov, ki je najcenejša, hitrejša in okolju prijazna rešitev ter zagotavlja varnost oskrbe s pitno vodo celi obalno-kraški regiji in širše, namesto samo Istri,” so poudarili.

Tako so se odločili za ustanovitev civilne iniciative, s čimer bodo postali stranka v postopku in bodo posledično lahko zahtevali informacije od pristojnih ter podajali mnenja in pritožbe.

Strinjajo se glede pomena stabilnega vodnega vira za slovensko Istro, “a ne na račun uničenja okolja”

Kot so dodali, se strinjajo glede pomena stabilnega vodnega vira za slovensko Istro, “a ne na račun uničenja okolja, bistvenega poslabšanje kvalitete bivanja več tisoč ljudi in morebitne izgube statusa Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine”.

Med alternativnimi rešitvami, ki ne bi zahtevale takšne degradacije okolja, so navedli povezavo kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovoda, gradnjo vodovoda iz zajetja Malni do Rodika ter uporabo vode iz zajetij Mola in Klivnik.

VIR: STA

Pripis AAG:

AAG še vedno nasprotuje temu velikemu posegu v okolju v Brkih, ki bi vključeval 57 metrov visok jez, najširši del pa bi meril 260 metrov, povprečna globina bi bila 18 metrov  zahteval pa bi tudi 4,5 kilometra dolgo potopitev doline.

AAG se bo vključil v razpravo v DPN in se istočasno prijavil kot stranski udeleženec v postopek.

Povezave:

V Brkinih zaradi napovedane gradnje “novega Bohinjskega jezera” na nogah

Vizjak: Za projekt dodatnega vodnega vira nujno soglasje stroke in lokalne skupnosti

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

UO AAG pričenja z obravnavo predloga odgovornih v RS, da potok Padež namenijo kot rezervni vodni vir za priobalne občine

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Kakšen zrak dihajo v krajih ob slovensko-italijanski meji


Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.

Ponovitev oddaje si lahko ogledate na TV SLO 1 – 27.07.2020 ob 14:40 ali pa kliknite na gornjo sliko

Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob slovensko-italijanski meji različne odzive. Kakšen zrak torej vdihujemo, o tem se bomo v oddaji pogovarjali z ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan v Trstu Primožem Stranijem in mikrobiologom in ekologom ter predstavnikom mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, dr. Gorazdom Pretnarjem.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več, in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejša navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje in delovanje v skupnem prostoru.

Oddaja je bla posneta v mesecu decembru 2019 od takrat pa je zrak v Škednju je po zaprtju koksarne in plavža veliko bolj čist kot v enakem obdobju lani. Raven onesnaženosti z delci PM10 se je znižala za skoraj eno tretjino, prav za toliko je v zunanjem zraku nižja vrednost benzena, ki je v Škednju po novem celo nižja kot ob najbolj prometnih cestah. Za kar štirikrat pa se je v zadnjih mesecih znižala vrednost benzopirena. Za Škedenjce pa se je zmanjšalo tudi zvočno onesnaženje, še posebej v nočnem času.

To so izsledki raziskave, ki jo je italijanska Deželna agencija za okolje (Arpa) opravila na podlagi zbiranja podatkov od začetka tega leta do 30. junija. O tem, kako je zaprtje plavža in koksarne, v katerih so postopoma »ugašali« dejavnost med 27. marcem in 9. aprilom, prineslo pozitivne učinke na Škedenjce in čezmejno onesnaževanje.

Potem ko so ugasnili plavž in koksarno, dva obrata, ki sta na tem koncu mesta proizvedla največ izpustov, so nadaljevali s spremljanjem izpusta prašnih delcev na petih merilnih postajah okoli železarne. Na eni merilni postaji pa so merili tudi hrupno onesnaženost. Vsi zbrani podatki so zaenkrat izredno pozitivni, zrak je bistveno bolj čist kot v enakem obdobju lani, ko sta industrijska obrata še delovala.

Povezave:

Benzen in prah »morita« tudi na naši strani

Okoljevarstveniki slavijo: sporna železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost

Škedenjska železarna zapira vrata

Škedenjska železarna – vsak dan je bo manj

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije

Anton Komat: Propad pandemične globalizacije


imageimageimage

PRIPIS AAG: Med zakone, ki jih je slovenska vlada in parlament prejela za boj proti korona virusu, spada tudi omejevanje  dela okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij in tako v javnost spustila novico, da so okoljevarstveniki virus za državo in družbo. Naši vrli politiki iz obeh političnih polov niso nikoli marali, da se  jim okoljevarstveniki mešajo v njihove politike povezane z gradbenimi, elekro, kmetijskimi, … lobiji, ki njihovim strankam finančno ali propagandno pomagajo pred vsakimi volitvami. To se je pokazalo tudi ob zadnjem spornem reklamiranju alkoholnih  izdelkov VINA KRAS, brez opozorila “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!” , če pa to naredi ministrica, ki je med drugim predlagala protiustaven interventen  zakon za poboj 200 medvedov, pa ni nič spornega.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Objavljeno v Organizacije